Information literacy and library information skills in high school

Majda Steinbuch, Knjižnica

II.

gimnazije Maribor

Znanstveniｬ｡ｮ･ｫ

UDK027.7/.8:028.5:373.5

Abstrakt

Informacijska pismenost prebivalcev postaja nujna za aktivno življenje v 21. stoletju, zato je tudi eden od ciljev prenovljene gimnazije. Pri tem ima dejavno vlogo šolska knjižnica, ki lahko s programomｫｮｪｩｮｩｮｩｨ informacijskih znanj (KIZ) pomembno vpliva na samostojnost dijakov zlasti pri iskanju in delu oziromaｵ･ｮｪｵ z informa-cijskimi viri. Program KIZ je oblikovan na podlagi sodobnih spoznanj o razvijanju informacijske pismenosti, izveden v sodelovanju zｵｩｴ･ｬｪｩ in integriran v pouk. Pretest, eksperiment in retest eksperimentalne skupine (ES) in kontrolne skupine (KS) so potrdili hipotezo, da izveden program KIZ vpliva na samostojnost dijakov pri delu z informacijskimi viri. S t-testom smo ugotovili, da se je znanje dijakov ES po izvedenem eksperimentu in ｰｲ｡ｫｴｩｮ･ｭ reševanju problemov spremenilo in potrdili, da je nastala razlika v znanju dijakov ESｳｴ｡ｴｩｳｴｩｮｯ ｺｮ｡ｩｬｮ｡Ｌ medtem ko se je znanje dijakov KS, ki niso izvajali programa, tudi izboljšalo, vendar razlika ni

ｳｴ｡ｴｩｳｴｩｮｯ ｺｮ｡ｩｬｮ｡Ｎ

ｋｬｪｵｮ･ besede: informacijska pismenost,ｫｮｪｩｮｩｮ｡ informacijska znanja, dijaki, šolska knjižnica, gimnazija

UDe027.7/.8:028.5:373.5

Abstract

As information literacy has become a necessity for active involvement in the life of 21st century, it has been set as one of the aims of reformed grammar school. The schoollibrary, through its programme of library information ski1ls, can cosiderably influence students' independence at searching, working with or learning from information sources. The programme of Iibrary & information skilIs has been designed on current knowledge of the developing information literacy, im-plemented with the assistance of teachers and integrated into the teaching process.

The pre-test, the experiment and the post-test of the experimental group (EG) and the control group (CG), support the hypothesis that an implemented library infor-mation ski1ls programe has a major effect on the independence of the students. The Hest has shown that the knowledge of the students in the EG after the experiment and after practical dealing with problems has changed. The t-test has also proved that the difference in the knowledge of the students in the EG is statistically significant, whi1e the knowledge of the students in the CG, who have not carried out the programme, has also changed, but the difference in the knowledge is not statistically significant.

Key words: information literacy, library skills, information skills, students, school library, grammar school, high school.

Uvod

Že daljši｡ｳ v knjižnici nismo zasledili prispevka o pedagoški vlogi šolske

knjižnice. Nazadnje morda ob prejšnji reformi šolstva, naｺ｡･ｴｫｵ 80-tih let,

ko so uvajali srednje usmerjeno izobraževanje. Takratje bilo objavljenih tudi

nekaj ｬ｡ｮｫｯｶ o šolski knjižnici medioteki, o prenovljeni šolski knjižnici

srednje šole,kipa se v tistih｡ｳｩｨ ni uveljavila.

Sedaj v Sloveniji šolstvo ponovno prenavljamo. V šolskem letu 1998/99 se je ｺ｡･ｬ｡ kurikulama prenova gimnazije, pripravljajo se spremembe na

ｰｯ､ｲｯｪｵ srednjega strokovnega, poklicnega in osnovnošolskega

izo-braževanja. Zato menimo, da jeｮ｡ｰｯｩｬ primeren trenutek, da strokovno

ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｳｫｯ javnost seznanimo s temi spremembami in tudi s

spremem-bami naｰｯ､ｲｯｪｵ šolskih knjižnic, predvsem pri njihovih pedagoških

nalo-gah.

Predmetna kurikulama komisija za šolske knjižnice je pripravilaｵｮｩ ｮ｡ｲｴ

ｫｮｪｩｮｩｮｩｨ informacijskih znanj za srednje šole, ki vsebuje vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice, njenega gradi-va in informacijskih virov.

V šolskem letu 1998/99 je na II. gimnaziji Maribor nastal program

ｫｮｪｩｮｩｮｩｨ informacijskih znanj za dijake 1. letnika gimnazije, ki smo ga

izvedli v okviru obveznih izbirnih vsebin,ｮ｡ｲｴｯｶ｡ｬｩ skupaj zｵｩｴ･ｬｪｩ

posa-meznih predmetov in ga integrirali v pouk. Pri oblikovanju inｮ｡ｲｴｯｶ｡ｮｪｵ

programaｫｮｪｩｮｩｮｩｨ informacijskih znanj srno upoštevali cilje šole, ｵｮｩ

Majda Steinbuch, dipl. bibliotekarka, vodja knjižnice II. gimnazije Maribor

ｮ｡ｲｴ ｫｮｪｩｮｩｮｩｨ informacijskih znanj, ､ｩ､｡ｫｴｩｮ｡ navodila za izvajanje

obveznih izbirnih vsebin in kognitivni vidik v izobraževanju, kiｶｫｬｪｵｵｪ･

predznanje dijakov, sodobno pojmovanje znanja, ｵ･ｮｪ｡ in ｰｯｵ･ｶ｡ｮｪ｡Ｎ

ｎ｡ｲｴｯｶ｡ｮｪ･ in izvajanje programa smo prilagodili tudi materialnim in

kadrovskih pogojem knjižnice II. gimnazije Maribor.

Ob tem je nastal eksperiment, ki smo ga izvedli z dijaki eksperimentalne skupine, za spremljavo in primerjavo rezultatov pa smo imeli še kontrolno

skupino. Pred eksperimentom, to je izvedbo programaｫｮｪｩｮｩｮｩｨ

informa-cijskih znanj z dijaki eksperimentalne skupine, smo z anonimno anketo preverili predznanje dijakov obeh skupin (pretest), saj je bila naša prva

hipoteza, da pridejo dijaki v gimnazijoｫｮｪｩｮｩｮｯ nepismeni. Po izvedenem

eksperimentu smo ponovno preverili znanje dijakov obeh skupin (retest) in ugotavljali napredek v znanju dijakov eksperimentalne skupine, ki so izva-jali program, in razliko v znanju dijakov kontrolne skupine, ki niso izvaizva-jali

ekperimenta. S tem smo preverjali še našo drugo hipotezo, da program

ｫｮｪｩｮｩｮｩｨ informacijskih znanj, oblikovan na podlagi sodobnih spoznanj o

razvi-janju informaCijske pismenosti, izveden v sodelovanju zｵｩｴ･ｬｪｩ in integriran v

pouk, lahko pomembno prispeva k informacijski pismenosti dijakov 1. letnika gimnazije, zlasti k njihovi samostojnosti pri iskanju in delu oziroma ｵ･ｮｪｵ

z

informacijskimi viri.Za obe testiranji smo uporabili vprašalnik.

Dijaki obeh skupin so izbrali tudi teme za referate pri posameznih pred-metih, s tem da smo dijake eksperimentalne skupine pri tem vodili in jim dali za izdelavo pisnega izdelka navodila, dijaki kontrolne skupine pa so delali sami, brez navodil, tako kot so bili navajeni do srednje šole.

1

Kurikularno prenovo slovenskega šolstvo

Zaradi novega pojmovanja znanjainnovih dognanj kognitivne psihologije,

predvsem pa zaradi informacijske dobe, v kateri živimo, in aktivne vloge posameznika v tej družbi, moramo spremeniti izobraževalni sistem, da

bodo ljudje pripravljeni na poklicno inzasebno življenje v informacijsko

zelo zahtevnem 21. stoletju. Vsebinska prenova izobraževanja je za socialni

in ekonomski razvoj Slovenije zelo pomembna. Vｉｺｨｯ､ｩｩｨ kurikularne

prenove (1996) lahko preberemo, da so cilji prenove postavljeni tako, da ohranjamo kakovostne rešitve v sedanjem izobraževalnem sistemu,

ｩｳｴｯ｡ｳｮｯ pa se odzivamo tudi na razvojne tokove, ki bodo pomembno

vplivali na vsebino inｮ｡ｩｮ izobraževanja v Sloveniji.

Razvojne spremembe narekuje zlasti prehod v poindustrijsko razvojno fazo, v kateri temelji proizvodnja na znanju in inovacijah ter na visoko

ko informacija postane proizvod, od katerega sta odvisnaｫｯｮｫｵｲ･ｮｮｯｳｴ in

prežive*. Zato mora izobraževanje posredovati tako znanje, kiｯｭｯｧｯ｡

hitro nadgrajevanje in dopolnjevanje glede na potrebe poklicnega in zaseb-nega življenja. Pomembno postane, da se posamezniki v procesu izo-braževanja usposobijo za trajno in samostojno pridobivanje znanja in

infor-macij. V｡ｳｵ hitrih tehnoloških in družbenih sprememb, ko se uveljavlja

stalno in vseživljenjsko izobraževanje, se zmanjšuje vloga ｵｩｴ･ｬｪ｡ kot

prenašalca znanja. ｕ･ｮ｣ｩ sami pridobivajo mnogo informacij iz drugih

virov, vendar so te neurejene in neosmišljene. Zato se ｰｯｶ･ｵｪ･ vloga

ｵｩｴ･ｬｪ｡ kot usmerjevalca, ki spodbujaｵ･ｮ｣･ k pridobivanju novega znanja. To daje znanju ustrezno kakovost in ga osmisli ter mu pomaga oblikovati celostno podobo sveta in sebe, obenem pa predstavlja tudi temelj za razvoj vseživljenjskega izobraževanja.

Kurikularna prenova slovenskega šolstva temelji na notranji, vsebinski

prenoviｵｮｩｨ ｮ｡ｲｴｯｶ in na odprtem modelu nacionalnega kurikuluma ter

naｵｮｯＭ｣ｩｬｪｮ･ｭ in razvojno-procesnem ｮ｡ｲｴｯｶ｡ｮｪｵ kurikuluma. Odprti

kurikulum se nanaša predvsem na ｵｮ･Ｌ to je izobraževalne in vzgojne

ｵｮｯＭ｣ｩｬｪｮ･ ｮ｡ｲｴ･Ｌ v ｵｩｴ･ｬｪ･ｶｩ pristojnosti pa ostaja, da te cilje ustrezno

prilagodi konkretnim ｵｮｯＭｳｩｴｵ｡ｴｩｶｮｩｭ ｯｫｯｬｩｩｮ｡ｭＮ Pri ｵｮｯＭ｣ｩｬｪ nem

ｮ｡ｲｴｯｶ｡ｮｪｵ pa je najprej potrebno opredeliti, kaj želimo s posameznim

programom ､ｯｳ･ｩＬ nato ､ｯｬｯｩｭｯ vzgojno-izobraževalne vsebine ter

metode (procedure), s katerimi bomo izbrane vsebine posredovaliｵ･ｮ｣･ｭＮ

1.1 ｉｺｨｯ､ｩ｡ za prenovo gimnazijskega izobraževanja

Piciga (1997b) vｰｯｲｯｩｬｵ o poteku prenove gimnazijskega izobraževanja

piše, da medｫｬｪｵｮ･ probleme gimnazijskega izobraževanja sodijo

prena-trpanost programa in ｵｮｩｨ ｮ｡ｲｴｯｶ ter njihova prevelika zahtevnost, kar

vodi do preobremenjenosti dijakov,razdrobljenostznanjainprevelik poudarek

le nekaterim ciljem programa (nižjim kognitivnim ciljem), premalo pa je

razumevanja, uporabe, integracije znanja, reševanja problemov,

zanemar-janje nekognitivnih ciljevkot so socialni inｵｳｴｶ･ｮｩ razvoj, estetski, moralni

razvoj in drugi cilji. Zato so temeljni cilji kurikularne prenove gimnazije

predvsem uveljavljanjenekognitivnih ciljevinvišjih kognitivnih ciljev, uvajanje

ｵｮｯＭ｣ｩｬｪｮ･ｧ｡ in razvojno-procesnegaｮ｡ｲｴｯｶ｡ｮｪ｡ ter novih metodｰｯｵ･ｶ｡ｮｪ｡Ｌ kar

vse predpostavljainｯｭｯｧｯ｡ razbremenitevｵｮｩｨ ｮ｡ｲｴｯｶＮ

1.2 Metodaｵ･ｮｪ｡ iz informacijskih virov

Ena od možnosti uvajanja novih metod ｰｯｵ･ｶ｡ｮｪ｡ je ｵ･ｮｪ･ s ｰｯｭｯｪｯ

njenega gradiva in informacijskih virov izven šole oziroma knjižnice. S

takšnim pristopom zmanjšamo vlogoｵｩｴ･ｬｪ｡ kot edinega prenašalca

znan-ja,ｰｯｶ･｡ｭｯ aktivnost dijakov, ki jih na taｮ｡ｩｮ navajamo na samostojno

pridobivanje znanja in informacij, pri tem pa postajataｵｩｴ･ｬｪ inｫｮｪｩｮｩ｡ｲ

usmerjevalca, ki dijake spodbujata k pridobivanju novega znanja in jih navajata tudi na ustrezen izbor, ocenjevanje in uporabo informacij.

Pri tej metodi dela gre za hkratno usvajanje spretnosti informacijske pisme-nosti in predmetnih vsebin ob sprotnem delu, ob katerem morajo dijaki

uporabljatiｲ｡ｺｬｩｮ･ vire informacij. Ko dijaki uporabljajoｲ｡ｺｬｩｮ･

informa-cijske vire pri obdelavi ene same teme, si z zbiranjem podatkov in s prob-lemskim pristopom sami gradijo potrebno znanje. Vzpodbujati jih moramo,

naj ｩ･ｪｯ usmerjeno, in jim za to datiｮ｡ｴ｡ｮｮ｡ navodila. ･ to dosežejo,

dobijoｯ｢ｵｴ･ｫＬ da obvladajoｵｮｩ proces, postanejo samozavestni inｵｴｩｪｯ

še ｶ･ｪｯ potrebo po novem znanju. Ta ｵｮｩ pristop postavlja v ｳｲ･､ｩ･

ｵ･ｮ｣｡ in posnemaｲ･ｳｮｩｮ･ življenjske situacije v tistihｯｫｯｬｩｩｮ｡ｨＬ ko se je teme treba lotiti problemsko z dosegljivimi informacijskimi viri (Zwitter, 1998: 79).

2

Informacijska pismenost

V informacijski dobi postajajo ljudje predelovalci informacij, ko berejo,

poslušajoｰｯｲｯｩｬ｡Ｌ se pogovarjajo, gledajo televizijo aliｲ｡ｵｮ｡ｬｮｩｫｩ ekran.

Trenutno je proizvedenih ｶ･ informacij kot kadarkoli prej, saj jih je v

zadnjih 30 letih nastaloｶ･ kot v prejšnjih 5.000 letih. Na svetu izdajo vsak

dan približno 1.000 knjig in samo v ZDA publicirajo 9.600 naslovov

perio-､ｩｮｩｨ publikacij letno. Stevilo vseh tiskanih virov znanja se podvoji vsakih

8let (Rader, 1996: 71).･ dodamo tem izrednimｫｯｬｩｩｮ｡ｭ še elektronske

informacije, ki so dostopne naｺｧｯ･ｮｫ｡ｨＬ trakovih, diskih in online preko

interneta, lahko zares govorimo o iskanju informacij"kotoiskanju igle v kopici

sena...",kakor se je slikovito izrazila direktorica neke ameriške srednješolske knjižnice (Roegiers, 1997). Res gre za iskanje igle v senu oziroma za pravo informacijsko zmedo.

Pojem informacijska pismenost se je pojavil v sedemdesetih letih, ko se je

pojavila nova informacijska tehnologija, ki jeｰｯｶ･｡ｬ｡ dostopnost

infor-macij. Novljanova (1998) ugotavlja ･ｫｳｩｳｴ･ｮｮｯ potrebo po informaciji,

nujnost splošne dostopnosti informacij za uspešno reševanje problemov,

sprejemanjeｯ､ｬｯｩｴ･ｶ sｫｲｩｴｩｮｩｭ mišljenjem, za raziskovanje,ｵ･ｮｪ･ intudi

sprostitev.

V 90-tih pa postajajo informacije tudi velik posel in pomemben proizvod,

morajo pridobiti dragocene informacijske spretnosti, da bodo lahko obdržali svoje službe, bodo visoko produktivni v družbi in da bodo lahko

ｵｩｮｫｯｶｩｴｯ komunicirali drug z drugim na lokalnem in globalnem nivoju.

V naslednjem ､･ｳ･ｴｬ･ｾｵ bodo ｲ｡ｵｮ｡ｬｮｩｫ･ mreže radikalno spremenile

poslovanje ne le v ZDA, ampak po vsem svetu. Države,kibodo hotele ostati

mednarodno ｫｯｮｫｵｲ･ｮｮ･Ｌ bodo potrebovale ljudi z razvitimi

informa-cijskimi spretnostmi, in take, ki bodo izobraženi in kompetentni

strokovn-jaki pri ravnanju z informacijami. "Ljudje, ki se bodo hoteli zaposliti v 21.

stoletju, (bodo morali) biti sposobni razmišljati o problemih, dobro rezanirati in poiskati ustvarjalne rešitve" (Piciga, 1997c).

ｒ｡ｺｬｩｮｩ strokovnjaki opredeljujejo informacijsko pismenost kot sposobnost

za pridobivanje, vrednotenje in uporabo informacij izｲ｡ｺｬｩｮｩｨ virov. Po

Novljanovi (1996,1998) je razširjen koncept tradicionalne pismenosti kot je

sposobnost branja, pisanja inｲ｡ｵｮ｡ｮｪ｡ dopolnjen s poslušanjem,

opazo-vanjem, govorom in risanjem. Pismenost se v tem kontekstu veže na

upo-rabo katerega koli sistema znakov inｶｫｬｪｵｵｪ･ razumevanje in ustvarjalno

terｫｲｩｴｩｮｯ rabo informacij, posredovanih tudi zｲ｡ｵｮ｡ｬｮｩｫｯ in

komuni-kacijsko tehnologijo. V informacijskem procesu so združeni manipulativni

in kognitivni aspekti,ｶｫｬｪｵ･ｮ｡ sta raziskovalni proces in proces

vrednoten-ja. Po avstralskih avtorjih (Henri in Hey)ｲ｡ｺｬ･ｮｪｕｪ･ tudi osnovne aktivnosti

informacijskega procesa (definiranje problema, lokacija informacij, izbor

informacij, organiziranje, uporaba, komuniciranjeinvrednotenje).

Ekspertna skupina, ki je že leta 1992 pisala o prenovi osnovne šole, je

zapisala, da mora osnovna šola razvijati tako osnovne ｫｬ｡ｳｩｮ･ kot

novo-dobne pismenosti, med katere je uvrstila poslušanje, branje, govorno in

pisno izražanje ter komuniciranje, medijsko in vizualno pismenost,ｲ｡ｵｮﾭ

alniško in informacijsko pismenost (K novi, 1992).

Koncept informacijske pismenosti se v nekaterih elementih prekriva s

kon-ceptom funkcionalne pismenosti,kijo je možno opredeliti kot zmožnost

uporabe pisnih informacij za delovanje v družbi, doseganje individualnih

ciljev in razvijanje znanja inpotencialov. ｄｯｬｯ･ｮ｡ stopnja funkcionalne

pismenosti je nujna za uspešno ｵ･ｮｪ･ informacijskih znanj in spretnosti

(Piciga, 1997 c).

In kaj menijo o informacijski pismenosti srednješolski ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪｩ＿ Na

vprašanje Kaj je po vašem mnenju informacijska pismenost,so srednješolski

ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪｩ med drugim navedli1:

1 Izjave so knjižn itarji anonimno zapisali na sretanju študijske skupine za knjižnitno dejavnost,ki

- Informacijska pismenost je usposobljenost za iskanje informacij in

ob-vladovanje tehnologije vseh vrst, ki ｯｭｯｧｯ｡ podajanje informacij na

ｲ｡ｺｬｩｮｩｨ medijih."

- Informacijska pismenost je znati uporabljati in razbrati razpoložljive informacijske vire."

- Informacijska pismenost pomeni biti suveren iskalec in posrednik infor-macij in dokumenta1istike."

- Informacijska pismenost je obvladovanjeｲ｡ｺｬｩｮｩｨ virov informacij in

sposobnost najti ustrezno informacijo."

- Informacijska pismenost je znati kakršnokoli informacijo kadarkoli dobiti in jo nato tudi uporabiti."

- Informacijska pismenost je sposobnost iskanja informacij iz ｲ｡ｺｬｩｮｩｨ

virov za samostojno izobraževanje."

- Informacijska pismenost je znanje posameznika in njegova sposobnost obravnave informacij - od poizvedbe do podajanja uporabniku."

- Informacijska pismenost je sposobnost, da se ｬｯｶ･ｫ znajde v množici

literature in zna izbrati najboljšo. Pri tem je samostojen."

- Informacijska pismenost je znati uporabljati vse, karｯｭｯｧｯ｡ kvaliteto

pridobivanja inｩｺｫｯｲｩ｡ｮｪ｡ informacij."

- Informacijska pismenost je zmožnost uporabe vseh virov informacij,

ｶｫｬｪｵｮｯ ｲ｡ｵｮ｡ｬｮｩｫ｡ＮＢ

- Informacijska pismenost je vse znanje, ki si ga znaš pridobiti sｰｯｭｯｪｯ

knjižnice,ｲ｡ｵｮ｡ｬｮｩｫ｡ in interneta, ter sposobnost, da si to znaš poiskati

sam ali obｰｯｭｯｩ ､ｯｬｯ･ｮｩｨ oseb na pravih mestih, za katere pa tudi

moraš vedeti, kje so."

･ na kratko povzamemo subjektivne teorijeｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪ･ｶ o informacijski

pismenosti, lahko vidimo, da jo ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪｩ najpogosteje ･ｮ｡ｩｪｯ s

ｫｮｪｩｮｩｮｯ pismenostjo,ｶ｡ｳｩｨ tudi zｲ｡ｵｮ｡ｬｮｩｫｯ pismenostjo in z obvla-dovanjem tehnologije, s samostojnim izobraževanjem, nasploh pa poudar-jajo samostojnost posameznika. Najpogosteje ta pojem pripisujejo iskanju,

podajanju, uporabiinposredovanju ustreznih informacij, torej delu z

infor-macijskimi viri na ｲ｡ｺｬｩｮｩｨ medijih, redko pa ｶｫｬｪｵｵｪ･ｪｯ vrednotenje,

razumevanje inｫｲｩｴｩｮｯ rabo informacij za reševanje problemov.

2.2 Kognitivna psihologija in informacijska pismenost

Pri prenosu spoznanj kognitivne psihologije na ｰｯ､ｲｯｪ･ informacijske

pismenosti se moramo zavedati, da v sodobni kognitivniinrazvojni

psiho-logiji ni enotne teorije o strukturi in razvoju ｬｯｶ･ｫ･ kognicije. Zato je

razvojno-psiho-loških teorij, posebno pozornost pa posvetiti teorijam o metakogniciji, ki

predstavljaｴ･ｯｲ･ｴｩｮｯ osnovoｵ･ｮｪｵ zaｵ･ｮｪ･Ｎ V slovenski teoriji in praksi

še niso uveljavljene.

Cilji posamezne stopnje šolanja so z vidika kognitivne psihologije tisti, ki

spodbujajo razvoj sposobnostiｲ｡ｺｬｩｮｩｨ vrst mišljenja, kiｯｭｯｧｯ｡

samos-tojno reševanje problemov, uporabo novega znanja in prenos tega znanja

na drugaｰｯ､ｲｯｪ｡Ｎ Mednarodne primerjalne študijeｵｩｮｫｯｶ izobraževanja

so pokazale, da se slovenski ｵ･ｮ｣ｩ na nalogah, ki zahtevajo samostojno

mišljenje, reševanje problemov ter uporabo in povezovanje znanja z

ｲ｡ｺｬｩｮｩｨ ｰｯ､ｲｯｩｪＬ odrežejo praviloma slabše kotｶ･ｩｮ｡ vrstnikov v drugih,

predvsem razvitih državah. Njihovo znanje je boljｳｴ｡ｴｩｮｯＬ manj､ｩｮ｡ｭｩｮｯ

(Piciga,1996).

Velik del zaslug za razumevanje mehanizmov, ki prispevajo kusvajanju kakovostnega znanja ter k razvoju sposobnosti in spretnosti, imata zlasti kognitivna psihologija in kognitivna znanost v celoti. Upoštevanje spoznanj oｬｯｶ･ｫｯｶｩ kogniciji lahko bistveno izboljša proces ｰｯｵ･ｶ｡ｮｪ｡ inｵ･ｮｪ｡ Ｈｚｵｰ｡ｮｩＬ 1997).

ｐｲ･ｶｬ｡､ｵｪｯ｡ teorijaｵ･ｮｪ｡ je danesｫｯｮｳｴｲｵｫｴｩｶｩｳｴｩｮ｡ teorija, ki pojmuje ｵ･ｮｪ･ kot proces konstruiranja novega znanja na osnoviｯ｢ｳｴｯｪ･･ｧ｡

znan-ja.

2.3

Informacijska pismenost, izobraževanje in

šolska knjižnica

Temeljni cilji vzgojnoizobraževalnega dela poudarjajo posameznikovo

svo-bodo, njegovo ustvarjalno aktivnost in odgovornost zaｯ､ｬｯｩｴｶ･ in

ravnan-ja. Znanja, sposobnostiinspretnosti, ki jihｵ･ｮ･｣ razvija od osnovne šole

do visokega izobraževanja za vseživljenjskoinsamostojno izobraževanje,

ｯｭｯｧｯ｡ｪｯ in spodbujajo aktivno pridobivanje kakovostnega znanja na

ｲ｡ｺｬｩｮｩｨ ｰｯ､ｲｯｪｩｨＬ ｫｲｩｴｩｮｯ in ustvarjalno razmišljanje, izražanje ｵｳｴ･ｶＬ

misli in zaznavＨｋｮｪｩｮｩｮ｡Ｌ 1998).

･ｭｵ je potrebnoｵ･ｮｪ･ informacijske pismenosti, se sprašuje Novljanava

(1996),in ugotavlja, da so spretnosti, ki sestavljajo informacijsko pismenost, potrebne v metodah raziskovalnega dela, s katerimi se postopno in

siste-ｭ｡ｴｩｮｯ seznanjajoｵ･ｮ｣ｩ osnovnih in srednjih šol ter jih poglabljajo

štu-dentje, da bi visokošolski študijｺ｡ｫｬｪｵｩｬｩ z uspešnim samostojnim

razisko-valnim delom. Informacijsko pismenost povezujejo tudi zｵ･ｮｪ･ｭＬ ki

po-sameznikuｯｭｯｧｯ｡ usvojiti spretnosti pridobivanja in uporabe informacij

obvla-dovanje ｵｮｩｨ spretnosti zahteva ｡ｳＬ ｫｲｩｴｩｮｯｳｴ in samostojnost, saj se,

pridobljena v kratkem｡ｳｵＬ pridobijo le za kratek｡ｳＮ To spretnost

potre-bujejo tudi ljudje, ki ne bodo delali na znanstvenemｰｯ､ｲｯｪｵＮ

ｖ･ｩｮ｡ programov informacijskega opismenjevanja poudarja vlogo

knjižnice kot osrednjega dejavnika kurikuluma. Vezani so na uporabo knjžnice, niso pa omejeni le nanjo, ker informacije niso monopol šolske knjižnice. Šolska knjižnica je le vhod v izobraževanje za uporabo knjižnice,

muzejev, galerij, ekspertnih sistemov, ｲ｡ｺｬｩｮｩｨ podatkovnih zbirk

(Novl-jan, 1996 : 25).

Novljanova navaja, da sta ｵ･ｮｪ･ ｵｮｩｨ spretnosti in vzgoja ｵ･ｮ｣｡ v

ｫｲｩｴｩｮｯＬ ustvarjalno in samostojno osebo integrirala knjižnico v pouk. V tem

procesu staｫｮｪｩｮｩ｡ｲ inｵｩｴ･ｬｪ odgovorna, daｵ･ｮ｣ｩ prepoznajo

informa-cijo kot osnovo za oblikovanjeｯ､ｬｯｩｴｶ･Ｌ spoznajo informacijsko predelavo,

spoznajo in obvladajo uporabo informacij. Zato mora biti knjižnica center

reformnih prizadevanj izobraževanja, da boｵ･ｮ･｣ usposobljen za življenje

v 21. ｳｴｯｬ･ｾｵＮ To pa pomeni obvladovanje informacijske pismenosti, ta

spreh10st zahteva visoko stopnjo sposobnosti ｡ｮ｡ｬｩｴｩｮ･ｧ｡ mišljenja,

ab-strakcije, eksperimentiranja, uporabe in razumevanja tehnologije.

Nadalje ugotavlja, da ｵ･ｮ･｣ s tem pridobiva tudi ｫｲｩｴｩｮｯｳｴＬ saj mora

spoznati in vedeti, zakaj raziskuje z metodo dela z viri, kaj raziskuje in kako bo uporabil najdene informacije. Izobraževalna vrednost informacij leži v

ｵｮｩ in ne v samiｫｮｪｩｮｩｮｩ spretnosti2•

Pri informacijskih spretnostih, ki so temeljni segmentｵｮｩｨ spretnosti, je

sodelovanjeｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪ｡ neizbežno priｶ･ｩｮｩ spretnosti, ki ga sestavljajo.

Povezava ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪ｡ z ｵｩｴ･ｬｪ･ｭ mora biti izrazita zlasti pri uvajanju

ｵ･ｮ｣･ｶ vseh stopenj v samostojno delo z viri. Integrirano izobraževanje

uporabnikov knjižniceｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪｩ pri metodi raziskovanja povezujejo tudi

z analizo informacijskega problema,kise analizi raziskovalnega problema

zelo približuje.

ｋｮｪｩｮｩ｡ｲｪｩ so kompetentni strokovnjaki za organizacijo in pridobivanje

informacij,kiso za pouk vitalno pomembne,ｵｩｴ･ｬｪｩ pa pri tem sodelujejo

z njimi. Ocenjevanje in komunikacija informacij sodita v domeno

strokovn-jakov posameznih strok, zato te vrste spretnosti vodijoｵｩｴ･ｬｪｩＬ ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪｩ

pa jim pri tem lahko pomagajo, predvsem pri splošnejših znanjih.

2 v znanju｡ｶｩｯｭ｡ｬｩｮ･ uporabe kataloga, kar pomeni, daｫｮｪｩｮｩ｡ｲ priｫｮｪｩｮｩｮｩ vzgoji lahko

Novljanova prav tako ugotavlja, daｶｫｬｪｵｵｪ･ｪｯ nekateri izobraževalni sis-temi knjižnice v program informacijske pismenosti šele na visoki stopnji. To je pomanjkljivost posameznih izobraževalnih sistemov, saj se morajo informacijske spretnosti, kakor smo že ugotovili, razvijati skozi daljše ob-dobje, da bodo postale trajne. Za informacijsko opismenjevanje je po

mnen-ju avstralskih teoretikov Henrija in Haya najprimernejša šola,･ želiｵｩｴｩ

za prihodnost in uveljavitiｮ｡･ｬｯ ､･ｭｯｫｲ｡ｴｩｮ･ dostopnosti znanja tudi na

tem ｰｯ､ｲｯｪｵＮ Cilj take šole je ｵ･ｮ･｣Ｌ ki po ｫｯｮ｡ｮ･ｭ šolanju ve, kako uporabiti dolgo vrsto informacijskih virov in storitev in ki je sposoben

zadovoljiti svoje ｳｰｲ･ｭｩｮｪ｡ｪｯ･ se informacijske potrebe in se aktivno

ｶｫｬｪｵ･ｶ｡ｴｩ v družbo (ibid. : 40).

3

Izobraževanje uporabnikov šolske knjižnice

srednje šole

Prve standarde za šolske knjižnice srednjih šol smo dobili s srednješolsko reformo 1980. leta, z usmerjenim izobraževanjem. Martina Šircelj in Ignac Kamenik sta pripravila teze za delo teh knjižnic. Ti standardi predstavljajo zelo napredne smernice za delo šolskih knjižnic, saj so prilagojeni ciljem izobraževanja in so redek strokovni dokument, ki za ustrezno strokovno

usposobljenost ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪ･ｶ navaja poleg ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｳｫ･ strokovne

izo-brazbe tudi poznavanje temeljev sodobnega družboslovja, osnove psiho-logije, pedagogike, metodike in didaktike ter sociologije medijev (Novljan,

1996). Avtorja sta konkretizirala tudi programｫｮｪｩｮｩｮ･ vzgoje in vzgoje

uporabnika informacij, ki vodi uporabnika od usposobitve ｵ･ｮ｣｡ za

takojšnjega uporabnikaｫｮｪｩｮｩｮｩｨ storitev v šolski knjižnici novega tipa

do izoblikovanja samostojnega uporabnika informacij, ki jih bo znal ne le

uporabljati,ｴ･ｭｶ･ tudi izbirati in zahtevati (Šolska, 1980 : 5).

Izvajanje programa po teh navodilih pa je zahtevalo tudi､ｯｬｯ･ｮ･

materi-alne pogoje dela, ki morajo biti organizirani v obliki sodobno urejene

knjižnice, ki ima dovolj prostora, gradiva, ｫｮｪｩｮｩｮｩｨ ｰｲｩｰｯｭｯｫｯｶ in

dovolj strokovno usposobljenihｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪ･ｶ za izvajanje programa. Žal pa

šolski sistem niｳｩｳｴ･ｭ｡ｴｩｮｯ poskrbel za zagotavljanje teh pogojev, zato se

tudi smernice v praksi nisoｵｲ･ｳｮｩｩｬ･Ｌ ali pa so se le malo kje. So pa bili ti

3.1

informacijska znanja

Tudi šolska knjižnicaｩ･ ustrezno mesto v prenovi šolstva, da bo lahko

prispevala svoj delež pri razvijanju informacijske pismenosti. Zato je bilo

potrebno uvesti spremembe tudi naｰｯ､ｲｯｪ･ knjižne inｫｮｪｩｮｩｮ･ vzgoje,

kakor smo prej imenovali izobraževanje uporabnikov šolske knjižnice,

šolski ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪｩ pa so jo bolj ali manj uspešno izvajali v okviru svojih

pedagoških nalog. Novljanova meni, da se moraｫｮｪｩｮｩｮ｡ vzgoja razširiti

v informacijsko pismenost, da bo lahkoｫｮｪｩｮｩ｡ｲ skupaj z drugimi

peda-goškimi delavci ｵｲ･ｳｮｩ･ｶ｡ｬ cilje tega opismenjevanja. Pri tem pa se ne

spremenijo samo knjižnice, ampak tudiｮ｡ｩｮ njihove uporabe, za kar je

potrebno tesnejše sodelovanje ｵｩｴ･ｬｪ｡ in ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪ｡Ｌ pri ･ｭ･ｲ dobi

ｫｮｪｩｮｩ｡ｲ vlogoｵｩｴ･ｬｪ｡Ｌ ki usmerjaｵ･ｮ｣･ v skupini in jim nudi možnosti,

daｺ｡ｮ･ｪｯ vrednotiti knjižnico v iskanju, izboru in uporabi informacij pri

usvajanju znanja iz predmetnika. Pri tem procesu pa je pomembno tudi to,

da se spremenijo metodeｵｩｴ･ｬｪ･ｶ･ｧ｡ dela, za kar pa bo nujno potrebno

sodelovanjeｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪ｡ (Novljan, 1998 : 20).

ｬ｡ｮｩ predmetne kurikularne komisije za šolske knjižnice so zato sestavili

ｵｮｩ ｮ｡ｲｴ splošnoizobraževalnihｫｮｪｩｮｩｮｩｨ informacijskih znanj (KIZ) za

srednje šole, ki izhajajo iz temeljnih ciljev vzgojno-izobraževalnega dela in poudarjajo posameznikovo svobodo, njegovo ustvarjalno aktivnost in

od-govornost za ｯ､ｬｯｩｴｶ･ in ravnanja. KIZ zajemajo vse elemente

informa-cijske pismenosti, s poudarkom na uporabi knjižniceＨｋｮｪｩｮｩｮ｡Ｌ 1998 : 2).

Pri oblikovanju ｵｮ･ｧ｡ ｮ｡ｲｴ｡ so se sestavljalci opirali tudi na izkušnje

dobro razvitih ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｳｫｩｨ in šolskih sistemov, saj knjižnici nalagajo

poleg drugih nalog tudi "oblikovanje in ｮ｡ｲｴｯｶ｡ｮｪ･ programa informacijske

pismenosti, kiseｶｫｬｪｵ･ｮ v pouk vseh aliｶ･ｩｮ･ predmetov izvajasｳｩｳｴ･ｭ｡ｴｩｮｩｭ

ｵ･ｮｪ･ｭ inzaktivnostmi, ki razvijajo kognitivne strategije za pridobitev, selekcijo,

analizo, sintezo, ovrednotenje, t.j. ustvarjalno rabo informacij na vseh stopnjah in ravneh pouka."(Novljan, 1998 : 17).

Eden od ciljev gimnazijskega izobraževanja je tudi samostojno pisno delo dijakov, t.j. seminarske, maturitetne ali raziskovalne naloge, zato naj bo rezultat izobraževanja posameznik, ki bo obvladal informacijski proces za

samostojno ｵ･ｮｪ･Ｎ Dijakom bomo postopoma skozi štiri leta šolanja

ｯｭｯｧｯｩｬｩ ｳｩｳｴ･ｭ｡ｴｩｮｯ usvajanje tistih vsebin izｵｮ･ｧ｡ ｮ｡ｲｴ｡ ｫｮｪｩｮｩｮｩｨ

informacijskih znanj, ki so potrebne za samostojno raziskovalno delo in njegovo predstavitev na tej starostni stopnji.

ｕ･ｮｪ･ informacijskih spretnosti pa je lahko uspešno le,･ je funkcionalno in v kontekstu izobraževalnih vsebin. Zato je najbolje uporabo knjižnice

ｶｫｬｪｵｩｴｩ v pouk, kjer ｵｩｴ･ｬｪｩＬ strokovnjaki za posamezna predmetna

posamez-nih predmetposamez-nihｰｯ､ｲｯｩｪ in uspešno obvladovanje posebnosti jezika

posa-meznih predmetnihｰｯ､ｲｯｩｪ v sodelovanju sｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪ･ｭＬ strokovnjakom

za organizacijo in pridobivanje informacijＨｋｮｪｩｮｩｮ｡ＬＱＹＹＸＺ 12).

Novljano-va meni, naj se ta znanja usNovljano-vajajo v okviru raziskoNovljano-vanja teme､ｯｬｯ･ｮ･ｧ｡

predmeta, ki jo ｵ･ｮ･｣ s ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪ･ｶｯ inｵｩｴ･ｬｪ･ｶｯ ｰｯｭｯｪｯ raziskuje s

ｫｮｪｩｮｩｮｩｭｩ viri (Novljan, 1998 : 17).

Raziskovalno delo jeｮ｡ｭｲ･ ｵｮ｡ aktivnost, kiｮ｡ｵｩ ｵ･ｮ｣｡ ｵｩｴｩ se,inje

temelj resnega študijskega dela. Zato moramo s to metodo dela seznaniti vseｵ･ｮ｣･ in v takｮ｡ｩｮ delaｶｫｬｪｵｩｴｩ sodelovanjeｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪ｡ inｵｩｴ･ｬｪ｡Ｌ

kibosta skupaj izvedla program seznanjanja s knjižnicoinuporabo njenega

ｫｮｪｩｮｩｮ･ｧ｡ gradiva ter informacijskih virov, s postopki pri iskanju, izbir-anju, ocenjevizbir-anju, uporabi in predstavitvi informacij in gradiva (Novljan, 1996).

Sestavljalciｵｮ･ｧ｡ ｮ｡ｲｴ｡ so se zavedali, daｶ･ｩｮ｡ šolskih knjižnic v srednji

šoli ni dovolj razvita in nima ustreznih materialnih pogojev za kakovostno izvajanje tega programa, ki pa je nujen za doseganje cilja prenovljenega izobraževanja - informacijske pismenosti. Zato so na koncu dodali prilogo,

kamor so zapisali pogoje za kakovostno izvedboｵｮ･ｧ｡ ｮ｡ｲｴ｡ ｫｮｪｩｮｩｮｩｨ

informacijskih znanj za srednjo šolo. Sprašujemo se, ･ bo šolski sistem

poskrbel za sistemskoｵｲ･ｳｮｩｩｴ･ｶ teh pogojev, ali pa bo šla šolska prenova

zopet mirno knjižnic.

4

Program

informacijskih znanj za

dijake 1. Jetnika II. gimnazije Maribor

V 1. letnik gimnazije pridejo dijaki iz ｲ｡ｺｬｩｮｩｨ okolij, osnovnih šol inz

ｲ｡ｺｬｩｮｩｭ znanjem o knjižnici, njeni uporabi, uporabi njenega gradiva in

informacijskih virov, zato moramo to znanje predhodno ugotoviti, sajｵｮｩ

ｮ｡ｲｴ KIZ predvideva, da dijaki v srednji šoli nadgrajujejo znanja,kiso si

jih pridobili v osnovni šoli. "Npr.･ morajo dijaki na koncu gimnazije obvladati

izdelavo seminarske naloge, jim bomo postopoma skozi štiri leta

z

･ｭ･ｲ bodo del teh vsebin usvojili že v osnovni šoli."Ｈｋｮｪｩｮｩｮ｡Ｌ 1998: 12). Zato

moramo ugotoviti, katera znanja in spretnosti o uporabi knjižniceinnjenih

virov so si novinci v gimnaziji pridobili že v osnovni šoli, kar lahko storimo sｰｯｭｯｪｯ anonirnne ankete.

Osnovna šola kot obvezna šola zajame vse prebivalce, ki bodo živeli v 21.

ｳｴｯｬ･ｾｵＬ zato bi morala vseｵ･ｮ｣･ vsaj funkcionalno opismeniti in jim nuditi

(v prihodnje bo imela devet let) možnosti, da ｵ･ｮ｣･ｭ ta znanja

sistema-ｴｩｮｯ predstavlja. Pri tem pa ne sme iti mimo knjižnice kot osrednjega

prostora zaｵ･ｮｪ･Ｎ Osnovnošolska knjižnica ima pri tem pomembno vlogo,

saj lahko v ｵ･ｮ｣ｩｨ privzgoji navado, da bodo za zadovoljevanje svojih

informacijskih potreb uporabljali knjižnice, njihovo gradivo in ｲ｡ｺｬｩｮ･

informacijske vire.

Cilji programaｫｮｪｩｮｩｮｩｨ informacijskih znanj morajo biti prilagojeni

cil-jem šole, kajti temeljni cilj gimnazijskega izobraževanja so informacijsko

pismeni dijaki, ki se bodo naｺ｡･ｴｫｵ 21.ｳｴｯｬ･ｾ｡ ｶｫｬｪｵｩｬｩ tudi v univerzitetni

študij. Zato bomo dijake od 1. letnika dalje sｰｯｭｯｪｯ ｫｮｪｩｮｩｮｩｨ

informa-cijskih znanj ｳｩｳｴ･ｭ｡ｴｩｮｯ uvajali v informacijski proces, pri tem pa bodo

spoznali tudi postopke poizvedovanja in raziskovanja.

Za izvedbo programa smo organizacijsko izkoristili ure, ki so v okviru

obveznih izbirnih vsebin namenjeneｫｮｪｩｮｩｮｩｮｩｭ informacijskim

znan-jem, še zlasti zato, ker menimo, da ､ｯｬｯ･ｮｯ stopnjo znanja iz programa

dijaki potrebujejo že naｺ｡･ｴｫｵ šolanja na gimnaziji in bi si jo pravzaprav

morali pridobiti že v osnovni šoli. Ker smo sｰｯｭｯｪｯ ankete ugotovili, da

ni tako, smo uporabili obvezne izbirne vsebine za to, da smo dijake seznanili

z nekaterimi bistvenimiｫｮｪｩｮｩ｡ｲｳｫｩｭｩ spretnostrni in znanji, ki jim bodo

ｯｭｯｧｯ｡ｬｩ samostojno uporabo knjižnice, njenega gradiva in informacijskih

virov. Poleg teh ur smo uporabili še razredne ure in ure pri posameznih predmetih.

Sｰｯｭｯｪｯ tega programa smo poenotili pisanje referatov in seminarskih

nalog na šoli, saj bodo v prihodnje vsi (dijaki inｵｩｴ･ｬｪｩＩ uporabljali enotno

metodologijo izdelave referatov in seminarskih nalog, kar do sedaj ni bila praksa. Razen pri obveznih maturitetnih in raziskovalnih nalogah ni

di-jakov do sedajｮｩｨ･ usmerjal in jih navajal na enotnost dela in na postopke,

ki so pri tem potrebni. Vsak je delal po svoje, dijaki pa so pogosto ostali tudi brez navodil.

Pri sestavi programa smo upoštevali tudi cilje in vsebine, ki so jih zapisali

sestavljalci obveznih izbirnih vsebin zaｫｮｪｩｮｩｮ｡ informacijska znanja, in

ｵｮｩ ｮ｡ｲｴ zaｫｮｪｩｮｩｮ｡ informacijska znanja. Tako bodo dijaki spoznali

lokacije informacij,ｲ･ｦ･ｲ･ｮｮｯ literaturo, tiskane in netiskane vire ter

upo-rabnost tehnologije. Posebno mesto v programu je namenjeno tudi spozna-vanju in aktivni uporabi COBISS/OPAC, ki ga uporabljajo skoraj vse slovenske knjižnice. Predstavili jim bomo terminalsko verzijo, ker je takšna

dostopna vｶ･ｩｮｩ knjižnic in tudi v knjižnici II. gimnazije, pa tudi verzijo

WWW, ki je dostopna preko interneta, saj imajo danes dijaki vednoｶ･ｪｩ

Pri oblikovanju programa je bilo potrebno hldiｮ｡ｲｴｯｶ｡ｮｪ･ in sodelovanje zｵｩｴ･ｬｪｩＬ s katerimi se je bilo potrebno dogovarjati za teme, ki so jih dijaki

raziskovali v knjižnici med izvajanjem programa in na koncu napisali

referat, za katerega so dobiliｮ｡ｴ｡ｮｮ｡ navodila. Upoštevali smo navodila

insodobna dognanja naｰｯ､ｲｯｪｵ ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｳｫ･ｧ｡ in informacijskega

opis-menjevanja, da je potrebno ta znanja integrirati v pouk, zato bodo dijaki

skupaj z ｵｩｴ･ｬｪｩ inｫｮｪｩｮｩ｡ｲｪ･ｭ delo nadaljevali pri urahｲ｡ｺｬｩｮｩｨ

pred-metov. Zbrane informacije so dijaki morali poiskati, izbrati, ovrednotiti,

uporabiti inpredstaviti pri urah predmetov, v okviru katerih so izbrali

temo. Pri tem so uporabljali sodobno AV inｲ｡ｬｭ｡ｬｮｩｫｯ tehnologijo.

Teme za referate so dijaki lahkoizbrali po svojih interesih (individualno

ｲ｡ｺｬｩｮｯＩ s skupnega seznama, pri njihovem individualnem samostojnem

delu pa so jim bili vｰｯｭｯ mentorjiinｫｮｪｩｮｩ｡ｲＮ Na taｮ｡ｩｮ smo skušali

dijake motivirati za samostojno delo, pri･ｭ･ｲ so bili sami aktivni.

Usmer-jali smo jih k cilju, k izpolnitvi naloge - izdelavi pisne naloge. Pri njihovem

samostojnem delu smo jim nudiliｰｯｭｯ glede na njihovo znanje, saj so

potrebovaliｶ･ ｰｯｭｯｩ tisti z manj znanja oziroma uspeha pri

poizvedo-vanjuiniskanju informacijinmanj tisti, ki so bili pri iskanju samostojnejši

inuspešnejši.

Menimo, da samo sｰｲ｡ｫｴｩｮｩｭ programom, s takim, ki je uporaben, dijaki

spoznajo smiselnost iskanja in uporabe knjižnice, njenega gradiva in

infor-macijskih virov, in da obstaja možnost, da bodo na takｮ｡ｩｮ pridobljene

informacije uporabljali tudi v drugih situacijah in za druge naloge. S tem in še z drugimi spretnostrni obvladovanja informacijskega procesa dijaki

spoznajo, da je knjižnica orodje za vseživljenjskoｵ･ｮｪ･Ｎ ｕ･ｮ｣･ｭ lahkoz

nadgrajevanjem tega znanja in spretnosti privzgojimo navado, da bodo

znali najti in uporabitiｲ｡ｺｬｩｮ･ vrste informacij, in kakor pravi Novljanava

(1998), ･ bodo to hoteli ali ne. Privzgojiti jim je ｮ｡ｭｲ･ potrebno tudi

vedenje - zavedanje, da so oni sami odgovorni za to, kar bo iz njih nastalo, vendar pa jim moramo ponuditi možnosti.

5

Rezultati eksperimenta

Najprej smo izbrali eksperimentalno in kontrolno skupino, s katerima smo spremljali izvajanje programa. Kasneje smo program izvedli še z ostalimi skupinami dijakov 1. letnika. S pretestom smo želeli preveriti predznanje

dijakov,kipridejo v gimnazijo, in s tem našo prvo hipotezo, da pridejo dijaki

v gimnazijo (srednjo šolo) ｫｮｪｩｮｩｮｯ nepismeni. Za prvo testiranje smo

izbrali anonimno anketo z vprašalnikom, ki je vseboval odprta vprašanja,

ki ne ponujajo vnaprejšnjih odgovorov, anketiranci pa lahko odgovorijo

S temi vprašanji smo preverjali predvsem deklarativno znanje dijakov. Vprašalniku smo dodali tudi dva informacijska problema, ki so jih morali dijaki razrešiti. Z njima smo preverjali njihovo proceduralno znanje. Z informativnimi vprašanji smo zbrali tudi nekaj informacij o njihovem dose-danjem obiskovanju knjižnic ter o bibliopedagoškem delu v osnovnošolski knjižnici.

5.1 Eksperimentalna skupina (ES)

Za ES smo izbrali razred, v katerem je 32 dijakov,20 fantov in 12 deklet. Vsi so ｯ､ｬｩｮｪ｡ｫｩＬ doma iz Maribora in bližnje okolice. 17 dijakov je ｫｯｮ｡ｬｯ

osnovno šolo v Mariboru. Osem dijakov je v osnovni šoli prejelo najvišja priznanja (trije Cankarjevo, po dva iz tujih jezikov, kemije in Vegovo priznanje).

Pretest z ES smo opravili 3. septembra v razredu, 6.ｵｮｯ uro, ko imajo na

urniku razredno uro. Ves｡ｳ je bilaｮ｡ｶｺｯ｡ ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｫ｡Ｌ za odgovore so

dijaki imeli na voljo dovolj｡ｳ｡Ｎ ｎ｡ｶｺｯｩｨ je bilo vseh 32 dijakov.

Preglednica1:Eksperimentalna skupina-ES

ES/32

SPOL Ž M

OŠ

MB 7 10

izven MB 5 10

5.2 Kontrolna skupina (KS)

Za kontrolo in spremljavo rezultatov smo izbrali tudi KS, s katero smo

program izvedli kasneje, poｫｯｮ｡ｮ･ｭ eksperimentu. V KS je 31 dijakov (19

fantov in 12 deklet), ki so prav tako vsi ｯ､ｬｩｮｪ｡ｫｩ in ｶ･ｩｮｯｭ｡ doma iz

Maribora, nekaj pa jih je iz okolice. 29 dijakov jeｫｯｮ｡ｬｯ osnovno šolo v

Mariboru. Dva dijaka sta v osnovni šoli osvojila tri najvišja priznanja (iz

kemije,｡ｮｧｬ･ｩｮ･ in Cankarjevo priznanje).

Anketiranje smo izvedli 7. septembra v razredu pred njihovim poukom, 6. uro (ob 12.30), ko imajo na urniku razredno uro. Dijaki te skupine imajo

ｮ｡ｭｲ･ pouk popoldne. Tudi pri tem anketiranju je bila ves ｡ｳ prisotna

Preglednica2:Kontrolna skupina-KS

KS/3I

SPOL Ž M

OŠ

MB 11 18

izven MB 1 1

5.3

Pri vrednotenju vprašalnikov smo odgovore razvrstili na pravilne, delno

pravilne in nepravilne. Pravilne odgovore smo ｴｯｫｯｶ｡ｬｩ z 1ｴｯｫｯＬ delno

pravilne z 0,5ｴｯｫ･ innepravilne z

°

Najprej si oglejmo odgovore dijakov obeh skupin glede njihovega obisko-vanja knjižnic do srednje šole in o šolski knjižnici osnovne šole.

Vsi dijaki so do sedaj obiskovali knjižnice. Na vprašanje katero oziroma katere so odgovorili:

Preglednica3:Obiskovanje knjižnic do srednje šole

SKUPINA ES KS

Vprašanja Odgovori Frekvenca % Frekvenca %

1.Ali si do sedaj DA 32 100,0 30 100,0

uporabljal kakšno

NE

°

°

knjižn.?

SIK 30 937 27 900

2. Katero oz. katere? _{ŠK 27 843 17 566}

UKM 3 93 1 3,3

Poizvedovali smo tudi o bibliopedagoškem delu v osnovnošolski knjižnici.

Preglednica4:PretestESinKS -šolska knjižnica v osnovni šoli

SKUPINA ES KS

Vvrašanie Odgovori Frekvenca % Frekvenca %

16.ｕｮ･ ure v DA 14 43,7 13 433

šolski knjižnici

NE 18 56,2 17 56,6

Manj kot polovicadijakov obeh skupin je odgovorila pritrdilno, da so v

osnovni šoli imeliｵｮ･ ure v knjižnici.ｎ｡ｪｶ･ ur je bilo pri ｳｬｯｶ･ｮｩｮｩＬ ki

jo navaja 23 dijakov obeh skupin, sledijo zemljepis, zgodovina,｡ｮｧｬ･ｩｮ｡

ter etika in družba.

Oglejmo si odgovore dijakov ES in KS na vprašanja,kismo jih opredelili

kotｫｮｪｩｮｩｮ｡Ｎ

Preglednica5:Pretest ES in KS-ｫｮｪｩｮｩｮｯ znanje

SKUPINA ES KS

Vprašanja Odl?;ovori Frekvenca % Frekvenca %

pravilno 14 437 18 60O

4. Kako je gradivo v delno _{12 37,5 9 30,0}

knjižnici urejeno? _pravil.

nepravilno 6 187 3 100

ｔｏｋｅ 20 625 225 75O

5. Kaj je UDK? pravilno O O O O

nepravilno 32 100O 30 100O

ｔｏｋｅ O O O O

pravilno 8 25O 10 333

6. Kaj jeｫｮｪｩｮｩｮｩ delno _{4 12,5 O O}

katalog? pravil.

nepravilno 20 625 20 666

ｔｏｋｅ 10 312 10 333

pravilno 8 25O 7 218

7. Kaj jeｰｲｩｲｯｮｩｫ＿ delno_pravil. 5 15,6 3 10,0

nepravilno 19 593 20 666

ｔｏｋｅ 105 328 85 28,3

8. Naštej jih nekaj: pravilno 5 15,6 9 30O

nepravilno 27 843 21 70O

ｔｏｋｅ 5 156 9 30O

9. Naštej informa- pravilno 30 937 30 100,0

cijske vire _{nepravilno 2 62 O}

ｔｏｋｅ 30 937 30 100O

pravilno 3 93 8 266

13. Kaj je OPAC? delno _{2 6,2 1 3,1}

pravil.

nepravilno 27 843 21 656

SKUPINA ES KS Vprašanja Odgovori Frekvenca % Frekvenca %

15. Ali si že kdaj ｵｾＭ DA 25 781 22 733

orabljal/a internet. _{NE 7 21,8 8 266}

ｔｏｋｅ 25 78,1 22 73,3

Kako uspešni bi bili dijaki obeh skupin pri reševanju informacijskih proble-mov?

Preglednica6:PretestESin KS-informacijski problemi

SKUPINA ES KS

Vprašanja Odgovori Frekvenca % Frekvenca %

10. Znaš poiskati DA 28 875 22 733

rojstni

₆

NE 4 12,5 8 26,6

Ivana ankarja?

ｔｏｋｅ 28 875 22 733

Il. Kateriinforma- pravilno 14 437 12 40 O

djski vir bi za to up- delno _{14 43,7 13 43,3}

orabili? pravil.

nepravilno O O 5 166

ｔｏｋｅ 21 656 185 616

12. Zanimajo nas pravilno 18 562 20 666

delno

vulkani. Kje bi pois- _{9 28,1 8 26,6}

kali info o tem? pravil.

nepravilno 5 15,6 2 66

ｔｏｋｅ 22,5 703 24 80 O

5.3.1 Rezultati pretesta

Rezultati prvega testiranja obeh skupin so potrdili našo prvo hipotezo, da

pridejo dijaki v srednjo šoloｫｮｪｩｮｩｮｯ nepismeni in da knjižnice osnovnih

Slika 1: Rezultati pretesta

Rit·ezu atI oretesta

-_.

-II

'f---

-

tli

90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0%

ｾ '6, :i2 Gi

x

o

-;

cl o '2 _ｾ .s! 'S: al

«

;:) (ij o ca ｾ ｾ a..

"-til

e

ｾ

o

_:E

ｾ '1::

c-a..

ｾ

'o

c:

Nekoliko uspešnejši so bili odgovori dijakov KS, ki pa so v ｶ･ｪｩ meri

obiskovali splošne knjižnice kot šolske,kiso urejene po vseh strokovnih

ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｳｫｩｨ standardih, zato so si lahko v njih po neformalni poti

pridobi-liｶ･ znanja o uporabi knjižnice in njenega gradiva.

Naj na kratko povzamemo nekaj glavnih ugotovitev pretesta:

- ｎｩｨ･ od dijakov ne ve, kaj je UDK,･ｰｲ｡ｶ gaｵｮｩ ｮ｡ｲｴ zaｫｮｪｩｮｩｮｯ

vzgojo v osnovni šoli omenja že od 3. razreda dalje (Vzgojno, 1990 : 15).

ｖ･ kot 60% dijakov obeh skupin ne ve, kaj jeｫｮｪｩｮｩｮｩ katalog,kibi ga

moraliｵ･ｮ｣ｩ v osnovni šoli spoznavati v okviruｫｮｪｩｮｩｮ･ vzgoje od 4.

razreda dalje (ibid. : 16).

Kaj jeｰｲｩｲｯｮｩｫ ne ve 63,8% dijakov ES in 71,7% dijakov KS.ｕ･ｮ｣ｩ naj

biｰｲｩｲｯｮｩｫ･ v osnovni šoliｺ｡･ｬｩ ｳｩｳｴ･ｭ｡ｴｩｮｯ spoznavati v 6. razredu (ibid. : 17). Našteti jih ne zna 84,3% dijakov ES in 70,0% KS.

Inkako bi bili anketiranci uspešni pri reševanju preprostega

informa-cijskega problema o rojstnem podatku Ivana Cankarja?ｖ･ｩｮ｡ meni

(87,5% in 73,3%), da bi v knjižnici znala poiskati ta podatek, ･ｰｲ｡ｶ

potem pri konkretnem navajanju informacijskega vira niso bili tako uspešni (65,6% in 61,6%).

Nekoliko uspešnejšibibili privsebinskem iskanju informacij o vu1kanih, saj bi se v pravo smer pri razreševanju tega informacijskega problema

napotilaｶ･ kot polovica dijakov obeh skupin (70,3% in 80%).

Kaj je OPAC, ve zelo malo dijakov (12,5% in 28,3%),･ｰｲ｡ｶ ga

upora-bljajo skoraj vse splošnoizobraževalne knjižnice v Sloveniji.ｖ･

splošnih knjižnicah, medtem ko knjižnice v osnovnih šolah uporabljajo drugｫｮｪｩｮｩｮｩ ｲ｡ｵｮ｡ｬｮｩｫｩ program. Internet je že uporabljaloｶ･ kot 70% dijakov obeh skupin.

5.3.2ｚｮ｡ｩｬｮｯｳｴ razlik med skupinama

S t-testom za neodvisne vzorce (enake variance) smo ｩｺｲ｡ｵｮ｡ｬｩ razliko v

znanju dijakov obeh skupin pri pretestu. Razlika med｡ｲｩｴｭ･ｴｩｮｩｭ｡

sredi-nama diajov ES in KS pri prvem testiranju je znašala 0,5ｴｯｫ･Ｎ Ta razlika je

majhna in niｳｴ｡ｴｩｳｴｩｮｯ ｺｮ｡ｩｬｮ｡ na stopnji P 0,05.

Preglednica7:T-test pretesta ES in KS

SKUPINA N Arit. sr. Stan. d. Stan. n

ES 32 5516 1573 0278

KS 30 6017 1,803 0,329

t = -1,168 df= 60 P>0,05

5.4 Eksperiment

Z dijaki ES smo navezali prvi stik že tre* dan pouka, ko smo z njimi izvedli razredno uro, med katero smo jih seznanili s programom KIZ in jih tudi

anketirali. Pred tem srno z njihovimiｵｩｴ･ｬｪｩ ｮ｡ｲｴｯｶ｡ｬｩ možne teme, ki jih

bodo dijaki raziskovali sｰｯｭｯｪｯ knjižnice med izvajanjem programa in

tudi po izvedenem programu. Nekaj njihovih prvih ur srno priｲ｡ｺｬｩｮｩｨ

predmetih preživeli v knjižnici Ｈｳｬｯｶ･ｮｩｮ｡Ｌ matematika, zgodovina,

｡ｮｧｬ･ｩｮ｡ＩＬ kjer srno dijakom predstavili lokacije informacij in temeljno

literaturo za posamezne predmete. Tako so dijaki že doｺ｡･ｴｫ｡ izvajanja

programa ugotovili, kako je gradivo v knjižnici urejeno, kje se nahaja

ｩｴ｡ｬｮｩｫｯ gradivo, kje hranimo periodiko in posamezne zbirke neknjižnega gradiva. Ko srno zbrali vse teme za referate, smo jih predstavili in ponudili

dijakom. ｕｩｴ･ｬｪｩ so temam dodali tudi kratka vsebinska navodila. Vsak

dijak je izbral svojo temo, tako da so na dan, ko srno izvajali program, že vedeli, katere informacije morajo iskati in izbirati za svojo nalogo. Eksperi-ment smo izvedli 14. septembra, program je trajal 5 šolskih ur.

Izvajanje programa srno zastavili na osnovi razreševanja informacijskega problema in ob tem razložili tudi vire informacij. Za primer srno izbrali

vulkane(ta informacijski problem smo jim zastavili tudi v 1. vprašalniku). Dijake srno spodbUjali k aktivnosti in sodelovanju, predvsem pa k temu, da

so prihajali do lastnih ｺ｡ｫｬｪｵｫｯｶＮ Ugotovili srno, da so viri informacij

dalje,ｯ｢ｩ｡ｪｮｯ k zunanjim zapisanim virom. Tako si pri razreševanju infor-macijskega problema najlažje pomagamo od splošnega (npr. splošni leksi-kon) k specialnemu (specializirani leksikoni, enciklopedije), do posameznih

publikacij, ki predstavljajo ､ｯｬｯ･ｮｯ specializirano temo (npr. knjige o

vulkanih), in elektronskih medijev. Pri tem smo se seznanili zｲ｡ｺｬｩｮｩｭｩ

strategijami iskanja po vsebini, naslovu, besedi iz naslova,ｫｬｪｵｮｩｨ besedah,

kazalih itd.ｕｩｬｩ smo se tudi, kako citiramo uporabljeno literaturo in kako

med množico informacij izberemo pravo, oziroma kako vrednotimo infor-macije.

Poseben poudarek je bil namenjen predstavitvi COBISS/OPAC za

termi-nalski vmesnik, kasneje pa še WWW verziji,kismo jo izvedli vｲ｡ｵｮ｡ｬｮｩｫｩ

ｵｩｬｮｩ｣ｩＬ kjer je za samostojno delo na voljo 16ｲ｡ｵｮ｡ｬｮｩｫｯｶＬ tako da so se dijaki lahko poskušali tudi v samostojnem iskanju informacij. Pri tem smo jim pomagali glede na nivo njihovega znanja, nekateri so potrebovali manj

ｰｯｭｯｩＬ ti so bili v manjšini, ker so COBISS/OPAC že uporabljali,ｶ･ｩｮ｡

paｶ･Ｌ ker ga še niso poznali.

Preden smo ｫｯｮ｡ｬｩ s programom, smo dijakom posredovali ｮ｡ｴ｡ｮｮ｡

navodila za izdelavo referata. Poｫｯｮ｡ｮ･ｭ programu je še veliko dijakov

ostalo v knjižnici, kjer so nadaljevali z individualnim iskanjem ustreznih

informacij za svojo nalogo, pri･ｭ･ｲ so potrebovali velikoｰｯｭｯｩＮ Dijake

smo potem šeｶ･ dni opazovali, kakoｩ･ｪｯ gradivo, in ugotovili, da se

ｶ･ｩｮ｡ dijakov eksperimentalne skupineｶｲ｡｡ v šolsko knjižnico po

infor-macije in se pogostejeｯ｢ｲ｡｡ poｰｯｭｯ hｫｮｪｩｮｩ｡ｲｫｩ tudi za druge namene,

kakor ostali dijaki 1. letnika in kontrolne skupine.

Tudi dijakom kontrolne skupine smo v posebni uri ponudili seznam tem za referate, vendar za pisanje referatov niso dobili nobenih navodil. Rekli smo jim, naj delajo tako, kakor so bili navajeni do sedaj.

5.5 Retest

Drugo anketiranje smo z obema skupinama izvedli 23. septembra v razredu. Na ta dan so dijaki oddali tudi izdelane referate. Z ES smo retest izvedli 4.

šolsko uro (10.40-11.30) v prisotnosti ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｫ･Ｎ ｎ｡ｶｺｯｩｨ je bilo 31

dijakov (eden manj kakor pri pretestu). S KS pa je ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｫ｡ izvedla

anketiranje njihovo 5. ｵｮｯ uro (16.10-16.55). Tudi v tej skupini je bilo

ｮ｡ｶｺｯｩｨ 31 dijakov (edenｶ･ kakor pri pretestu).

Drugi vprašalnikje vseboval nekaj enakih vprašanj o poznavanju in uporabi knjižnice kakor prvi, vendar pri prvem anketiranju nismo dobili

｡ｳｵ kaj spremenilo. Zanimalo nas je, koliko se je spremenilo znanje dijakov

ES, s katero smo izvajali program KIS, in koliko KS, kije morala pisati

referate brez izvajanja programa in navodil. Naslednji sklop vprašanj se navezuje na reševanje informacijskih problemov. Tudi z njimi skušamo

ugotoviti,･ so dijaki obeh skupin sedaj uspešnejši pri reševanju

informa-cijskih problemov, in primerjamo rezultate obeh testiranj. ｔｲ･ｾｩ sklop

vprašanj se navezuje na nova znanja, ki so zajeta v programuｫｮｪｩｮｩｮｩｨ

informacijskih znanj.

5.5.1 Primerjava rezultatov dijakov ES

Preglednica8:Primerjava pretesta in retestaES -ｫｮｪｩｮｩｮ｡ znanja

ES PRETEST RETEST

Vprašanja ｔｯｫ･ % ｔｯｫ･ %

Kai ieｫｮｪｩｮｩｮｩ katalog? 10 312 29 935

Naštei nekaiｰｲｩｲｯｮｩｫｯｶＺ 5 156 27 870

Naštejｲ｡ｺｬｩｮ･ informa- _{30 93,7 31 100,0}

ciiske vire:

Kako je gradivo v knjiž. _{20 62,5 31 100,0}

ureieno?

KaiieUDK? O O 21 67,7

KajjeOPAC? 4 12,5 24 774

likakšen je napredek v uspešnosti reševanja informacijskih problemov? Pri

pretestu smo dijakom zastavili dva informacijska problema, pri retestu pa tri. Primerjali bomo podobnejša problema, iskanje rojstnega podatka bomo primerjali z iskanjem razlage antike, iskanje informacij o vulkanih pa s podobnim problemom o potresih.

Preglednica9:Primerjava pretesta in retestaES -informacijski problemi

ES PRETEST RETEST

Vprašanja ｔｯｫ･ % ｔｯｫ･ %

Kje bi ROiskali

cl1Stni

po-datek vana Ca arja70 21 65,6 29 93,5

antiki?

Slika 2: Primerjava rezultatov dijakov ES,kiso jih dosegli na pretestu in retestu

Po drugem testiranju se je izkazalo,

- da 67,7% dijakov ES ve, kaj je

unr<

- da zna kar 93,5% dijakov ES odgovoriti na vprašanje, kaj jeｫｮｪｩｮｩｮｩ

katalog,

- 87% dijakov zna našteti vrsteｰｲｩｲｯｮｩｫｯｶ in..

Pri razreševanju informacijskih problemov so bili dijaki obeh skupin uspešni že pri pretestu, kljub temu se je izboljšalo tudi to znanje, saj bi znalo

poiskati informacije o antiki 93,5% dijakov ES, pri iskanju informacij o

potresih pa bi bilo uspešnih kar 95,1% dijakov te skupine. Potrebno je

poudariti, da so bili dijaki ES pri drugem testiranju ne le uspešnejši pri razreševanju informacijskih problemov, ampak so bili njihovi odgovori tudi mnogo bolj kakovostni, kar je gotovo posledica izvedenega programa

ｫｮｪｩｮｩｮｩｬＱ informacijskih znanj. Oglejmo si jih nekaj:

"Naｲ｡ｵｮ｡ｬｮｩｫｵ bi podｫｬｪｵｮｯ besedo poiskal potrese. "

"Preko terminala bi vtipkala besedoiznaslova (potresi) in dobila bi podatke. Iskala bi tudi v slovarju, enciklopedijah ali knjigahsｰｯ､ｲｯｪ｡ geografije. "

"Nekaj osnovnih informacij bi poiskal v geografskem ｵ｢･ｮｩｫｵＬ potem pa v

en-ciklopedji Zemlja in knjigah ogeografskih pojavih, ali pa bi po internetu poiskal stranopotresih. "

"Vｲ｡ｵｮ｡ｬｮｩｫ bi vtipkala potres* na mesto, kjer so besedeiznaslova ali podｫｬｪｵｮｯ

besedo. "

"Na terminalu bi poiskala knjige, ki imajo v naslovu "potres", potem bi jih poiskala v knjižnici. Uporabila bi tudi revije Ｈｬ｡ｮｫ･ v Gei), povprašala starše, ･ imajo kakšno knjigootem, in prosila zaｰｯｭｯ ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｫｯＮ "

5.5.2 Primerjava rezultatov dijakov KS

Preglednica10:Primerjava pretesta in retesta KS-ｫｮｪｩｮｩｮ｡ znanja

KS PRETEST RETEST

Vprašanja ｔｯｫ･ % ｔｯｫ･ %

Kai ieｫｮｪｩｮｩｮｩ katalog? 10 333 155 50,0

Naštei nekaiｰｲｩｲｯｮｩｫｯｶＺ 9 30,0 15 483

Naštejｲ｡ｺｬｩｮ･ informa- _{30 100,0 31 100,0}

ciiske vire:

Kako je gradivo v knjiž. _{22,S 75,0 23,S 75,8}

ureieno?

KaiieUDK? O O O O

KajjeOPAC? 8,5 28,3 13 41,9

Preglednica11:Rezultati pretesta in retesta KS-informo.cijski problemi

KS

PRETEST

RETEST

Vprašania ｔｯｫ･ % ｔｯｫ･ %

Kje bi Koiskaliｾｳｴｮｩ

po-61,6

datek vana C ｡ｾ｡Ｗ kje 18,5 23 74,1

bi iskali poiem antika?

Kje biｾｯｩｳｫ｡ｬｩ info o

vul-kanih. Kako bi poiskali 24 80,0 20,5 66,1

info o potresih?

Slika 3: Primerjava rezultatov dijakov KS,kiso jih dosegli na pretestu in

retestu.

VulkanilPotresi

Rojsl

datJAntika OPAC

UDK Urejenost grad.

Inf. viri

Prirocniki

Katalogi

•

•

•

•

•

•

I

•

_•

r

•

5.5.3ｚｮ｡ｩｬｮｯｳｴ razlik med obema skupina

Preglednica12:T-test-ｺｮ｡ｩｬｮｯｳｴ razlik

SKUPINA VPRAŠALNIK N Aritm. sr. Stan. d. Stan. n.

ES PRETEST 32 3A063 09541 01687

RETEST 31 7)129 10623 01908

KS PRETEST 30 39333 1)871 02167

RETEST 31 44355 12698 0,2281

ES:t= 14,581

KS: t=-1,594

df= 61 df= 59

Primerjali smo samo primerljive odgovore pretesta in retesta. S t-testom za neodvisne vzorce (enake variance) smo ugotovili, da obstaja razlika v znanju pri dijakih ES in KS.

Pri dijakih ES znaša razlika med｡ｲｩｴｭ･ｴｩｮｩｭ｡ sredinama 3,7ｴｯｫ･ v korist

retesta, kar je veliko in jeｳｴ｡ｴｩｳｴｩｮｯ ｺｮ｡ｩｬｮｯ na stopnji P<0,05. To pomeni,

da lahko s 95% ｧｯｴｯｶｯｳｾｯ trdimo, da je nastala razlika v znanju zaradi

procesa (izvedenega programa) in ne zaradiｮ｡ｫｬｪｵｪ｡Ｎ

Znanje dijakov KS, merjeno z vprašalnikoma, se je v istem obdobju tudi

izboljšalo, vendar razlika med ｡ｲｩｴｭ･ｴｩｮｩｭ｡ sredinama ni ｳｴ｡ｴｩｳｴｩｮｯ

ｺｮ｡ｩｬｮ｡Ｌ saj znaša 0,5ｴｯｫ･Ｎ

Ugotovili smo torej, da je po izvedenem eksperimentu in ｰｲ｡ｫｴｩｮ･ｭ

reševanju problemov nastala razlika v znanju dijakov ES, ki jeｳｴ｡ｴｩｳｴｩｮｯ

ｺｮ｡ｩｬｮ｡Ｎ S tem smo potrdili našo drugo hipotezo, da program KIZ, obliko-van na podlagi sodobnih spoznanj o razvijanju informacijske pismenosti,

izveden v sodelovanju z ｵｩｴ･ｬｪｩ in integriran v pouk, lahko pomembno

prispeva k informacijski pismenosti dijakov 1. letnika gimnazije, zlasti k

njihovi samostojnosti pri iskanju in delu oziromaｵ･ｮｪｵ z informacijskimi

viri.

5.6

reševanje problemov

V tem poglavju bomo prikazali izdelke - referate dijakov obeh skupin.

Referate smo pregledali, razporedili po nekaterihｺｮ｡ｩｬｮｯｳｴｩｨ in jih

primer-jali med seboj. Prejeli smo 31 referatov ESin30 referatov KS.

Pri izdelkih dijakov ES smo pregledali,･ so se držali navodil, ki so jih dobili

so delu priložili opis poteka dela in seznam uporabljene literature. Vsak dijak je moral odgovoriti še na nekaj vprašanj v zvezi z nastankom referata. Vprašali smo jih, kako in kje so iskali informacije, kdo jim je pomagal pri iskanju informacij in kdo pri pisanju referata. Povedali so nam, ali so z

izdelkom zadovoljni, in ･ so našli dovolj ustreznih informacij. Na koncu

pa so ocenili tudi novo znanje, ki so si ga pridobili s programom KIZ, in

povedali,･ ga bodo lahko uporabili tudi pri svojem nadaljnjem delu.

Nekatere pomembnejše razlike pri nastajanju referatov, kiso nastale pri

iskanju informacij in pri samoocenjevanjuｫｯｮｮｩｨ izdelkov v obeh

skupi-nah, si oglejmo še sｰｯｭｯｪｯ preglednice:

Preglednica13:ｐｲ｡ｫｴｩｮｯ reševanje problemov

ES/3I KS/30

DA 30 4

navajanje literature nepopolno O 16

NE 1 10

ŠK 30 8

SIK 7 21

iskanje informacij _{UKM 1 O}

doma 16 11

ｭ･､ｫｮｩｩｮｩｮ｡ 1 O

ｫｮｩｩｮｩ｡ｲ Ika 23 14

ｰｯｭｯ pri iskanju sami 5 11

drugi 5 7

pisanje referata sami 27 27

ｰｯｭｯ 4 3

zadovolini 23 12

samoocena _{delno zadovoljni 8 16}

nezadovolini O 2

ustrezne 31 25

ustreznost informacij _{delno ustrezne} O 3

Slika 4: Iskanje informacij

.kontrd. Oeksp.

20.0% 0.0%

ｾｾｩｚＮｾ

､ｭＳｩＢＭＭＭ］ｾＧ

I

ｕｋｍｾ

I

!

SIK1 _ :

Ｍｾ｟ｬｉｉｉｉｬｉｉｉｉｉＡｉｉＭＮＮＮ

I

$K

ｩＭＭＭｾｾＺＺＺＺＺＺＺ］］｢］］Ｚ､ＺＺＧ

- - i- -J-- - _. lO -- - --- ｾ

40.0",4, 60.0% 80.0% 100.0%

･ primerjamoｮ｡ｩｮ iskanja informacij za referate med dijaki ES in KS lahko

ugotovimo, da je 96,7% dijakov ES iskalo informacije za razreševanje infor-macijskega problema v šolski knjižnici, 22,5% v splošnoizobraževalni

knjižnici, 51,6% pa je dopolnjevalo informacije v､ｯｭ｡ｩ knjižnici.

.Pri dijakih KS pa je bila situacija､ｲｵｧ｡ｮ｡Ｌ saj je kar 70% dijakov iskalo

informacije v splošnoizobraževalni knjižnici, 36,6% doma in le 26,6% di-jakov je iskalo informacije v šolski knjižnici.

Na osnovi tega lahko sklepamo, da･ program šolske knjižnicenj.

integrir-an v pouk, sem pa sodi tudi ｺ｡､ｯｶｯｬｪ･ｾ｡ｮｪ･ informacijskih potreb vseh

udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa, to jeｵ･ｮ｣･ｶ inｵｩｴ･ｬｪ･ｶＬ

potem šolska knjižnica ne izpolnjuje svoje temeljne naloge, daＢｳｩｳｴ･ｭ｡ｴｩｮｯ

zbira, strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in daje v uporaboｫｮｪｩｮｩｮｯ gradivo,

ki ga udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa potrebujejo za pridobivanje, utrjevanje in širjenje znanja, vedenja v okviru ciljev in vsebin ｵｮ･ｧ｡ ｮ｡ｲｴ｡ za

redni pouk in za vse druge oblike organiziranega šolskega' dela." (Novljan &

Steinbuch, 1994: 1).

Dijaki ES, ki so izvajali program, ki jih je ｺ｡･ｬ ｳｩｳｴ･ｭ｡ｴｩｮｯ uvajati v

postopke poizvedovanja in raziskovanja s ｰｯｭｯｪｯ knjižnice, so v veliko

ｶ･ｪｩ meri za samostojno delo iskali in uporabljali šolsko knjižnico kakor pa

dijaki KS, ki niso biliｶｫｬｪｵ･ｮｩ v program. Na osnovi tega lahko sklepamo,

da se dijaki,kijih neｶｫｬｪｵｩｭｯ v program informacijskega opismenjevanja

na šoliinv šolski knjižnici, najprej obnejo na druge vrste knjižnic, v našem

primeru na splošnoizabraževalne, medtem ka se je pri dijakih ES izkazala

war-macij, ki jih zahteva šolski prograrn3

.Informacije pa so dopolnjevali še v

drugih vrstah knjižnic, kar pa je tudi namenｫｮｪｩｮｩｮ･ｧ｡ informacijskega

sistema Slovenije.

ｚ｡ｫｬｪｵ･ｫ

Informacijska pismenost postaja pomembna za preživeqe v poindustrijski družbi 21. stoleqa. V konkurenci razvitih držav bodo preživeli le informa-cijsko pismeni ljudje. Države, ki bodo hotele postati in ostati mednarodno

ｫｯｮｫｵｲ･ｮｮ･Ｌ bodo potrebovale ljudi z razvitimi informacijskimi spretnost-mi in take, ki bodo izobraženi in kompetentni strokovnjaki pri ravnanju z informacijami.

Pri informacijskem opismenjevanju vseh prebivalcev ima najpomembnejšo vlogo izobraževalni sistem v posamezni državi, zlasti osnovna šola, ki je

obvezna za vsakega posameznika. Znanja, sposobnosti in spretnosti,kijih

ｵ･ｮ｣ｩ razvijajo od osnovne šole do visokega izobraževanja za

vseživljenj-sko in samostojnoｵ･ｮｪ･Ｌ ｯｭｯｧｯ｡ｪｯ in spodbUjajo aktivno pridobivanje

kakovostnega znanja na ｲ｡ｺｬｩｮｩｨ ｰｯ､ｲｯｪｩｨ ter ｫｲｩｴｩｮｯ in ustvarjalno

razmišljanje. Informacijsko pismenost povezujejo tudi zｵ･ｮｪ･ｭＬ ki

posa-meznikuｯｭｯｧｯ｡ usvojiti spretnosti pridobivanja in uporabe informacij za

ｯ､ｬｯ｡ｮｪ･ v vsakdanji življenjski situaciji. Zato je informacijska pismenost

nujna za aktivno življenjeindelovanje ter za poklicno delovanje vsakega

posameznika v 21. stolequ.

Šolska knjižnica je nujni sestavni del prenovljene šole,ｶｫｬｪｵ･ｮ｡ je v

kuriku-lum in integrirana v pouk. ｕｩｴ･ｬｪ inｫｮｪｩｮｩ｡ｲ skupaj razvijataｵ･ｮ｣･ v

informacijsko pismene osebe, ki prepoznajo informacijo kot osnovo za

oblikovanjeｯ､ｬｯｩｴ･ｶ ter spoznajo in obvladajO tudi njeno uporabo. S tem

si ｵ･ｮ｣ｩ pridobijO ｫｲｩｴｩｮｯｳｴＬ saj vrednotijo in uporabljajoｲ｡ｺｬｩｮ･ vrste

informacij in ne sprejemajo samoｵｩｴ･ｬｪ･ｶ･ razlage.

Najnovejša spoznanja kognitivne psihologije prispevajo k ｵｲ･ｳｮｩ･ｶ｡ｮｪｵ

kakovostnega znanja, izboljšajo procesｰｯｵ･ｶ｡ｮｪ｡ inｵ･ｮｪ｡Ｎ Danes

prevla-dujeｫｯｮｳｴｲｵｫｴｩｶｩｳｴｩｮ｡ teorija, ki pojmujeｵ･ｮｪ･ kot proces konstruiranja

novega znanja na osnoviｯ｢ｳｴｯｪ･･ｧ｡ znanja. Znanje se razvija z

razume-vanjem, miselna aktivnost,kije pri tem potrebna, se naslanja naｵ･ｮ･ｶ･

žeｯ｢ｳｴｯｪ･･ sheme. S tem se je spremenila tudiｵｩｴ･ｬｪ･ｶ｡ vloga v procesu

3 Raziskavo smo za potrebe Pedagoškega inštituta v Ljubljani razširili še na dve drugi srednji šoli zgimnazijskim programom (Srednja ekonomska šola Maribor in Gimnazija Ptuj). Na vseh treh šolah smo dobili primerljive rezulate, zato lahko na osnovi skupnih rezultatov pridemo do takšnih