AR
2012/2+3
Arhitektura, raziskave
Architecture, Research
Fakulteta za arhitekturo Inštitut za arhitekturo in prostor Ljubljana 2012
ISSN 1580-5573
UDK
COBISS
OR EttlIngER,
lOvREnC KOšEnInA
46 - 47
Občutenje Arhitekture,
LjubLjAnski OtOk
ExpERiEncing ARchitEctuRE,
LjubLjAnA isLAnd
AR
Arhitektura, raziskave
Architecture, Research
2012/2+3
Arhitektura, raziskave /
Architecture, Research
Fakulteta za arhitekturo
ISSN 1580-5573 ISSN 1581-6974 (internet) http://www.fa.uni-lj.si/ar/
revija izhaja trikrat letno / published three times a year urednik / editor
prof dr Borut Juvanec
regionalna urednika / regional editors
prof dr Grigor Doytchinov, Avstrija prof dr Lenko Pleština, Hrvaška
uredniški odbor / editorial board
prof dr Vladimir Brezar prof dr Peter Fister prof dr Borut Juvanec
prof dr Igor Kalčič
doc dr Ljubo Lah znanstveni svet / scientiic council
prof dr Paul Oliver, Oxford prof Christian Lassure, Pariz prof Enzo d’Angelo, Firence
recenzentski svet / supervising council
prof dr Kaliopa Dimitrovska Andrews akademik dr Igor Grabec
prof dr Hasso Hohmann, Gradec
prof mag Peter Gabrijelčič, dekan FA
tehnični urednik / technical editor
doc dr Domen Zupančič
prelom / setting
Damjan Hidič
klasiikacija / classiication
mag Doris Dekleva-Smrekar, CTK UL
uredništvo AR / AR editing
Fakulteta za arhitekturo Zoisova 12
1000 Ljubljana Slovenija naročanje / subscription
cena številke je 17,60 EUR / price per issue 17,60 EUR za študente 10,60 EUR / student price 10,60 EUR [email protected]
revija je vpisana v razvid medijev pri MK pod številko 50 revija je dosegljiva in ali indeksirana na naslednjih mestih:
Cobiss, ICONDA, MIT digital library, Ulrich, DOAJ, CEEOL, DLib, UL FA AR
za vsebino člankov odgovarjajo avtorji / authors are responsible for their articles
tisk / printing
Tiskarna Bograf
© AR, Arhitektura raziskave, Architecture Research Ljubljana 2012
AR
AR
2012/2+32012/2+3
AR
vsebina /
contents
Uvodnik /
Editorial
4članki /
Articles
8Tadeja Zupančič 10
ARHITEKTURNA PRAKSA KOT ZNANSTVENO RAZISKOVALNI LABORATORIJ /
ReseARch thRough design pRActice in ARchitectuRe
Mevludin Zečević, Amir Čaušević, Nerman Rustempašić 12
PRESERVATION OF A TRADITIONAL TIMBER ROOF: THE CASE OF THE HANDANIJA MOSqUE /
ohRAnitev lesenegA ostRešjA: pRimeR mošeje hAndAnijA
Jeronima Kastelic, Tomaž Novljan, Aleš Vodopivec 18
UČINeK seNce PRI sNoVANJU, ZAZNAVANJU IN DožIVlJANJU ARHITeKTURNeGA PRosToRA /
the shAdow effect in the conception, peRception And expeRience of ARchitectuRAl spAce
Delavnice /
Workshops
28lučka Ažman Momirski 30
žIRI, 2012
Andreja Benko 32
GoRAžDe, 2012
Andreja Benko 36
LIPICA, 2012
Gregor Čok 40
"MLINSKA CESTA", PTUJ, 2012
Aljoša Dekleva, Vasa J. Perović, Anja Vidic 44
GUMA3, 2012
Or Ettlinger, Lovrenc Košenina 46
obČUTeNJe ARHITeKTURe, lJUblJANsKI oToK, 2012
Gašper Skalar 48
ČRNA NA KoRošKeM, 2012
Rok žnidaršič 50
ZLATO POLJE V KRANJU, 2012
Domen Zupančič 52
oš FRANce beVK, 2012
lučka Ažman Momirski 54
GRADITI KRAJINE, 2011
živa Deu, Jerneja Kranjec 56
LEMBERG, 2011
Alenka Fikfak 60
ZELENA URBANOST, 2011
Miloš Florijančič, Ana Kučan, Mitja Zorc 64
ARboReTUM VolČJI PoToK, 2011
Jurij Kobe, Rok žnidaršič, Paul Robinson, Karin Rožman 66
RADOVLJICA, 2011
Tomaž Krušec 70
KRIžeVcI PRI lJUToMeRU, 2011/2012
Vasa J. Perović, Anja Vidic 74
KRPANJE MESTA, 2011
Vasa J. Perović, Anja Vidic 76
ZAČAsNe, MobIlNe bIVAlNe eNoTe, 2011
Ajda Primožič 78
PRIPELJIMO GOZD V MESTO, 2011
Domen Zupančič 80
SUHI ZID NA KRASU, 2011
Alenka Fikfak 84
ČRNoMelJ, 2010
Matevž Juvančič, špela Verovšek 88
DIVE, 2010
Tomaž Krušec 90
JELOVICA, 2010 / 2011
Aleš Vodopivec, Anja Planišček 94
šolA ZA PRIHoDNosT JAR, 2010 / 2011
Anja Jutraž 98
PBL, GLOBALNO PROJEKTNO TIMSKO DELO, 2009
Igor Seljak 100
oblAZINJeNo seDežNo PoHIšTVo, 2009
Igor Seljak 102
TEKTONIKA V STAVBNI KULTURI II, 2009
špela Verovšek, Matevž Juvančič 104
DIVE, 2009
Mitja Zorc 106
MURSKA SOBOTA, LENDAVSKA SEVER, 2009
Domen Zupančič 108
MODRI STOL, 2009
Andreja Benko 110
LENART, 2008
Gregor Čok 114
šKoFJA loKA, KAMNITNIK, 2008 / 2009
Matevž Juvančič, špela Verovšek 116
DIVE, 2008
Ajda Primožič 118
KRPANJE MESTA REKA, 2008
Aleš Vodopivec, Anja Planišček 120
NOVA GORICA, 2008/2009
Andrej Mahovič 124
PARK šKocJANsKe JAMe, 2007
Mitja Zorc 126
IDRIJSKA ULICA V LJUBLJANI, 2005
Občutenje Arhitekture, Ljubljanski otok /
Experiencing architecture, Ljubljana island
Organizacija
UL Fakulteta za arhitekturo. kraj, datum
Ljubljana, marec - april, 2012. sodelujoči
Mentor: Or Ettlinger; tehnični sodelavec: Lovrenc Košenina; študenti: Tit briški, Dominika bučar, Rok luzar.
Predstavitev
Predlogi oblikovanja nabrežji ljubljanice zbrani v knjigi a3.
tema delavnice
Kot arhitekti in urbanisti, smo velikokrat soočeni z neizogibno tendenco razmišljanja o kompleksnih sistemih iz navpičnega ortogonalnega pogleda. To pa včasih lahko vodi do izgube perspektive končnega uporabnika, ki bo oblikovano okolje uporabljal in v njem živel. Zato je bila ta delavnica izvedena z namenom, da udeležence izuri v oblikovanju, katerega glavni cilj je izkušnja ustvarjenega okolja. cilj je bil učni proces, ki bi obogatil
pristop študentov k arhitekturi in dodal še izkustveno dimenzijo
urbanističnim posegom, ki jih načrtujejo pri rednem seminarskem
delu.
Izhodiščna točka projekta je bila alternativna percepcija mesta
Ljubljane in njenega centra. Spreminja ustaljen pogled na mesto, ki je
sestavljen iz historičnega centra, grajskega hriba in reke z naknadno
dodanim prekopom. Predlaga pogled na mesto, sestavljeno iz reke,
ki se razdeli in obkroži otok, nakaterem je grajski hrib, ob vznožju
pa zgodovinski center mesta, okoli katerega raste mesto.
Če na ljubljano gledamo kot na mesto zgrajeno okoli otoka, se nam odpre povsem nov pogled na njegovo urbano izkušnjo, posledično na oblikovanje rečnih bregov. ljubljanica leži v srcu mesta, zato velik del izkušnje deinirajo njeni bregovi, ki se v zadnjih letih
pospešeno razvijajo. Vendar pa tvorijo le linearno nanizane
segment, ki se nemorejo primerjati s kontinuirano krožno celoto. Kaj če bi bili rečni bregovi oblikovani tako, da bi tvorili krožno pot okoli centra ljubljane, namesto linearne? Kaj če bi zajemali
cel spekter ambientov, iz urbanega v suburbano in iz umetnega v
naravno? V drugih besedah, kaj če bi bil prijeten sprehod skozi ljubljano po dežju, ne proti ali s tokom reke, temveč bi obkrožil "otok". Ali v arhitekturnem in urbanističnem jeziku, kako bi ta alternativna percepcija vplivala na ureditev še nerazvitih rečnih
bregov?
Prva naloga študentov je bila analiza rečnih bregov ljubljanice
in Gruberjevega prekopa, ki omejujejo otok. Razlikovali so med
različnimi segmenti ob vodi in točkami, ki jih ločujejo (mostovi, razlike v terenu in ostali urbani elementi), ter deinirali obstoječe podobe vseh. Posamične segmente so analizirali s pomočjo tipičnih
prostorskih prerezov, ki so se razstezali do robov vidne zaznave na
obeh rečnih bregovih.
Prerezi so pokazali, da je izkušnjo ljubljanice sestavljajo posamični odseki, ki so si med sabo izredno različni. Zato je bila ključna
naloga delavnice odkriti, kakšne prostorske izkušnje so najbolj
primerne za še nerazvite segmente. Primarno pa je ostalo načelo
oblikovanja izskušenj, ki ne stojijo sama zase, ampak njihove
posamične percepciji vplesti v kontinuirano pot okoli otoka.
Projekti
segment kodeljevo: so serija rečnih bregov v stanovanjskem delu ljubljane in z svojimi travnatimi površinami ponujajo odlične pogoje za različne dejavnosti okoliških stanovalcev. V krožno
promenado je segment povezan z peš in kolesarskimi potmi,
ki se po bregovih vijejo na različnih višinah, pod mostovi in čez parke, celotno območje povežejo v kontinuirano izkušnjo. Ki je
na pridobljenih višinskih nivojih tematsko obogatena z lokalnimi kulturnimi, športnimi in gostinjskimi dejavnostmi. Tako oblikuje suburbano izkušnjo obsega otoka, z sekundarnimi oblikovnimi
potezami vperjenemi v drugačno zaznavo prostora, kot v živem
urbanem delu promenade.
segment rog: Zajema območje rečne struge med žitnim in (v času delavnice še nerealiziranim, dvoetažnim) Fabianijevim
mostom, pri katerem se pešpot z nivoja ceste spusti do vode, ustvari
razgledno ploščad pred Plečnikovimi zapornicami in se nadaljuje proti Rogu. Tam pod kulturnim centrom Rog ustvari dvoetažne ploščadi, zgornje kot širitev ulice v trg pred poslopjem, spodje pa so povezave vanj, oboje pa tvorijo odprte ploščadi za predstave
na prostem. Predstavlja najbolj urbani segment promenade, zato
oblikovalske smernice narekujejo velike trde površine za različne kulturne dogodke in gospodarske dejavnosti, hkrati pa so močno vpete v karakter rečnih bregov, kar jih poveže v celotno promenado.
segment roška: Povezuje urbani segment Rog in divji Vintgar.
oblikuje tudi bljižnico na sredini krožne promenade in tako oblikuje dve krajši krožni poti. segment je brez reke ali kanala, zato je bil tu oblikovalski izziv, kako ga načrtovati da bo vidno povezan z celotno rečno promenado. To so dosegli z oblikovanjem obeh koncev, da se vizualno uskladijo z podobo rečnih segmentov, hkrati pa sprehajalcem jasno nakažejo alternativo rečni promenadi, ki jih popelje v notranjost mesta. oba konca sta spuščena pod nivo ceste, na višino obrežne poti, ter se v notranjost nazaj dvigneta, z jasno drugačno vizualno podobo kot okoliško urbano okolje.
segment Gruberjev prekop: Preko divjega naravnega okolja
povezuje še urbano špico, ločitev ljubljanice in Gruberjevega kanala, s suburbanim segmentom Kodeljevo. Rešitev preplete strme zaraščne bregove Vintgarja z brvmi in potmi na različnih višinah. Najnižje brvi so načrtovane tako, da se jih ob večjih nalivih lahko poplavi in tako ojača občutek izrednega naravnega okolja. Na poteh pa se pojavijo terase in vkopi, ki problematičnim zaraščenim območjem dajejo občutek obljudenosti in hkrati omogočajo različne dejavnosti.
Glavni oblikovalski namen delavnice, niso samo predstavljene lokalne rešitve, ampak kontekst širše ideje, ki jo demonstrirajo:
razvoj ljubljanskega otoka, kot krožne promenade, skozi različne ambiente. To bi seveda bil dolgotrajen projekt, vendar že sama ideja zadostuje, da se prihodnji projekti na območju lahko sklicujejo
nanjo in se razvijajo v tej smeri. Mentor:
Or Ettlinger
Pripravila:
Or Ettlinger, Lovrenc Košenina
Občutenje Arhitekture, LjubLjAnski OtOk, 2012
46
Or Ettlinger, Lovrenc Košenina
obČUTeNJe ARHITeKTURe, lJUblJANsKI oToK, 2012
slika 4: Načrt ureditve Kodeljevega. slika 1: Fotomontaža Kodeljevega.
slika 3: Fotomontaža Roške in Grubarjevega prekopa. slika 2: Fotomontaža Roga.
