SODOBNI IZZIVI PROFESIONALIZMU
Prof. dr. Ivan Svetlik, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
družbene vede
Znanstveniｬ｡ｮ･ｫ
UDK 331.54
Abstrakt
V prispevku so opredeljene profesije kot posebna oblika poklicev. Do profesionalizacije poklicev prihaja na centralnih mestih v družbeni delitvi dela in z organiziranim prizadevanjem pripadnikov poklicnih skupin za vzpostavitev tržnega monopola nad zagotavljanjem storitev,ki jihｯｭｯｧｯ｡ njihovo ekspertno znanje. Profesionalizacija
ｶｫｬｪｵｵｪ･ tudi vzpostavitev posebnega družbenega statusa poklica. Vendar pa razvojne spremembe, kot so skrajševanje tehnoloških ciklusov, deregu1acijaｴｲｩ inglobalizacija destabilizirajo poklicno strukturo in predstavljajo številne izzive tradicionalnim profesijam. Ni pa jasno, ali bodo pod temi vplivi profesije slabile ali pa se bodo krepile.
ｋｬｪｵｮ･ besede: poklici, profesije, profesionalizacija
UDe 331.54
Abstract
Inthe article professions are defined as a special form of occupations. Professionalisation of occupations occurs at the central points of the social division of labour, and on the basis of the organised endeavours of the members of certain occupations, who try to establish a monopol on the services provided by means of their expert knowledge. Professionalisation ineludes also the establishment of a special occupational status. However, current developments, such as shortening of technojogical cycles, deregula-tion of markets and g1obalisaderegula-tion decrease the stability of the occupaderegula-tional structure and represent numerous chal1enges to traditional professions. Itis not e1ear whether professions are becoming stronger or weaker.
Key words: occupations, professions, professionalization
SVETLIK, ..Ivan: Contemporary chal1enges to professionalism. Knjižnica, Ljubljana,
Knjižnica43(1999)2/3, 7-18
1.
Uvod
Tema posveta Zveze bibliotekarskih društev Slovenije prav gotovo sodi v železni repertoar (samo)spraševanja vsake stroke. Morda spraševanjaniti niprav veliko,
saj se pogosto privzema, da profesionalnostｶｫｬｪｵｵｪ･ kakovost. In obratno, nekakovostne storitve so pogostoｯｺｮ｡･ｮ･ kot neprofesionalne. Seveda pata
zveza ni nujno tako tesna. Profesionalnost ima mnogotere razsežnosti, ki
neposredno niti ne zadevajo kakovosti storitev, ali pa potisnejo to vprašanje precej v ozadje.
V tem prispevku bomo najprej na podlagiｫｬ｡ｳｩｮｩｨ tekstov opredelili profesijo in profesionalizem. Sledil bo prikaz takoimenovanega profesionalnega projekta. V nadaljevanju pa bomoｫｬ｡ｳｩｮｯ pojmovanje profesij preverjali z vidika sodobnih razvojnih trendov, za katere nipovsem jasno, ali profesije
krepijo ali pa jih rahljajo. To premišljanje bi utegnilo biti zanimivo tudi za bib1iotekarje,kinajbrž ne sodijo med tradicionalne profesije.
2.
Opredelitev profesije in profesionalizma
Pojem profesije je najlaže ､ｯｬｯｬｪｩｶ s ｰｯｭｯｪｯ pojma poklic. ·Poklic je opredeljen kot ｳｴ｡ｴｩｳｴｩｮｯ - ｡ｮ｡ｬｩｴｩｮ｡ kategorija, v katero seｲ｡ｺｶｲ｡ delo,
sorodno po vsebini in zahtevnostiinki ga opravlja ali bi ga lahko opravljala
praviloma ena oseba" (SURS, 1997, str.9). Poklic je tako prvenstveno vezan na delo. Poklici nastajajo na podlagi delitve dela, ki jo generira tehnološki razvoj v najširšem smislu. To je treba poudariti zlasti zato, ker se je pri nas v obdobju po drugi svetovni vojni uveljavilo zamenjevanje med poklicem in izobrazbo oziroma izobrazbenim nazivom (Kramberger, 1998). Do tega je prišlo zaradi odsotnosti tržnega uravnavanja zaposlovanja ter zaradi poskusa neposredne preslikave izobrazbene strukture na strukturo dela in obratno. Tako naj bi bil poklic tisto, kar posamezniku da šola z izobraževalnim programominne tisto,
kar v resnici dela. Šele v zadnjem｡ｳｵ se ponovno uveljavlja mednarodno primerljivo pojmovanje, po katerem izobraževanje vodi do izobrazbeindaje posamezniku izobrazbeni naziv, njegov poklic pa je､ｯｬｯ･ｮ z delom,ki ga
opravlja. Tako jeｭｯｧｯ･ tudi smiselno zapopasti organsko oziroma prožno razmerje med obema, ki ga v veliki meri vzdržuje trg delovne sile. Kaže se v tem, da posamezniki z､ｯｬｯ･ｮｯ izobrazbo opravljajOｲ｡ｺｬｩｮ｡ dela oziroma
ｲ｡ｺｬｩｮ･ poklice in v tem, da ､ｯｬｯ･ｮｯ delo oziroma poklic ･ｳｴｯ opravljajo ljudje, ki so si pridobiliｲ｡ｺｬｩｮｯ vrsto izobrazbe.
Svetlik,1.Sodobni izzivi profesionalizmu
intudiidealizirana, je bilo･ｳｴｯ predstavljeno dihotomno razmerje med obema. Šlo naj bi za dva povsemｲ｡ｺｬｩｮ｡ pojava,kiju opredeljujejo lastnosti, povzete
poｲ｡ｺｬｩｮｩｨ avtorjih (Greenwood, 1957, 1966; Turner&Hodge, 1970; Pavalko,
1974; Kordaševsk.i, 1976)injih kaže tabela 1.
Podrobnejšaanalizanavedenih lastnosti poklicev oziroma profesij bi pokazala, davendarle ne gre za takoｩｺｫｬｪｵｵｪｯ｡ pojava, kot bi se morda zdelo na prvi
pogled. Vzemimo za primer avtomehanika kot predstavnika poklicev in zdravnika kot predstavnika profesij. Res je, da imajo zdravniki ｭｯｮｯ
profesionalno organizacijo in kodeks profesionalne etike, toda tudi avtomehaniki imajo poklicno združenje šoferjevinavtomehanikov ter svoj
poklicni kodeks. Res se avtomehaniki manj ｡ｳ｡ usposabljajo za opravljanje
svojega dela kot zdravniki, toda dandanes morajo zaradi hitrih sprememb v tehnologiji tudi oni nenehno dopolnjevati svoja znanja. Delo avtomehanikov je morda bolj izkustveno od dela zdravnikov, ker so jim inženirji že izdelali podrobnejša navodila. Hkrati bi težko trdili, da izkustvo pri kirurgih ne igra pomembne vloge. Številni uporabniki avtomobilov ne poznajo mnogo bolje delovanja elektronike avtomobila kot delovanje lastnega telesa in morajo tako pri avtomehaniku kot pri zdavniku sprejeti storitev tako kot je. Delo obeh presojajo po ､ｯｬｧｯｲｯｮｩｨ ｵｩｮｫｩｨ inpo odnosu do sebe kot klientov. ･ so
nezadovoljni, se v obeh primerih obrnejo drugam, ne da bi razpraVljali o strokovnih vprašanjih. Res je, da država bolj bdi nad delom zdravnikov, toda tudiizobraževanje avtomehanikovｴ･･ po javno odobrenih programih.
Tabela 1: Lastnosti poklicevinprofesij
POKLICI - zavzemajo obrobna mesta v
družbeni delitvi dela - pripadniki so neorganizirani - so nizko kvalificirani, njihovo
usposabljanje je kratkotrajno - dejavnost temelji na izkustvu
- potrošniki izbirajo in ocenjujejo njihove izdelke in storitve - njihov položaj uravnava trg - njihovo delovanjeｴ･･ po
ｴ･ｨｮｩｮｩｨ navodilih
- nimajo posebne poklicne kulture
- vstop v poklicno dejavnost je prost
PROFESIJE - zavzemajo centralna mesta v
družbeni delitvi dela
- pripadniki imajo svojo organizacijo -obvladujejo visoko zahtevna znanja,
se dolgo usposabljajo - dejavnost temelji naｳｩｳｴ･ｭ｡ｴｩｮｩ
teoriji
- klienti sprejemajo njihovo ekspertizo
instoritve kot nevprašljive
- njihov položaj uravnava država - njihovo delovanjeｴ･･ v skladu s
kodeksom profesionalne etike - oblikujejo posebno profesionalno
kulturo
- obstaja mehanizem kontrole vstopa
- imajo nizko avtonomijo - se slabo identifirajo s poklicem
Knjižnica43(1999)2,13, 7-18
- imajo visoko avtonomijo
- seｭｯｮｯ identificirajo s profesijo
Po vsem tem se zdi, da ima prav Krause (1971),kipravi, da so profesije poklici kot vsi drugi, le da imajo vｶ･ｪｩ meri izražene profesionalne lastnosti. Skratka, poklice in profesije je treba postaviti na kontinuum. Na eni strani so šibko izraženi poklici,kiso komajda kaj bolje profilirani kot nekvalificirani delavci, na drugi strani pa so ｭｯｮ･ profesije z vsemi lastnostmi, ki se jim sicer
pripisujejo. V tem smislu profesionalizacija pomeni, da ､ｯｬｯ･ｮ poklic pridobiva vseｶ･ lastnosti profesije. Meje med obema pa niｭｯｧｯ･ ｮ｡ｴ｡ｮｮｯ
opredeliti in bi bila povsem arbitrama.
･ navedeno velja, je najpomembnejše vprašanje, kaj prispeva k profesionali-zaciji poklicev. Zakaj nekateri poklici ostajajo komaj izraženi, drugi pa se razvijejo v ｭｯｮ･ profesije. Rojstvo je v obeh primerih enako: gre za delitev dela, ki je v ｮ｡ｪｶ･ｪｩ meri tehnološko pogojena. Zaradi pojava novih strojev, naprav in ｮ｡ｩｮｯｶ (organizacije) dela ter zaradi ｯｳｲ･､ｯｴｯ･ｮｪ｡ na poseben delovni problem oziroma zaradi specializacije seｺ｡ｮ･ｪｯ ､ｯｬｯ･ｮ･ delovne naloge zaokrožati v nov poklic. Pota profesionalizacije pa soｲ｡ｺｬｩｮ｡Ｎ
Zanimivo pojasnitev profesionalizacije da Krause. O profesijah pravi naslednje:
ｵｐｲｶｩＬ so funkcionalnoｭｯｮ･ oziroma blizuｫｬｪｵｮｩｭ mestom v delitvi dela, kar se kaže v njihoviｰｯｬｩｴｩｮｩ ｭｯｩＬ prestižu in v materialnih nagradah,､ｲｵｧｩＬ
vse se ukvarjajo s temeljnimi potrebami posameznikov ali skupin, pri･ｭ･ｲ
bi odsotnost njihovih kvalifikacij ｰｯｶｺｲｯｩｬ｡ takojšnje in dolgotrajne krize posameznikov in družbe same' (Krause, 1971, str. 78-79). Profesionalizacija
､ｯｬｯ･ｮ･ｧ｡ poklica je tako odvisna odｰｯ､ｲｯｪ｡Ｌ na katerem se pojavi, od potreb,
ki jih posameznikom lahko zadovoljuje in od virov, s katerimi upravlja. S tega vidika je lahko razumljiva profesionalizacija tradicionalnih poklicev. Duhovniki vzdržujejo zvezo z onostranstvom, ki je posameznikom skrivnostno in vir negotovosti. Zdravniki vzdržujejo temeljnoｬｯｶ･ｫｯｶｯ vrednoto, to je zdravje.
Odsotnost zdravja oziroma bolezen lahkoｬｯｶ･ｫ｡ ･ｫｳｩｳｴ･ｮｮｯ ogroža in laiki se sami z njo ne znajo dobro spoprijemati. Pravniki so se uveljavili pri uravnavanju in razlaganju družbenih norm in medosebnih razmerij ter so blizu
ｰｯｬｩｴｩｮｩ ｭｯｩＮ
ｏｩｴｮｯ je pomembno mesto, ki ga posamezen poklic zavzema v družbeni delitvi dela. ･ drugim nudi posebne vrste storitev oziroma dobrin, ki zadovoljujejo njihoveｫｬｪｵｮ･ potrebe,kibi sicer ostale nezadovoljene in bi bili lahko ti zato
Svetlik, I. Sodobni i2zivi profesionalizmu
ｺ｡ｩｴｩｪｯ s ｰｯｭｯｪｯ mehanizmov države. Temu bi lahko rekli heteronomni mehanizmi profesionalizacije, ki temeljijo na menjavi ｫｬｪｵｮｩｨ storitev
､ｯｬｯ･ｮ･ｧ｡ poklica za njegove družbene privilegije.
Seveda pa ne smemo zanemariti avtonomnih mehanizmov profesionalizacije,
kise jih poslužuje vsak poklic posebej. Pripadniki posameznih poklicev ne držijo križem rokinsi prizadevajo izboljšati svoj družbeni položaj. Zato po
zgledu že uveljavljenih profesij dokazujejo pomen svojih storitev za drugein
za javno korist, oblikujejo svojo profesionalno organizacijo, profesionalno kulturoinboljalimanj･ｺｯｴ･ｲｩｮｩ strokovni jezik, poskušajo nadzorovati vstop v poklicin､ｯｬｯｩｴｩ mehanizme poklicne promocije in podobno. Ta prizadevanja slejkoprej zadenejo tudi državo, na katero se poklici ｯ｢ｲ｡｡ｪｯ z zahtevo po javnem oziroma zakonskem priznavanju njihovega posebnega položaja. To vodi k takoimenovanim reguliranim poklicem. Za Slovenijo je Kramberger ocenil, da je med vsemi kakih 40% reguliranih poklicev, drugi pa so izpostavljeni tržni regulaciji (Kramberger, 1998).
Profesionalizem tako kaže dve medsebojno komplementarni plati. Po eni gre za razvoj in zagotavljanje dobrininstoritev posebne kakovosti,kizadovoljujejo
ｫｬｪｵｮ･ potrebe ljudi. PO drugi pa gre tudi za boj posameznih poklicev zaｩｭ
ugodnejši družbeni položaj. Uspešne so lahko profesije, ki vzdržujejo ravnotežje med obema. Brez ustreznega družbenega položaja sta razvoj novih storitev in kakovostｯ｢ｳｴｯｪ･ｩｨ ｮ･ｭｯｧｯ｡Ｎ Profesije,kine inovirajo inkine zagotavljajo kakovostnih storitev, so kvazi profesije in ､ｯｬｧｯｲｯｮｯ kljub eventualnim manipulacijam ne morejo obdržati svojega položaja.
Dosedanja razprava kaže, da je profesionalizacija pogojena z mestom, ki ga posamezen poklic zavzema v družbeni delitvi dela. To je najbrž nujen, nikakor pa ne zadosten pogoj za profesionalizacijo. Profesionalizacija se ne zgodi sama od sebe. Za to sta potrebna tudi samozavedanje in samoorganizacija poklica,
･ｳ｡ｲ se morajo posluževati zlasti poklici, ki ne zasedajo najbolj osrednjih mest v družbeni delitvi dela. Za to je potreben 'profesionalni projekt' (Macdonald, 1995).
3.
Profesionalni projekt
Macdonald v svoji knjigi Sociologija profesij ponudi koncept profesionalnega projekta (Macdonald, 1995, str.187-207). Njegovoｩｺｨｯ､ｩ･ je poklicna skupina v smislu ljudi z ､ｯｬｯ･ｮｩｭｩ izobrazbenimi kvalifikacijami, ki ｯｭｯｧｯ｡ｪｯ
Knjižnica43(1999)2/3,7-18
Skupina si mora za svoj cilj postaviti uveljavitev v družbi Doseganje tega cilja
ｺ｡ｲｴ｡ v obliki posebnega projekta, katerega jedro je v vzpostavitvi tržnega monopola nad zagotavljanjem storitev, ki jihｯｭｯｧｯ｡ njeno ekspertno znanje in v zagotovitvi posebnega družbenega statusa. Ta dva cilja sta komplementama in tvorita benigno spiralo medsebojne krepitve. Profesionalci, ki imajo ugoden družbeni status, laže dobijo posel. Posel pa jimｯｭｯｧｯ｡ ekonomski uspeh in
javno dokazovanje ugodnega statusa. S tem se､ｯｬｯ･ｮ｡ poklicna skupina lahko vse bolj zapira in zavaruje pred konkurenco drugih.
Na poti profesionalizacije mora poklicna skupina opredeliti tudi pravila igre, ki zadevajo poslovanje pri zagotavljanju storitev in odnos do konkurentov. Prav tako se nanašajo na oblikovanje poklicne kulture, ki daje legitimiteto poklicni praksi. Taka pravila vsebujejo kodeksi profesionalne etike. Opredeliti mora tudi proizvodnjo proizvajalcev,kar pomeni da vzpostavi mehanizme
izbire tistih, ki vstopajo v poklic, oziroma mehanizme izobraževanja, usposabljanja in socializacije. Noviｬ｡ｮｩ naj bi sprejemali veljavno poklicno
kulturo. To je najlaže､ｯｳ･ｩ z nadzorom nad vstopanjem v izobraževanje in nad vsebino izobraževanja samega. Poklicna skupina tako teži razvijati,､ｯｬｯ｡ｴｩ
in tudi monopolizirati profesionalna znanja. Vrsta dela, ki ga opravljajo, znanje, s katerim razpolagajo in vrsta ljudi samih poklicni skupini､ｯｬｯ｡ njen družbeni
ugled. K temu prispevajo tudi zunanji znaki, kot so lokacija in opremljenost delovnih prostorov,ｮ｡ｩｮ ｯ｢ｬ｡･ｮｪ｡ in prehranjevanja, poraba prostega｡ｳ｡
in podobno.
ｕｲ･ｳｮｩｩｴ･ｶ profesionalnega projekta je vｭｮｯｧｯ･ｭ odvisna tudi od drugih dejavnikov, s katerimi se poklicna skupina ｳｲ･ｵｪ･ v okolju. Med njimi je najpomembnejša država. Ker jeｮ｡･ｬｯｭ｡ monopol nezaželjen, mora poklicna
skupina predstavnike državeｰｲ･ｰｲｩ｡ｴｩ v izjemno naravo svoje profesionalne
dejavnosti, da bi ji bil tak monopol priznan. Najlaže gre tistim, katerih pripadnikov je veliko med uslužbenci državne administracije, ali tistim, od katerih je ta najbolj odvisna. Poleg države so zelo ｯ｢ｵｴｬｪｩｶｩ tudi odnosi s
ｫｯｮｫｵｲ･ｮｮｩｭｩ poklici, ki si morda prizadevajo uveljaviti podobne projekte, z
izobraževalnimi institucijami in seveda s klienti.
4.
Izzivi profesionalizmu
Z izzivi profesionalizmu mislimo na tiste razvojne spremembe na ｰｯ､ｲｯｪｵ
Svetlik,I.Sodobniizziviprofesionalizmu
narekujejo njihove temeljite prilagoditvealicelo napovedujejo njihovo
ogrože-nost. Med temi spremembami se bomo posebej ustavili pri tehnoloških in tržnih ter pri globalizaciji.
4.1. Skrajševanje tehnoloških ciklusov
Skrajševanje tehnoloških ciklusov je nedvomno ena najpomembnejših razvojnih sprememb,kizadeva poklicno strukturo. Na najbolj propulzivnih
ｰｯ､ｲｯｪｩｨ se tehnologija v smislu opreme inｮ｡ｩｮｯｶ dela menja na manj kot pet let. Nove tehnologije zaokrožajo dela v nove celote. Pojavljajo se novi poklici,
ｯ｢ｳｴｯｪ･ｩ se notranje spreminjajo ali pa izginjajo. Zaｰｯ､ｲｯｪ･ ｫｮｪｩｮｩ｡ｲｳｴｶ｡ je bila nedavno opravljenaｯ､ｬｩｮ｡ analiza teh procesov (Gazvoda, 1998). Kaj to pomeni v splošnem za profesionalizacijo?
Najprej lahko ugotovimo, da ｮ｡ｲ｡｡ｪｯ｡ turbuJenca nastajanja in izginjanja poklicev destabilizira poklicno strukturo. Nove tehnologije dajejo številne spodbude za oblikovanje novih poklicev, tako da se ｩｳｴｯ｡ｳｮｯ na majhnem prostoru znajdejo drug ob drugem zelo podobni poklici, med katerimi ni jasnih mej. Ti med sabo tekmujejo za osvojitev družbenega prostora. Rezultat tega je lahko preživetje in uveljavitev najsmotrnejše rešitve, lahko pa tudi precejšnja entropija. Dober primer tega v Sloveniji so menedžerji za profitne in za neprofitne organizacije, za majhna podjetja, za javno upravo itd. Za njihovo reprodukcijo skrbijo številne šole z ekonomsko, pravno, organizacijsko, sociološko,ｰｲ｡ｧｭ｡ｴｩｮｯ in podobno naravnanimi programi. Vprašanje pa je,
kdaj se bo iz tega vrenja zares razvil profesionalni menedžment.
Novoｮ｡ｳｴ｡ｪ｡ｪｯｩｭ poklicem se lahko projekti profesionalizacije zdijoｰｲ･ｶ･
negotovi, da bi se jih sploh lotevali. Tako kot se nova tehnologija hitro pojavi, lahko tudi izgine. Poleg tega je treba vｺ｡･ｴｮｩ fazi biti oster boj za uveljavitev sｫｯｮｫｵｲ･ｮｮｩｭｩ poklicnimi iniciativami.
Knjižnica 43(1999)2/3, 7-18
Seveda se zaradi tehnoloških sprememb in destabilizacije poklicne strukture šenitrebaｺ｡ｴ･ｩ samo k ｲｮｩｭ scenarijem. Treba jeｰｲｩ｡ｫｯｶ｡ｴｩ sposobnost
prilagajanja posameznih poklicev, zlasti tistih, ki so bolj profesionaIizirani. Posamezne profesije imajo izdelane mehanizme notranje adaptacije, saj ne nazadnje same z razvojem novih znanj generirajo nove tehnologije. Med najpomembnejše adaptacijske mehanizme nedvomno sodijo izobraževalni. Spreminjajo se vsebine izobraževalnih programov, skozi katere se rekrutirajo novi ｬ｡ｮｩＬ vse ｶ･ je ｳｩｳｴ･ｭ｡ｴｩｮｩｨ programov za izpopolnjevanje znanja starejših kolegov, spreminja se organizacija oziroma oblikovanje dela. Trajno izpopolnjevanje postaja zakon. Zato nobena profesija danesniｶ･ tisto, kar je
bila pred desetletjem.
V kontekstu prilagajanja profesij tehnološkim spremembam je morda najaktualnejše razmerje med izobraževanjem novih ｬ｡ｮｯｶＬ ki vstopajo v
profesijo in izpopolnjevanjem znanja starejših kolegov. Vse manj jeｭｯｧｯ･ in
tudi smiselno noveｬ｡ｮ･ usposabljati za opravljanje konkretnih profesionlanih
nalog vｺ｡･ｴｮ･ｭ izobraževanju. To usposabljanje mora biti tesno prepleteno s konkretnim delom in mora vｩｭ ｶ･ｪｩ meri potekati neposredno v delovnem okolju. Spada med socializacijske funkcije vstopanja novincev v profesijo. Poteka naj v obliki posebnih programov specializacije, usposabljanja in izpopolnjevanja znanja, v katerega seｮ｡ｲｴｮｯ ｶｫｬｪｵｵｪ･ｪｯ vsi profesionalci. V sodobnihｵ･ｩｨ se organizacijah so morda najpomembnejša oblika delovni timi, v katerih se skozi projektno delo ob razreševanju delovnih problemov
ｬ｡ｮｩ tudiｵｩｪｯＮ Izobraževanjeｺ｡･ｴｮｩｫｯｶ pa naj bo vｩｭ ｶ･ｪｩ meri usmerjeno
k pridobivanju splošnih in široko uporabljivih znanj in sposobnosti,kibodo dajali dobro podlago za notranje prilagajanjeｳｰｲ･ｭｩｮｪ｡ｪｯ･ｭｵ se profesional-nemu delu.
4.2.
DeregulacIja
ｴｲｩDeregulacijaｴｲｩ blaga, kapitalainposebej delovne sile je privedla do številnih
sprememb, ki postavljajO profeSije v nov položaj. Sama deregulacija je uperjena proti monopolom in proti regulativni vlogi države, kar postavlja pod vprašaj tudi monopole profesij. Tako na primer Evropska unija razpravlja o vprašanju reguliranih poklicev in jih postavlja vｫｲｩｴｩｮｯ ｬｵ ｮ｡･ｬ｡ o prostem pretoku
ljudi, oziroma oｩｭ bolj neovirani mobilnosti delovne sile na vseevropskem trgu. S strani posameznih držav regulirani poklici soｯｩｴｮ｡ ovira temu (CPI, 1999). Za drugi primer lahko vzamemo poltiko Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije. Svet mora akreditirati visokošolsko organizacijo ali visokošolski program kogarkoli, ki izpolnjuje za to predpisana merila. V teh merilih ni takoimenovanega ｮ｡･ｬ｡ ｭ｡ｴｩｮｯｳｴｩ in ne soglasja ｯ｢ｳｴｯｪ･ｩｨ
Svetlik. l Sodobni izzivi profesionalizmu
Sicer pa je deregu1acija ｴｲｩ med drugim prinesla zmanjšanje varnosti zaposlitve, poudarjeno segmentacijo trga delovne sile v organizacijah, fragmentacijo in privatizacijo podjetij indrugihdejavnosti. Kaj to pomeni za
profesionalizacijo?
Manjša varnost zaposlitve rahlja vez med zaposlenim in delovno organizacijo. S tem posameznik poleg poklica, ki postaja nestalen, izgublja še eno identifikacijsko ｴｯｫｯＮ K temu dodatno prispevajo takoimenovane prožne oblike zaposlovanja, ki posamezniku prinašajo zdaj to in potem ono delo, nobeno pa ne traja dolgo. Rezultat tega bi lahko bil zmanjšanje napetosti med profesionalno in organizacijsko vlogo posameznika, ki je bila ｺｮ｡ｩｬｮ｡ za prejšnja desetletja (Harries-}enkins, 1970; Pavalko, 1974). Od tako zaposlenih ljudi organizacije preprosto neｰｲｩ｡ｫｵｪ･ｪｯ ｶ･ tolikšne identifikacije, kot v
preteklosti in jih ne želijo v tolikšni meriｰｯ､ｶｲ･ｩ organizacijskim pravilom. Toda ali se lahko tako zaposleni delavec zato kaj bolj identificira s svojim poklicem oziroma profesijo?
Na navedeno vprašanje jeｭｯｧｯ･ odgovoriti sｰｯｭｯｪｯ koncepta segmentacije
trga delovne sile v organizacijah (Loveridge, Mok, 1979; Svetlik, 1996). Organizacijski trg delovne sile se deli na primarnega in sekundarnega ter na internega in eksternega. S kombinacijo obeh dobimo štiri segmente.
Na primarnem internem segmentu so ｫｬｪｵｮ｡ delovna mesta za neko organizacijo. Od teh delovnih mest, ki so organizacijsko ｳｰ･｣ｩｦｩｮ｡ in v
organizacijski strukturi zavzemajo centralno mesto ter od delavcev na njih je v
ｮ｡ｪｶ･ｪｩ meri odvisna prosperiteta organizacije. To so mesta vodij in specialistov za osrednji proizvodni program organizacije. Delavci na njih imajo trajne,･
že ne individualnih delovnih pogodb. Zagotovljeni so jim najboljši delovni pogoji in najboljšaｰｯｶｲ｡ｩｬ｡Ｎ Od njih pa organizacije tudiｰｲｩ｡ｫｵｪ･ｪｯ popolno predanost, ki je lahko v veliki meri v konfliktu s pripadnostjo profesionalni skupini. Tu se ohranja ali celo zaostrujeｫｬ｡ｳｩｮｯ nasprotje med organizacijo in profesijo.
Na sekundarnem internem segmentu jeｮ｡ｪｶ･ｪｩ delež delovnih mest, ki so manj zahtevna,･ｰｲ｡ｶ ohranjajo nekaj organizacijskih specifik. Dobršen delež teh del tvori dobro razpoznavne poklice, ki bi se lahkoｯ､ｬｯｩｬｩ za svoje projekte
profesionalizacije. Vendar pa ta delovna mesta in delavci na njih za organizacije niso tako ｫｬｪｵｮ･ｧ｡ pomena, da se organizacije ne bi posluževale vse bolj prožnih oblik zaposlovanja. S tem poslovna tveganja prevalijo na zaposlene.
Knjižnica43(1999)2/3,7-18
Eksternega segmenta trga delovne sile je v organizacijah vse manj. Organizacije so šle skozi procesｯｩ･ｮｪ｡ programov, kar pomeni, da ohranjajo predvsem ｫｬｪｵｮ･ programeinorganizacijskoｳｰ･｣ｩｦｩｮ｡ delovna mesta. Takoimenovane vzporedne programe pa ｯｰｵ｡ｪｯＮ Raje kupujejo potrebneｲ｡ｵｮｯｶｯ､ｳｫ･Ｌ
kadrovske, izobraževalne, prevozne, gostinske in podobne storitve, kot da bi same ohranjale ta delovna mestainna njih zaposlene delavce,kimorda ne bi
bili polno zaposleni. To še posebej velja za številne majhne organizacije,kijim ekonomskiｩｺｲ｡ｵｮ narekuje tako ravnanje.
Ne glede na navedeno jeｭｯｧｯ･ ｬｯｩｴｩ med primarnim eksternimin
sekundar-nim ekstersekundar-nim segmentom. Na prvem so zahtevna,･ｰｲ｡ｶ ne tudi
organizacij-skoｳｰ･｣ｩｦｩｮ｡ delovna mesta. Na njih se zaposlujejoｴｩｰｩｮｩ profesionalci,ki
lahko svoje delo enako dobro opravljajo v katerikoli organizaciji. Lahko pa svoje storitve ponujajo organizacijam tudi kot samostojni podjetniki ali svobodni poklici. Organizacije od njih ne zahtevajo visoke ravni pripadnosti. Glede na to, da se zahtevnost delaｰｯｶ･ｵｪ･Ｌ da organizacije težijo k
eksterna-lizaciji､ｯｬｯ･ｮｩｨ funkcij in glede na modo privatizacije je teh profesionalcev vse ｶ･Ｎ V tem smislu segmentacija trga delovne sile v podjetjih spodbuja
profesionalizacijo. Vprašanje pa je, ali pripadniki､ｯｬｯ･ｮｩｨ poklicev delujejo
kot povezana skupina s svojo profesionalno organizacijoinsprejetimi normami
vedenja, ali pa jih razmere konkurence silijo v medsebojno tekmovanje za zaslužek oziroma za omejeno število delovnih mest. Advokati s svojo zbornico so prav gotovo primer prvega. Mnogi novejši poklici jim še ne sledijo.
Tudi sekundarni eksterni segment se širi s širitvijo prožnih oblik zaposlovanja. Vendar na njem najdemo pretežno slabo profilirane poklice,kijim f1eksibili-zacija še zmanjšuje možnosti za morebitne profesionalne projekte.
Vidimo, da ima deregulacijaｴｲｩ na profesionalizacijo diferenciacijskeｵｩｮｫ･Ｎ ｄｯｬｯ･ｮｩｭ skupinam odpira možnosti profesionalizacije,drugimpa jo izrazito zmanjšuje. Nekaj podobnega lahkoｰｲｩ｡ｫｵｪ･ｭｯ tudi od privatizacije. Ta po eni strani spodbuja posameznike k samostojnemu podjetništvu na ｲ｡ｺｬｩｮｩｨ
ｰｯ､ｲｯｪｩｨ dejavnosti. V tej vlogi bi znali iskati zavezništva tudi skozi ustrezne profesionalne organizacije. Po drugi strani pa so izpostavljeni nevarnosti, da se spustijo v medsebojno konkurenco za omejeno število dobrih poslov in pozabijo na svojo profesionalno pripadnost.
4.3.
Globalizacija
Globalizacija morda pred profesionalizacijo postavlja ｮ｡ｪｶ･ vprašanj brez pravega odgovora. Po eni strani biｰｲｩ｡ｫｯｶ｡ｬｩＬ da so ravno profesije gonilna
Svetlik,I.Sodobni izzivi profesionalizmu
nacionalne meje ne ovirajo. To potrjujejo številna regionalna insvetovna profesionalna združenja ter aktivnosti, ki jih organizirajo. Morda smemo
ｰｲｩ｡ｫｯｶ｡ｴｩ krepitev nadnacionalnih profesionalnih organizacij, oblikovanje njihovih profesionalnih kodeksov, zahteve, ki jih bodo naslavljale na nacionalne državealina nadnacionalna telesa, kot so organi Evropske unije. Pravｭｯｧｯ･
si jezamisliti odpravljanjerazlikv javniｺ｡ｩｴｩ ､ｯｬｯ･ｮ･ profesije na nacionalnih ravnehinvzpostavljanje enotnih mehanizmov na evropski ravni.
Po drugi strani pa se zdi, da prav globalizacija Komunikacij podira vse profesionalne meje. Monopoli znanja se rušijo. Pripadniki posameznih profesij konkurirajo med seboj na svetovni sceni, ko se borijo za pridobitev､ｯｬｯ･ｮｩｨ
projektovinko tekmujejo v raznih variantah SO-jev. Z vstopanjem v virtualne
organizacije in poslovne mreže preko interneta se nadzor nad vedenjemｬ｡ｮｯｶ
profesij zmanjšuje. Na posamezna profesionalnaｰｯ､ｲｯｪ｡ se kot ponudniki storitevｳｰｵ｡ｪｯ neprofesionalci. Vse teže jeｺ｡ｩｴｩｴｩ intelektualno lastnino in podobno.
5.
Sklep
V sklepnem delu tega prispevka bi se bilo treba spraševati o profesionalizaciji in profesionalnosti bibliotekarjev. Temu bodo laže kos specialisti zaｰｯ､ｲｯｪ･
bibIiotekarstva, kot avtor tega prispevka. Vsekakor pa jeｭｯｧｯ･ slutiti nekaj
ｫｬｪｵｮｩｨ vprašanj:
- Alibibliotekarski poklic zavzema dovolj pomembno mesto v družbeni delitvi dela in ali zadovoljuje ljudem tako pomembne potrebe, da bi mu bili drugi poklici pripravljeni priznati ､ｯｬｯ･ｮ monopol? Vprašanje je še posebej relevantno ob dejstvu, da knjiga izgublja svoje tradicionalno poslanstvo. - Kako blizu je bibliotekarska stroka državi in ali od nje lahkoｰｲｩ｡ｫｵｪ･
podporo? Ali pa bo država težita predvsem k deregulaciji profesij? - V kolikšni meri je bibliotekarski poklic že profesionaliziran? Aliimavse
potrebne atribute profesijeinposebej, kakoｭｯｮ｡ je njegova profesionalna organizacija?
- Ali bibliotekarji potrebujejo poseben projekt krepitve profesionalizacije? - Kaj pomeni za profesionalizacijo bibliotekarstva hiter prodor informacijskih
tehnologij na toｰｯ､ｲｯｪ･＿
- V kolikšni meri bibliotkarsko profesijo zadevata ｰｯｶ･･ｶ｡ｮｪ･ prožnosti zaposlovanja in privatizacija?
Knjižnica 43(1999)2/3,7-18
Literatura
Seminar o priznavanju reguliranih poklicev'DEvropski uniji.Ljubljana. CPI (Center za
poklicno izobraževanje), Januar 1999.
Gazvoda, J.Izobraževanje in kadrovanje za informacijske poklice'Dknjižnicah glede na
nove informacijske tehnologije. Mag. naloga.Ljubljana: FDV, 1998
Greenwood, E. "The Elements of Professionalization". V: Vollmer, H., M.&Mills,
D., L.,Professionalization.New Jersey: Prentice Hall, 1966 Greenwood, E. "Atributes of Profession".Social Work,1957: 2.
Harries-Jenkins, G. "Professionals in Organizations'. V: Jackson, J., A.,Professions and Professionalization, 1970
Kordaševski "Društvena suština profesije usavremenoj poljskoj industriji'. Cit. po Radenovic, P.Praktikum iz sociologije rada.Beograd:ｓｴｲｵｮ｡ knjiga, 1976 Kramberger, A.Poklicni trgi delovne sile. Doktorska dizertacija.Ljubljana: FDV, 1998
Krause, A. E.The Sociology of Occupations.Boston: Littie Brown Company, 1971
Loveridge & Mock.Theories ofLabour Market Segmentation.Haag: Martinus Nijhoff Social Science Division, 1979
Macdonald, K. M.The Sociology of the Professions.Sage publications, 1995
Pavalko, M. R.Sociology of Occupations and Professions. F.E. Peacock Publishers, 1974
Standardna klasifikacija poklicev. Ljubljana : SURS Ｈｓｴ｡ｴｩｳｴｩｮｩ urad Republike Slovenije), 1997
Svetlik, I.Ｇｬｯｶ･ｫｩ viri v podjetju'. V: Adizes,1.in drugi,ｬｯｶ･ｫｵ prijazno in uspešno vodenje.Ljubljana: Sineza, 1996
