Ulogata na endoetelin-1 vo razvojot na dijabeticna nefropatija inducirana so streptozocin

(1)

Voved

Dijabeti~nata nefropatija, zaedno so dijabe-ti~nata retinopatija, pretstavuvaat edni od naj-te{kite hroni~nite mikrovaskularni komplika-cii na dijabetot, koi se javuvaat vo pokasniot sta-dium na bolesta, posebno kaj bolnite so visoka i neregulirana glikemija.

Etiopatogenezata na dijabeti~nata nefropa-tija e kompleksna, multifaktorijalna i za sega se

u{te ne kompletno razjasneta. Osnovata na ova za-boluvawe se bazira na visokata neregulirana gli-kemija koja doveduva do postepeni ireverzibilni promeni na malite krvni sadovi, a hipertenzijata dodatno moè da gi potencira dijabeti~nite vas-kularni komplikacii. Vo posledno vreme se pove-}e se smeta deka poremetuvaweto na modularnata funkcija na endoteliumot moè da bidat eden od inicijalnite faktor za razvojot na dijabeti~ni-te vaskularni komplikacii (1). Endodijabeti~ni-telijalnata disfunkcija moè da rezultira so vazospazam, va-zokonstrikcija, prekumerna tromboza i abnor-malna vaskularna proliferacija (2), kako i so

UDC: 615.225:616.61-097.3

Stru~en trud

Apstrakt

Dijabeti~nata nefropatija pretstavuva edna od hroni~nite mikrovaskularni komplikacii na dijabetot, so mul-tifaktorijalna i ne do kraj rasvetlena etiopatogeneza. So ogled na toa {to kaj pacientite so dijabet, osobeno kaj onie so dijabeti~na nefropatija, se najdeni zgolemeni vrednosti na endotelin-1, se pretpostavuva deka istiot mo`e da ima zna~ajna uloga vo razvojot na dijabeti~nata nefropatija.

Osnovna cel na na{ata studija be{e da se detektiraat promenite vo plazmatskoto nivo na endotelin-1 po ekspe-rimentalno induciran dijabet, i dijabeti~na nefropatija kaj staorci so streptozocin. So ogled na dobro poznatite efekti na AKE-inhibitorite, vo ovaa studija go ispituvavme i vlijanieto na enalapril (AKE inhibitor) na plaz-matskite koncentracii na endotelin-1, kako i negovite efekti vo tretmanot na dijabeti~na nefropatija. Ednokrat-nata i.p. administracija na streptozocin (STZ) predizvika signifikantno zgolemuvawe na plazmatskite koncen-tracii na endotelin-1, proprateni so jasno izrazeni simptomi i znaci na dijabeti~na nefropatija (mikroalbumin-urija, zgolemeni urinarni vrednosti na N-acetyl-fl-D-glucosamidase, zgolemeni serumski koncentracii na urea, poli-urija). êtiri nedelniot tretman so enalapril dovede do signifikantno namaluvawe na plazmatskite koncentracii na endotelin-1 i do podobruvawe na simtomite i znacite na dijabeti~nata nefropatija. Dobienite rezultati potvr-duvaat deka endotelin-1 moè da ima zna~ajna uloga vo razvojot i progresijata na dijabeti~nata nefropatija, a AKE inhibitorite, odnosno enalapril, moàt da ja ublaàt i usporat progresijata na dijabeti~nata nefropatija.

Klu~ni zborovi:endotelin-1, streptozocin, enalapril, dijabeti~na nefropatija, staorci.

*Jasmina Troja~anec

e-mail: pharma@mt.net.mk

Tel. 02 11 18 28; 02 16 59 66 Faks. 02 11 18 28

Ulogata na endoetelin-1 vo razvojot na dijabeti~na nefropatija

inducirana so streptozocin

Jasmina Troja~anec

1

∗

, Dim~e Zafirov

1

, Maja Slaninka-Miceska

1

,

Nikola Laba~evski

1

, Elena Kostova

1

, Kalina \or|ievska

1

,

Petar Milo{evski

1

, Stojmir Petrov

1

1Institut za pretklini~ka i klini~ka farmakologija so toksikologija,

Medicinski fakultet, Univerzitet “Sv. Kiril i Metodij”

(2)

promeneta vazomotorika i permeabilnos na endo-telot. Endotelnata disfunkcija isto taka dove-duva do leukocitna adhezija, i infiltracija na monocitite, makrofagite i lipoproteinite vo yidot na arteriite (3). Karakteristi~no za endo-telnata disfunkcija e namalenoto prisustvo na faktorite na relaksacija, kao {to se prostacik-linot, azotniot oksid i endotelnite derivirani hiperpolarizira~kite faktori i zgolemuvawe na faktorite na vazokonstrikcija, kako {to se en-dotelin-1, prostaglandin PGH₂i tromboksan TXA₂,

koi pretstavuvaat glavni faktori vo razvojot na vaskularnite zaboluvawa (4).

Golem broj na ispituvawa poka`ale deka nivo-to na endotelin-1 se zgolemuva kaj diabeti~nite pa-cienti so mikroangiopatija, poradi {to se pret-postavuva deka istiot mo`e da ima zna~ajna uloga vo razvojot na dijabeti~nata nefropatija (5,6,7). Endotelinot (ET-1) e 21 aminokiselinski peptid,

koj se sozdava vo vaskularnite endotelni kletki i pretstavuva najpotenten vazokonstriktor. Posto-jat tri izoformi na endotelinot, kako ET₁, ET₂i ET₃, od koi samo _ET1se osloboduva od humanite

en-dotelni kletki(8). Pokraj toa {to vaskularniot

endotel pretstavuva glaven izvor na produkcijata na endotelin, toj mo`e da se producira i od drugi razli~ni tipovi na kletki vklu~uvaj}i gi endote-liumot na renalnite tubuli, glomerularniot me-zangium, srcevite miociti, hipofizarnite kletki, makrofagite i drugi (9). Endotelin-1 deluva lo-kalno za poka~uvawe na vaskularniot tonus, go re-gulira krvniot protok, GFRi reapsorpcijata na

natrium. Ponatamu, endotelinot mo`e da ja pore-meti renalnata arhitektonika poradi negoviot efekt vrz akumulacijata na ekstracelularniot matriks i tubulointersticijalna fibroza.

So ogled na toa {to za sega ne postoi speci-fi~na terapija za tretman na dijabeti~na nefro-patija, a imaj}i gi vo predvid do sega poznatite mehanizmi i patofiziologija na nastanuvawe na istata, poslednite desetina godini intenzivno se ispituvaat razni medikamentozni opcii za tret-man na dijabeti~nata nefropatija. Od niv kako posebno interesni se izdvojuvaat lekovite koi de-luvaat pred se na sintezata na endotelin-1, inhi-bitorite na endotelin-1 kako i lekovi koi {to deluvat povolno na hemodinamskite poremetuva-wa koi se prisutni kaj dijabeti~nata nefropatija, kako {to se: AKE inhibitorite, AT₁ antagonis-tite, blokatori na ET-1 receptorite i sintetski analozi na prostaciklinot.

Primarna cel na na{ata studija be{e da se procenat ulogata na endotelin-1 vo razvojot i progresijata na dijabeti~nata nefropatija kaj staorci, eksperimentalno predizvikana so strep-tozocin, kako i vlijanieto na enalapril na plaz-matskite koncentracii na endotelin-1. Kako se-kundarna cel ni be{e definirana procenata na efektite na enalapril vo tretmanot na dijabe-ti~nata nefropatija.

Eksperimentalen del

Eksperimentalni `ivotni:Za izveduvawe na eksperimentite koi bea predvidieni vo ova ispi-tuvawe bea koristeni 60ma{ki i `enski

normo-tenzivni staorci od sojot Wistar (od dvata pola),

na vozrast od 9-11 nedeli, so telesna te`ina od 160-300 g. Staorcite se dobieni po pat na

razmno-`uvawe vo {talata na Institutot za predklini~-ka i klini~predklini~-ka farmakologija so toksikologija.

Lekovi: Vo tekot na studijata bea koristeni slednite lekovi: Streptozocin (STZ) – SIGMA-ALD-RICHi Enalapril Maleat – Krka.

Eksperimentalni protokoli: eksperimen-talniot model na inducirana dijabeti~na nefro-patija kaj staorcite be{e postaven so ednokratna intraperitonealna administracija na Streptozocin

vo doza od 60 mg/kg/t.t.. Vo ponatamo{niot tek od

ispituvaweto bea vklu~eni samo staorcite kaj koi nivoto na glukoza vo krvta be{e ≥11 mmol/L,

na gladno (nautro). Vo narednite 4 nedeli, za da

se razvie dijabeti~na nefropatija, `ivotnite bea ostaveni vo dijabeti~na sostojba bez nikakov tretman. Za da se odgovori na postavenite celi, staorcite (n = 40)bea podeleni vo dve grupi. Kaj

prvata (STZ)grupa staorci (n = 20), so cel da se

procenat simptomite i znacite na dijabeti~nata nefropatija i promenite vo plazmatskoto nivo na endotelin-1, istite vo narednite 4 nedeli bea ostaveni bez nikakov tretman. So cel da se evalu-ira vlijanieto na enalapril na nivoto na endote-lin-1, kako i negovite terapiski efekti na ekspe-rimetalno induciranata dijabeti~na nefropati-ja, kaj vtorata (ENA)grupa staorci, posle 4 nedeli

od administracijata na Streptozocin, se zapo~na so

administracija na Enalapril maleat, peroralno (so

intragastri~na sonda), rastvoren vo 5% glukoza, vo doza od5 mg/kg/t.t. /den, vo tek na 4 nedeli.

(3)

fi-Maked. farm. bilt., , (1,2) 65-72 (2006)

zilo{ki rastvor vo isti koli~ini i vremenski intervali kako i grupite `ivotni koi gi primaa ispituvanite lekovi (ne dijabeti~ni staorci).

Merewa i analizi: vo tekot na ispituvaweto bea izvr{eni slednite merewa i analizi: odredu-vawe na plazmatskite koncentracii na endotelin-1 (ET-endotelin-1), biohemiska analiza na krvta od staorci-te, koja vklu~uva{e odreduvawe na nivoto na glu-koza i serumski kreatinin; urinarni analizi koi vklu~uvaa: diureza, pH na urina, albuminurija i

odreduvawe na urinarnata ekskrecija na NAG

(N-Acetyl-b-D-glucosaminidase)i parametri za procena

na op{tiot status na eksperimentalnite ìvotni koi vklu~uvaa (telesna teìna, vnes na voda i hra-na, motorna aktivnost). Site ovie merewa i anali-zi, so isklu~ok na nivoto na glukoza vo krvta i te-lesnata teìna, kaj ispituvanite ìvotni se izve-duvaa pred po~etokot na ispituvaweto (0-den), posle 4 i 8 nedeli od po~etokot na ispituvaweto. Nivoto na glukoza vo krvta se odreduva{e pred po-~etokot na ispituvaweto, 72 ~asa posle aplikaci-jata na streptozocin i posle 4 odnosno posle 8 nedeli, dodeka telesnata teìna na ìvotnite se mere{e vo nedelni intervali.

Koncentracijata na ET-1 se odreduva{e so koristewe na komercijalen set od firmata

Amersham Life Science (Biotrak Endothelin-1- (I 125)

high sensitivity assay).Ovoj kit e pogoden za

odredu-vawe na endotelin-1 vo kultura od kletki, serum, plazma i urina. Koristi magnetna separacija

(Amerlex-M magnetic separation). Site primeroci

prethodno bea podlo`eni na purifikacija niz

Amperep mini koloni (Amersham), a potoa

ot~itu-vani so RIAtehnika.

Aktivnosta na NAGvo urina be{e odreduvana

so validiziranata metodata na Horak E. et al. (10),

dodeka koli~inata na vkupni albumini vo urina se odreduva{e turbidimetriski.

Statisti~ka obrabotka: od deskriptivna sta-tistika bea koristeni merkite na centralna ten-dencija i varijabilitet (sredna vrednost, stan-dardna devijacija). Razlikite pome|u odredeni vremenski to~ki, kako i razlikite pome|u grupi-te bea analizirani so Sudent-ov “t test” za zavisni

odnosno nezavisni primeroci i neparametriski-te neparametriski-testovi Mann-Whitney U-test, Wilcoxon-ov test i

Kruskal-Wallis ANOVA. Kako signifikantno

zna-~ajni bea zemeni razlikite za p < 0.05.

Zemawe na primeroci na krv za hematolo{ki analizi: krvta od staorcite be{e zemana od orbi-talniot sinus na staorcite, vo lesna eterska

anes-tezija, so venepunkcija, pri {to bea zemani pri-meroci na krv za hematolo{ki analizi (po 100 ml

na koi e im be{e dodaden antikoagulans EDTA).

Zemawe na primeroci na urina: Za da se mini-miziraat cirkardijalnite varijacii na vrednos-tite na poedini parametri, primerocite na urina se zemaa od 24-~asovnata urina (diureza) na staor-cite koja se sobira{e so koristewe na metabolni kafezi. Celokupnata urina be{e sobirana vo tek na 24 ~asa, po~nuvaj}i od 1000_h_{pretpladne, pa se} do istoto vreme naredniot den.

Rezultati i diskusija

Eksperimentalno postaveniot model na indu-ciran dijabet kaj staorci so ednokratna intrape-ritonealna administracija na Streptozocin vo doza

od 60 mg/kg//t.t.rezultira{e so te{ka

hiperglike-mija ve}e posle 72 ~asa od administracijata na lekot kaj najgolemiot broj od staorcite. Vo

pona-tamo{niot tek od ispituvaweto bea vklu~eni sa-mo onie staorci kaj koi nivoto na glukoza vo krv be{e ≥11 mmol/Lna gladno (n = 40). Prose~nite

vrednosti na glukoza vo krvta kaj eksperimental-nite `ivotni koi bea vklu~eni vo ispituvaweto iznesuva{e 28.11 mmol/L

Bidej}i na{ata cel be{e procena na ulogata na endotelin-1 vo razvojot i progresijata na beti~nata nefropatija, a potoa i tretman na dija-beti~na nefropatija, staorcite od dvete ispitu-vani grupi: streptozocin (STZ) i enalapril (ENA)

vo tekot na celoto ispituvawe ne primaa speci-fi~na terapija za dijabet, poradi {to vrednos-tite na glukoza vo krvta i posle 4, odnosno 8 nede-li ostanaa na pribnede-li`no isto nivo (STZ = 28.52

mmol/L; ENA = 27.67 mmol/L), pri {to razlikata

po-me|u dvete grupi be{e nesignifikantna (p>0.05).

Vakvoto visoko nivo na glukoza vo krvta, po 4 nedeli od administracijata na streptozocin, ka-ko i vo golem broj drugi sli~ni eksperimentalni studii (11,12,13), rezultira{e so jasno izrazeni simptomi i znaci za dijabeti~na nefropatija kaj dvete ispituvani grupi na `ivotni, vklu~uvaj}i zgolemeno nivo na serumska urea, izrazita polu-irija, mikroalbuminurija i lo{a op{ta sostojba na ispituvanite `ivotni. Vo grupata staorci koi vo tekot na ispituvaweto osven streptozocin ne primaa drug lek (STZ-grupa), simptomite na

(4)

`i-votni koi od 4-tata do 8-ta nedela primaa terapi-ja so enalapril (ENA), evidentno be{e izrazito

namaluvawe i ubla`uvawe na simptomite na dija-beti~nata nefropatija i podobruvawe na nivnata op{ta sostojba.

Nivo na urea vo serum

Od biohemiskite parametri za procena na op{tata bubre`na funkcija se koriste{e slede-weto na koncentraciite na urea vo serum kaj sta-orcite vo tekot na ispituvaweto. Posle 4 nedeli od administracijata na streptozocin be{e reg-istrirano signifikantno (p<0.05) zgolemuvawe

na vrednostite na urea vo serum kaj dvete ispitu-vani grupi vo odnos na bazalnite vrednosti i vrednostite kaj kontrolnata grupa (7.91 ±1.96)

mmol/L. Prose~nite vrednosti na nivoto na urea

kaj STZ-grupata iznesuvaa 15.19 ±3.8 mmol/La kaj ENA-grupata 15.74 ±5.66 mmol/L. Na krajot od

is-pituvaweto, kaj STZ-grupata vrednostite na urea

bea u{te pove}e zgolemeni i iznesuvaa 17.47 ±6.43

mmol/L, dodeka kaj ENA-grupata, vrednostite na

urea bea signifikantno namaleni vo odnos na vrednostite po 4 nedeli i bea blizu do bazalnite vrednosti i vrednostite kaj kontrolnata grupa (11.31 ±2.75 mmol/L). (Sl. 1.) Procentualno

izra-zeno, na krajot od ispituvaweto, vrednostite na urea kaj SZT-grupata vo odnos na bazalnite

vred-nosti bea zgolemeni za 119.5%, dodeka kaj

ENA-grupata ova zgolemuvawe be{e signifikantno

(p<0.05)pomalo i iznesuva{e 50.0%.

Diureza

Administracijata na streptozocin kaj staor-cite predizivka te{ka hiperglikemija, propra-tena so bubre`ni o{tetuvawa, koi se manifesti-raa i vo odnos na diurezata kaj staorcite. Posle 4 nedeli od administracijata na streptozocin, kaj dvete ispituvani grupi be{e izrazito

manifest-na poliurijata, pri {to prose~nite vrednosti manifest-na diurezata iznesuvaa: 37.14 ±8.45 ml/24h (STZ),

od-nosno 36.86 ±6.47 ml/24h (ENA), {to izrazeno

pro-centualno e re~isi za 5 pati povisoka vo odnos na bazalnite vrednosti i vrednostite na diurezata kaj kontrolnata grupa (7.71 ±0.95 ml/24h). Po 8

nedeli, odnosno na krajot od ispituvaweto, vred-nostite na diurezata kaj STZ grupata iako bea

ne{to namaleni (24.86 ±4.98 ml/24h)vo odnos na

vrednostite na diurezata po 4 nedeli, tie se u{te bea mnogu povisoki vo odnos na bazalnite vred-nosti i vredvred-nostite kaj kontrolnata grupa. Za razlika od toa, kaj ENAgrupata, vrednostite na

diurezata po 8 nedeli (17.14 ±5.11 ml/24h)bea za

pove}e od polovina namaleni vo odnos na vrednos-tite po 4 nedeli i bele`ea trend na postepeno normalizirawe. Vakvite rezultati na enalapril vo odnos na diurezata, uka`uva na negovi povolni terapiski efekti na o{tetenata bubre`na funk-cija inducirana so streptozocin.

pH na urina

Potvrda za poremetenata bubre`na funkcija kako rezultat na administracijata na strepto-zocin pretstavuvaat i rezultatite vo pogled na promenite na pH na urinata {to bea registrirani

vo tekot na ispituvaweto. Administracijata na streptozocin, koja rezultira{e so razvoj na dija-bet kaj staorcite, be{e propratena i so acidifi-kacija, odnosno pad na vrednostite na pH na

uri-nata kaj dvete grupi na staorci posle 4 nedeli. Prose~nite vrednosti na pH na urinata po 4

nede-li kaj STZ i ENAgrupata iznesuvaa 6.11 ± 0.36

(STZ), odnosno 6.13 ±0.34 (ENA), {to e

signifi-kantno (p<0.05)ponisko vo odnos na kontrolnata

grupa (6.71 ±0.30). Na krajot od ispituvaweto, kaj

STZ grupata pH na urinata u{te pove}e se namali

i iznesuva{e 5.99 ±0.41, dodeka kaj ENAgrupata,

vrednostite na pH na urinata bea skoro

normal-izirani i iznesuvaa 6.57 ±0.37. Acidifikacijata na urinata nesomeno uka`uva na zgolemena eks-krecija na kiselini vo sostojba na dijabet, koja {to e najverojatno rezultat na poremeteniot me-tabolizam i glomerularnata hemodinamika na dijabeti~nite staorci, a posledovatelno na toa i na zgolemenata produkcija i eliminacija na kise-lini. Sli~ni rezultati se dobieni i vo drugi eks-perimentalni studii vo koi e poka`ano deka strep-tozocinot preku indukcijata na dijabet ja zgole-muva acidifikacijata na urinata na staorcite (14). Od druga strana i vo na{ata studija se potvr-0

5 10 15 20

U

r

ea

v

o

ser

u

m

(mm

o

l/

L

)

DEN 0 NEDELA 4 NEDELA 8

Kontrol a STZ STZ+ENA

(5)

Maked. farm. bilt., , (1,2) 65-72 (2006)

dija povolnite terapiski efekti na AKE inhibi-torite vo odnos na glomerularnata hemodinami-ka, so ogled na toa {to tretmanot so enalapril rezultira{e so postepeno normalizirawe na pH

na urinata na ispituvanite staorci, koja predhod-no be{e poremetena od dejstvoto na streptozocin.

Albuminurija

Mikroalbuminurijata pretstavuva visoko spe-cifi~en pokazatel na bubre`nata funkcija i e zna~aen parametar za rano otkrivawe na dijabe-ti~na nefropatija.

Ednokratnata administracija na streptozo-cin inducira te{ka albuminurija kaj site ispitu-vani staorci. Posle 4 nedeli, prose~nite vred-nosti na albumini vo urina kaj STZ i ENA

staor-cite bea za 4-5 pati povisoki vo odnos na bazalni-te vrednosti i kontrolnata grupa (0.518 ±0.122

mg/24 h)i iznesuvaa: 2.273 ±0.836 mg/24 h (STZ),

odnosno 2.347 ±0.626 mg/24 h (ENA). Na krajot od

ispituvaweto, kaj STZ grupata prose~nite

vred-nosti na albumini vo urina za 24 ~asa u{te pove}e se zgolemija i iznesuvaa 3.023 ± 0.837 mg/24 h.

Sprotivno na toa, vo grupata koja prima{e enala-pril (ENA), iako albuminurijata be{e se u{te

pri-sutna, istata bele`e{e trend na opa|awe i be{e za re~isi prepolovena vo odnos na prethodnite vredosti registrirani posle 4 nedeli od adminis-tracijata na streptozocin (1.447 ± 0.460 mg/24)

(Sl. 3) {to pretstavuva visoko signifikantna

(p<0.01)razlika vo odnos na STZ grupata.

Dobienite rezultati vo odnos na albuminuri-jata go potvrduvaat zna~eweto na ovoj parametar vo detekcijata na dijabeti~nata nefropatija in-ducirana so streptozocin, kako i terapskite efek-ti na enalapril. Mikroalbuminurija pretstavuva nezavisen prediktor na podocne`nata progresija na nefropatijata i rizik za kardiovaskularen

morbiditet i mortalitet (15). Pri~inata za poja-va mikroalbuminurija kaj dijabeti~nata nefro-patija e zgolemenata propustlivost na bazalnata membrana, kako rezultat na namaluvaweto na ko-li~inata na proteinglikanot koj e sostaven del na bazalnata membrana. Mikroalbuminurijata vo po~etokot e povremena, potoa trajna. So napredu-vawe na bolesta, poradi glomerularnata skleroza, mo`e da dojde do dodatno vlo{uvawe na bubre`-nata funkcija i do pojava na izrazita proteinuri-ja i hroni~na bubre`na insuficienciproteinuri-ja.

Urinarna ekskrecija na NAG

(N-Acetyl-b-D-glucosaminidase):

Kvantificiraweto na urinarnata ekskrecija na NAG pretstavuva visoko specifi~en marker za

detekcija na renalni o{tetuvawa. Tokmu poradi toa i vo na{ata studija istiot go koristevme za doka`uvawe i potvrduvawe na funkcionalnite bubre`ni o{tetuvawa inducirani od adminis-tracijata na streptozocin, a voedno i za procena na terapiskite efekti na enalapril.

Administracijata na streptozocin predizvi-ka izrazito zgolemuvawe na vrednostite na NAG

vo urina posle 4 nedeli, pri {to prose~nite vred-nosti vo STZ grupata iznesuvaa 17.13 ±7.14 U/g/

kreatinin, odnosno 20.12 ±8.61 U/g/kreatinin kaj ENA-grupata. Po 8 nedeli od administracijata na

Streptozocin, kaj STZ grupata vrednostite na NAG

bea u{te povisoki i iznesuvaa 29.01 ±16.34 U/g/

kreatinin. Za razlika od toa, kaj ENAgrupata be{e

registrirano signifikantno (p<0.01)namaluvawe

na vrednostite na NAG (6.05 ±2.3 U/g/kreatinin),

iako istite bea se u{te povisoki vo odnos na bazal-nite vrednosti i kontrolnata grupa (Sl. 4).

Procentualno izrazeno, vo grupata `ivotni koi bea tretirani samo so streptozocin, na krajot od ispituvaweto vrednostite na NAGvo urina vo od-4

5 6 7 8

pH

Kontrola STZ STZ+ENA

Sl. 2. Vrednosti na pH na urinata kaj staorcite vo tekot

na ispituvaweto

0.00 1.00 2.00 3.00 4.00

Al

b

u

mi

n

i

v

o

ur

i

n

a

(m

g

/

de

n

)

(6)

nos na bazalnite vrednosti bea zgolemeni za pove-}e od 20 pati, a vo grupata koja pokraj Streptozocin

prima{e i enalapril ova zgolemuvawe iznesuva{e pribli`no 3.5 pati, {to pretstavuva visoko sig-nifikantna razlika vo odnos na STZ grupata.

Namaluvaweto na nivoto na NAG vo urina

mo-`e da bide rezultat na efektite na enalapril vo pog-led na namaluvaweto na intraglomerularniot pri-tisok (16) i na blagoto zgolemuvawe na permeabi-litetot na glomerularnata bazalna membrana (17). Site ovie funkcionalni bubre`ni parametri i specifi~ni testovi za procena na bubre`ni o{-tetuvawa poka`uvaat deka administracijata na streptozocin predizvika dijabet, so izraziti simp-tomi i znaci za dijabeti~na nefropatija vklu~u-vaj}i izrazita albuminurija, zgolemeno nivo na urinaren NAG, zgolemeni serumski vrednosti na

urea, proprateni so zgolemena i acidifirana diureza, kako i lo{a op{ta sostojba na eksperi-mentalnite ìvotni. Istovremeno, dobienite re-zultati vo odnos na tretmanot so enalapril ne-somneno poakùvaat i potvrduvaat deka AKE in-hibitorite moàt da bidat efikasna medikamen-tozna opcija vo podobruvaweto na simptomite i znacite na dijabeti~nata nefropatija, odnosno da vlijaat na progresijata na nefropati~nata dis-funkcija eksperimentalno inducirana so strep-tozocin. Renoprotektivnite efekti na ovie le-kovi ne se dolì samo na namaluvaweto na sistem-skiot krven pritisok tuku i na namaluvaweto na intraglomerularniot pritisok, kako i vlijani-eto na drugite lokalni vazoaktivni medijatori koi {ti imaat uloga vo razvojot na dijabeti~nata nefropatija. Lokalnite efekti na AKE inhibi-torite se smeta deka se ostvaruvaat preku nivno-to vlijanie vrz sozdadeniot renin i angiotenzi-not IIi toa pred se vo krvnite sadovi, bubrezite,

mozokot i drugite tkiva (18,19).Poka`ano e deka

so blokadata na lokalniot renin-angiotenzinski sistem moè da se namali produkcijata na proin-mflamatornite i proskleroti~nite citokini koi moè da imaat uloga vo progresijata na dija-beti~nite mikrovaskularni i tubulointerstici-jalni zaboluvawa. Vo posledno vreme se pove}e se smeta deka poremetuvaweto na modularnata funk-cija na endoteliumot, a pred se zgolemenata sin-teza na endotelin-1, moàt da bidat edni od ini-cijalnite i klu~ni faktor za razvojot na dijabe-ti~nite vaskularni komplikacii (1). Vo nekolku studii e pokaàno deka AKE inhibitorite moàt povolno da deluvaat na dijabeti~nata nefropatija

i preku namaluvawe na tkivnoto i plazmatsko nivo na endotelin-1 (20,21).

Tokmu poradi toa, na{ata glavna cel vo ovaa studija be{e da se proceni ulogata na endotelin-1 vo razvojot i progresijata na dijabeti~na nef-ropatija, preku odreduvawe na negovite plazmats-ki koncentracii.

Plazmatski koncentracii na endotelin-1 Ednokratnata intraperitonealna adminis-tracija na streptozocin predizvika zgolemuvawe na plazmatskite koncentracii na endotelin-1 po 4 nedeli kaj dvete ispituvani grupi, pri {to

pro-0.00 5.00 10.00 15.00 20.00 25.00 30.00

N

A

G (

U

/g

c

re

a

tin

in

)

Kontrola STZ STZ +ENA

Sl. 4. Vrednosti na NAG vo urina laj staorcite vo tekot

na ispituvaweto (U/g/kreatinin)

0.00 2.00 4.00 6.00 8.00 10.00

E

nd

o

t

e

l

i

n vo

pl

a

z

m

a

(

fm

o

l/

m

l)

Sl. 5 Koncentracii na endotelin 1 vo plazma kaj

staorcite vo tekot na ispituvaweto (fmol/ml)

50.0 % 165.7%

-2% -10

40 90 140 190

%

Sl. 6. Procentualno zgolemuvawe na vrednostite

(7)

Maked. farm. bilt., , (1,2) 65-72 (2006)

se~nite vrenosti kaj STZ grupata iznesuvaa 4.12 ±

0.67 fmol/ml, a kaj ENAgrupata 4.24 ±0.87fmol/ml,

{to e signifikatno povisoko vo odnos na kon-trolnata grupa (2.31 ±0.40 fmol/ml). Na krajot od

ispituvaweto, kaj STZgrupata prose~nite

plaz-matskite koncentracii na endotelin-1 u{te pove-}e se zgolemija i iznesuvaa 6.27 ±1.42 fmol/ml.

Spro-tivno na toa, kaj ENAgrupata prose~nite

plazmats-ki vrednosti na endotelin-1 bea vo opa|awe i izne-suvaa 3.69 ±0.69 fmol/ml (Sl. 5).

Komparativnata statisti~ka analiza na dobi-enite rezultati pome|u dvete grupi na `ivotni, kako i vo odnos na bazalnite vrednosti i vrednos-tite na ovie parametri kaj kontrolnata grupa, poka`uva signifikantno poniski (p<0.05)nivo na

plazmatski endotelin-1 kaj ENA-grupata vo odnos

na STZ-grupata. Procentualno, na krajot od

ispi-tuvaweto, plazmatskite koncentracii na endote-lin-1 kaj SZT-grupata vo odnos na bazalnite

vred-nosti bea zgolemeni za 165.7%, dodeka kaj

ENA-grupata ova zgolemuvawe be{e signifikantno po-malo i iznesuva{e 50.0% (p<0.05) (Sl. 6)

Vakvite rezultati nesomneno poka`uvaat de-ka endotelin-1 mo`e da ima zna~ajna uloga vo razvojot i progresijata na dijabeti~nata nefro-patija inducirana so streptozocin. Za endotelin-1 e poznato deka predizvikuva konstrikcija na glomerularnite i interlobularnite arterii, kako i konstrikcija na aferentnite i eferent-nite arterioli (22) kako i mezangijalna kleto~na proliferacija, {to rezultira so namaluvawe na renalniot krven volumen i glomerularnata fil-tracija i namaluvawe na urinarnata ekskrecija na natrium (23).

Od druga strana, rezultatite za efektite na enalapril vrz plazmatskite koncentracii na endotelin-1 i negovite povolnite efekti vrz simptomite na dijabeti~nata nefropatija potvr-duvaat deka namaluvaweto na produkcijata na en-dotelin-1 mo`e da bide eden od nekolkute meha-nizmi preku koi AKE inhibitorite gi ostvaruva-at svoite efekti kaj dijabeti~nostvaruva-ata nefropostvaruva-atija.

Sli~ni rezultati za vlijanieto na AKE inhi-bitorite na plazmatskite i tkivnite koncentra-cii na endotelin-1 se dobieni i vo nekolku drugi eksperimentalni studii. Vo ovie studii preven-tivnata primena na AKE inhibitorite isto taka rezultirala so signifikantno namaluvawe na mi-kroalbuminurijata, podobruvawe na bubre`nata funkcija (vo odnos na vrednostite na NAG,

serum-skiot kreatinin), kako i signifikantno

podobru-vawe na renalnata morfologija (vo odnos na glo-merularnata i tubularnata bazalna membrana, mezangialniot matriks, goleminata na glomeru-lite) (24,25, 26,27,28).

Isto taka i golem broj na klini~ki studii po-ka`ale deka upotrebata na AKE inhibitori kaj hipertenzivnite pacienti so dijabet, go reduci-raat nivoto na albuminurija kako i progresijata na bure`noto o{tetuvawe vo pogolem stepen vo odnos na drugite antihipertenzivni lekovi koi go namaluvaat krvniot pritisok (29,30).

Iako mehanimot preku koj AKE inhibitorite gi namaluvaat plazmtskite koncentracii na endo-telin-1 ne e potpolno poznat, se veruva deka is-tiot najverojatno se ostvaruva preku namaluvawe na angiotenzin II, za koj pak vo In vivo(20) i In vitro

(21) uslovi e poka`ano deka ja stimulira produk-cijata i sekreproduk-cijata na endotelin-1.

Zaklu~ok

Dobienite rezultati od ovaa studija potvrdu-vaat deka endotelin-1 moè da ima zna~ajna uloga vo razvojot i progresijata na dijabeti~nata nef-ropatija, so ogled na toa {to plazmatskite kon-centracii na endotelin-1 zna~ajno se zgolemuvaat kaj staorcite so dijabet i dijabeti~na nefropati-ja eksperimentalno inducirani so streptozocin. AKE inhibitorite, odnosno enalapril, so svoeto renoprotektivno dejstvo moàt da ja ublaàt i da ja usporat progresijata na dijabeti~nata nefro-patija, a eden od mehanizmite preku koj go ostva-ruvaat ova svoe dejstvo e nivniot efekt vo nama-luvaweto na plazmatskite koncentracii na mo}-niot vazokonstriktor endotelin-1.

Literatura:

1. F. Cosentino, M. Eto, P. De Paolis, B. van der Loo, et al., Circulation,107(7), 1017-23 (2003). 2. D.S. Celermajer, Am Coll Cardio.,30(2), 325-33

(1997).

3. D.Steinberg, Circulation., 76(3), 508-14 (1987). 4. J.R.Sowers, Arch Intern Med., 23;158(6), 617-21 (1998). 5. U.A. Teuscher, et al.,Journal of Hypertension,

16, 1279-1284 (1998).

6. R. J. Irving, J.P. Noon, G.C. Watt, D.J. Webb, B. R. Walker, QJM,94(6), 321-6 (2001).. 7. K. Kalogeropoulou, G. Mortzos, I. Migdalis,

C. Velentzas, Angiology, 53(3), 279-85 (2002). 8. T. Masaki, J Cardiavasc Pharmacal,35, 3-5 (2000). 9. A. Inoue, M. Yanagisawa, S. Kimura, Y. Kasuya, et al.,

(8)

10. E. Horak, S.M. Hopfer, F.W. Jr Sunderman, Clin Chem., 27(7), 1180-5 (1981).

11. A.K. Banes, S. Shaw, J. Jenkins, H. Redd et al., Am J Physiol Renal Physiol., 286(4), F653-9 (2004). 12. J. Klisic, V. Nief, L. Reyes, P.M. Ambuhl,

Nephron Physiol., 102(2), p27-35 (2006). 13. M.M. Anwar, A.R. Meki, Comp Biochem Physiol

A Mol Integr Physiol., 135(4), 539-47 (2003). 14. F. Zaladek-Gil, M.F. Cavanal, G. Nascimento-Gomes,

M.C. Silva-Rocha, M. Nutti-de-Almeida, Braz J Med Biol Res., 32(1) 107-113 (1999).

15. S.F. Dinneen, H.C. Gerstein, Arch Intern Med., 157(13), 1413-8 (1997).

16. Y. Fujiwara, E. Kitamura, S. Ochi, et al., Contrib Nephrol.,95,12-21 (1991).

17. T.B. Weigmann, K.G. Herron, A.M. Chonko,

M.L. MacDoigall, W.V. Moore, Diabetes,4162-67 (1992). 18. Y. Doi, K.Atarashi, R. Franco-Saenz. P. Mulrow,

Clin Exp Hypert A., 5(7-8), 1119-26 (1983). 19. J.D. Swales, A. Abramovici, F. Beck, R.F. Bing,

M. Loudon, H. Thurston, J Hypertension,1(1), 17-22 (1983).

20. P. Moreau, L.V. d’Uscio, S. Shaw, et al., Circulation,2,96(5), 1593-7 (1997).

21. T. Emori, Y. Hirata, K. Ohta, M. Shichiri, F. Marumo, Biochem Biophys Res Commun., 14;160(1), 93-100 (1989). 22. M.S. Simonson, S. Wann, P. Mene, G.R. Dubyak et al.,

Journal of Clinical Investigation, 83, 708-712 (1989). 23. W.L. Miller, M.M. Redifield, Jr.J.C. Burnett,

Journal of Clinical Investigation 83,317-320 (1989). 24. B. Kalender, M. Ozturk, M. Tuncdemir, O. Uysal, et al.,

Acta Histochem., 104(2), 123-30 (2002).

25. E. Villa, A. Rabano, L.M. Ruilope, R. Garcia-Robles, Am J Hypertens., 10(2), 202-8 (1997).

26. H. Gronbaek, I. Vogel, R. Osterby, I. Lancranjan, et al., Kidney Int., 53(1), 173-80 (1998).

27. C. Hill, A. Logan, C. Smith, H. Gronbeack, A. Flyvbjerg, Diabetologia.,44(4), 495-500 (2001). 28. B. Fabris, R. Candido, M. Carraro, F. Fior, et al.,

R.Diabetes.,50(11), 2619-24 (2001).

29. P. Jacobsen, S. Andersen, B.R. Jensen, H.H. Parving, J Am Soc Nephrol., 14(4), 992-9 (2003).

30. M. Mauer, B. Zinman, R. Gardiner, K.N. Drummond, et al., J Renin Angiotensin Aldosterone Syst., 3(4), 262-9 (2002).

Summary

Role of endoethelin-1 in development of neprhopathy induced with streptozocin

Jasmina Trojachanec

1

_{, Dimche Zafirov}

1

_{, Maja Slaninka-Miceska}

1

_{, Nikola Labachevski}

1

_{, Elena Kostova}

1

_,

Kalina Georgievska

1

_{, Petar Miloschevski}

1

_{, Stojmir Petrov}

1

1_{Department of Preclinical and Clinical Pharmacology and Toxicology,}

Medical Faculty; “Ss Cyril and Methodius”, Skopje, R. Macedonia.

Key words: endothelin-1, streptozocin, enalapril, diabetic nephropathy, rats

Diabetic nephropathy is one of the chronic microvascular diabetic complications with multifactorial etiopathogenesis that has still not been completely elucidated. Having in mind that increased values of endoethelin-1 have been found in patients with diabetes, and especially in those with diabetic nephropathy, it is assumed that endoethelin-1 may play an important role in development of diabetic nephropathy.