SLOVENŠČINA V OBLAKU Rešitve nalog iz samostojnega delovnega zvezka za slovenščino v 7. razredu osnovne šole

7

Vesna Kumer, Andreja Markovič, Maja Šebjanič Oražem, Mojca Smolej, Irena Hodnik, Črt Močivnik

SLOVENŠČINA

V OBLAKU

Rešitve nalog iz samostojnega delovnega zvezka za slovenščino v 7. razredu osnovne šole

Glagolski

naklon

1. b

3. a) Besedili sta sestavljeni iz sličic in oblačkov. d) Da.

7. spim, spiš, spi; spiva, spita, spita; spimo, spite, spijo

trkam, trkaš, trka; trkava, trkata, trkata; trkamo, trkate, trkajo

zbežim, zbežiš, zbeži; zbeživa, zbežita, zbežita; zbežimo, zbežite, zbežijo

drvim, drviš, drvi; drviva, drvita, drvita, drvita; drvimo, drvite, drvijo

razburjam se, razburjaš se, razburja se; razburjava se, razburjata se, razburjata se; razburjamo se, razburjate se, razburjajo se

srečam se, srečaš se, sreča se; srečava se, srečata se, srečata se; srečamo se, srečate se, srečajo se

veselim se, veseliš se, veseli se; veseliva se, veselita se, veselita se; veselimo se, veselite se, veselijo se

8. a) Slišim nekomu povemo, kaj se dogaja

b) napnita nekomu ukazujemo

c) bi počival nekomu povemo, da bi se nekaj lahko zgodilo

9. se ne spomni, imajo, ilustriral je, se ni podil, je risal,

Prebral je, je objavljal, bo zabaval spol, število, osebo, čas

S temi glagoli opišemo dejanje oziroma dogajanje.

10. 1. besedilo: je, spiš, slišiš, slišiš, slišim, praviš, se bojiš,

trka, ne more, je, je, zdelo se je, trka

2. besedilo: peljal bom, videl bom, ne vem, se bodo veselile, je, zbežal je, je, drvi, ne mara, se razburjajo, moti, kaže, nimajo

11. a) pripovedujejo b) se pogovarjava c) bo oblekla č) smo se odpravili d) si skuhala/skuhal e) sta/bosta osvojila f) je šla/bo šla g) trka/je trkal h) sta obiskala 12.

GLAGOL OSEBA ŠTEVILO ČASOVNA _OBLIKA

pripovedujejo 3. os. mn. sed. se

pogovarjava 1. os. dv. sed. bo oblekla 3. os. ed. prih. smo se

odpravili 1. os. mn. pret. si skuhal/a 2. os. ed. pret. sta osvojila 2. os dv. pret. je šla 3. os. ed. pret. trka 3. os. ed. sed. sta obiskala 3. os. dv. pret.

a) DA b) DA c) DA

13. Igraj se, spoznaj, sprejmi, stoj

b

14. 1. besedilo: poglej

2. besedilo: pridi, Glej, PAZI, teciva

15. a) ne boj se, pojdi b) splezajta c) Počakaj č) pazite d) pripravi e) uporabi f) sporočita 16. a) Preberite b) Pridi c) Pojdiva č) povejmo d) postavita se

EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. OSEBA X Pojdiva povejmo

2. OSEBA Pridi postavita se Preberite

3. OSEBA X X X 1., 3., dvojine, množine

17.

EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. OSEBA X poglejva poglejmo

2. OSEBA poglej poglejta poglejte

3. OSEBA X X X

EDNINA DVOJINA MNOŽINA 1. OSEBA X preberiva preberimo

2. OSEBA preberi preberita preberite

3. OSEBA X X X Končnice velelniških oblik zgornjih dveh glagolov so enake. 19. a) vrzi b) speci c) tecite č) obleci si d) reci e) Postrizi/Postrizita/Postrizite/Postrizimo se 20. a) teči, teci Hitreje teci.

b) obleči, obleci Obleci se toplo.

c) objami, objemi Objemi me.

č) ne verjami, ne verjemi Ne verjemi vsega.

d) vzami, vzemi Vzemi kos kruha.

21.

Ali lahko bereš malo

glasneje? Beri malo glasneje! Ali lahko prideš sem? Pridi sem.

Greva v kino? Pojdiva v kino! Ali mi lahko poveste

resnico? Povejte mi resnico! Ali ste lahko pri miru? Bodite pri miru!

24. a) bi si sposodil b) bi brala c) bi naročila č) bi se smejali d) bi prišel, bi jedel e) ne bi smel/-a/-i f) bi šli/bi šle/šel/šla g) bi bil

Pri pogojniku je za vse osebe in v vseh številih enaka beseda bi.

25. a) je, pov. nakl. b) pazi, vel. nakl. c) imam, pov. nakl. č) misliš, pov. nakl. d) bi bil, pog. nakl. e) potrpi, vel. nakl.

f) ne razburjajva se, pov. nakl. g) bi bili, pog. nakl.

h) bi zapela, pog. nakl. i) bi molčal, pog. nakl. 28.

POVEDNI

NAKLON NAKLONVELELNI POGOJNI NAKLON

Katere vrste glagolskega naklona poznamo?  Za vsak glagolski naklon napiši po en primer.  Ali meniš, da

ste vsi v razredu razumeli, kaj je glagolski naklon?  Kako bi lahko izboljšal/-a svoje znanje o glagolskem naklonu? 

Napiši dva glagola v nedoločniku in dva v velelniku.  Oblikuj miselni vzorec o glagolskem naklonu. 

Sklanjanje

samostalnika

b) Učilnice oz. določen prostor za učence in učitelje,

kjer poteka pouk po urniku.

c) V uporabi uniform, v številu učencev, opremljenosti,

trajanju šolskega leta, trajanju šolskega dne …

2.

AVSTRALIJA IRAN TRAJANJE

ŠOL. LETA 11 mesecev 10 mesecev OBVEZNO

ŠOLANJE vsaj 11 let X UNIFORME X X DRUGE POSEBNOSTI božič med poletnimi počitnicami, obvezna je tudi srednja šola ločeno šolanje dečkov in deklic KENIJA KITAJSKA TRAJANJE

ŠOL. LETA 9 mesecev 10,5 mesecev OBVEZNO

ŠOLANJE X 9 let UNIFORME _{javnih šolah}obvezne v priskrbi jih vlada

DRUGE POSEBNOSTI kosilo otroci večinoma prihranijo za domače poudarek na kitajski enotnosti in zgodovini JAPONSKA RUSIJA TRAJANJE

ŠOL. LETA 11 mesecev X OBVEZNO

ŠOLANJE X X UNIFORME obvezne obvezne

DRUGE

POSEBNOSTI stroga pravila oblačenja stroga pravila oblačenja

3. a) V šoli se ne samo učimo, ampak usvajamo tudi

socialne veščine.

b) Ponekod morajo učenci nositi uniforme. c) Če so iranske vasi zelo oddaljene od večjih mest,

poskrbijo za izobraževanje tudi potujoče knjižnice.

č) V Keniji precej otrok nese šolsko kosilo domov. d) Med poletnimi počitnicami se kitajski otroci učijo. e) Na Japonskem so strogi glede neprimernega

oblačenja in vedenja.

f) Vojaške šole za dekleta v Rusiji so še vedno

priljubljene. 6. a) pouka b) učenju c) prehrano č) obnašanja d) prihodnosti Edninske samostalnike. 7. a) počitnicami b) očala c) vrati č) tal d) usti

SREDNJI SPOL

EDNINA DVOJINA MNOŽINA

dekle dekleti dekleta ime imeni imena kolo kolesi kolesa

Sklanjanje samostalnikov

moškega spola

1. korak, otrok, ljudmi, učenci, pomen, vodja, šolar,

upornik, miru, učenci, domu, starši, oče, učitelji, drug

IMENOVALNIK EDNINE RODILNIK EDNINE

korak koraka otrok otroka človek človeka učenec učenca pomen pomena vodja vodje/-a šolar šolarja upornik upornika mir miru/-a dom doma starš starša oče očeta učitelj učitelja -a 2. a) posamezniku posameznika b) baletu baleta c) četrtkom četrtka č) mojstri mojstra d) samostalnike samostalnika DA 3. a) Bora. b) Atlas. c) Soseda. č) Telefon. d) Otroka. DA V tožilniku. NE 4. TOŽILNIK EDNINE otroka človeka učenca (vodja) šolarja upornika starša očeta učitelja korak pomen mir dom (vodjo) a

8. Med počitnicami sem se imel res lepo. Zjutraj smo šli s

prijatelji na kopališče. Tam je bilo super! Plavali smo in skakali v bazen na vse možne načine. Starejši kopalci niso bili nad našimi skoki prav nič navdušeni. Mislili so: „ Oh, ta presneta mularija!“ da ne bi povzročili vroče krvi, smo šli igrat odbojko na mivki. Ko nam je vročina že skoraj scvrla možgane, smo šli počivat na ležalnike. Tudi popoldne smo velikokrat ostali tam. Fantje so se trudili biti pri plavanju čim glasnejši, da bi nas dekleta opazila, dve dekleti pa sta nam enkrat celo skrili kratke hlače. Upal sem , da bom z novimi sončnimi očali zbral pogum in eno od teh deklet peljal na sladoled, vendar se to žal ni zgodilo. 9. a) pljuči b) kopalkah c) počitnicah č) Alpah d) možganov e) vrati

10. Trbovlje, Šmarješke Toplice, Moravci, Domžale,

Beltinci, Trojane, Brežice, Jesenice, Železniki

12. a) Samostalniki šolar, uniforma, leto so lahko v ednini,

dvojini in množini.

b) Samostalniki počitnice, možgani, očala imajo samo

množinsko obliko.

c) samostalniki pouk, zdravje, prijateljstvo imajo samo

edninsko obliko.

15.

EDNINA DVOJINA MNOŽINA

sistem sistema sistemi prostor prostora prostori poskus poskusa poskusi -a, -i

EDNINA DVOJINA MNOŽINA

šola šoli šole

uniforma uniformi uniforme beseda besedi besede -i, -e

EDNINA DVOJINA MNOŽINA

leto leti leta

pravilo pravili pravila obdobje obdobji obdobja -i, -a

16.

MOŠKI SPOL

EDNINA DVOJINA MNOŽINA

otrok otroka otroci gozd gozda gozdovi/gozdi

dan dneva dnevi

ŽENSKI SPOL

EDNINA DVOJINA MNOŽINA

znamenitost znamenitosti znamenitosti stran strani strani prireditev prireditvi prireditve

11. a) plezalcev b) veslačev c) učiteljev č) nogometašev d) srečnežev c, č, j, š, ž

12. s plezalcema, z veslačema, z učiteljema,

z nogometašema, s srečnežema

plezalcem, veslačem, učiteljem, nogometašem, srečnežem 13. a) košem b) ravnateljem c) sedežev č) obročem d) Prevcem e) kuharjev 14. ed. 1. Matevžev bratranec 2. Matevževega bratranca 3. Matevževemu bratrancu 4. Matevževega bratranca 5. Matevževem bratrancu 6. Matevževim bratrancem dv. 1. Matevževa bratranca 2. Matevževih bratrancev 3. Matevževima bratrancema 4. Matevževa bratranca 5. Matevževih bratrancih 6. Matevževima bratrancema mn. 1. Matevževi bratranci 2. Matevževih bratrancev 3. Matevževim bratrancem 4. Matevževe bratrance 5. Matevževih bratrancih 6. Matevževimi bratranci

orodniku, rodilniku, dajalniku, orodniku, rodilniku, dajalniku 15. a) S Petrom. b) Z Binetom. c) Z Alešem. d) Z Robijem. NE 16. Milan Milana Mile Mileta Milko Milka

Mark Marka Jurij Jurija Mare Mareta Jure Jureta Marko Marka Jurček Jurčka Stanislav Stanislava Anton Antona Stane Staneta Tone Toneta Stanko Stanka Toni Tonija Jožef Jožefa Boštjan Boštjana Jože Jožeta Boško Boška Jožko Jožka Bošti Boštija

5. a) vrtec b) zdravnika c) Roka č) prijatelja d) podpis e) televizor f) pešca g) zvezek 6. zrezka sužnja Domna klanca sošolca septembra Kopra kovčka ministra postopka

V rodilniku polglasnik izpade.

7. a) vrtcu/vrtcih b) Avstralci c) dedku č) trenutkov d) tednov e) mesecema f) triatlonca g) koncu h) severu i) dojenčka j) revežu 8. a) pse tož., mn. b) Kopra rod., ed. c) decembru mest., ed. č) orla tož., ed. d) Tekmovalci im., ed. e) vetra rod., ed. f) Bruslju mest., ed. 9.

EDNINA DVOJINA MNOŽINA im. pes psa psi

rod. psa psov psov

daj. psu psoma psom

tož. psa psa pse

mest. o psu o psih o psih

or. s psom s psoma s psi

10.

SAMOSTALNIK ŠTEVILO SKLON

učencev mn. rod. čevljev mn. rod. dogodkov mn. rod. pirsingov mn. rod.

29.

im. bratranec Saša

rod. bratranca Saše/Saša

daj. bratrancu Saši/Sašu

tož. bratranca Sašo/Saša

mest. o bratrancu Saši/Sašu

or. z bratrancem Sašo/Sašem

im. sestrična Saša

rod. sestrične Saše

daj. sestrični Saši

tož. sestrično Sašo

mest. o sestrični Saši

or. s sestrično Sašo

30. domu, domov, domovi, domu, domove, domovih,

domovi -ov

31. Npr.: gozdovi, volkovi, vrhovi, trakovi, bregovi,

mostovi.

32.

EDNINA DVOJINA MNOŽINA im. vrh vrhova vrhovi

rod. vrha vrhov vrhov

daj. vrhu vrhovoma vrhovom

tož. vrh vrhova vrhove

mest. o vrhu o vrhovih o vrhovih

or. z vrhom z vrhovoma z vrhovi

33. volk, voz, nos, most, cvet, grad, dolg 34. a) mira/miru b) srama/sramu c) meda/medu č) glasu/glasa 35. a) zida/zidu b) vala c) smrada/smradu č) voza d) pasu/pasa 37. a) možje b) lasje c) zobje

V imenovalniku množine imajo samostalniki končnico -je.

39.

EDNINA DVOJINA MNOŽINA im. otrok otroka otroci

rod. otroka otrok otrok

daj. otroku otrokoma otrokom

tož. otroka otroka otroke

mest. o otroku o otrocih o otrocih

or. z otrokom z otrokoma z otroki

17. ŠOLAR KOMBI OČE in SIN

1. šolarji kombiji očetje/očeti sinovi 2. šolarjev kombijev očetov sinov 3. šolarjem kombijem očetom sinovom 4. šolarje kombije očete sinove 5. o šolarjih o kombijih o očetih o sinovih 6. s šolarji s kombiji z očeti s sinovi a, c

18. Janijem, taksijem, šolarje, Danija, Robija, Gašperja,

denarja, mizarji, veterinarji, inženirji -j 19. 1. kuhar Bor 2. kuharja Bora 3. kuharju Boru 4. kuharja Bora 5. o kuharju Boru 6. s kuharjem Borom NE

20. kolesar, papir, Cankar, Igor, trener, direktor, motor 21. apartma atelje hobi metro intervju Da.

22. abonma, bife, pire, žele, karate, brokoli, kivi, puli,

ragbi, skiro, tiramisu, iglu, ati, dedi

23. očeta Dareta, Jureta, Tineta, Naceta, Maretu, Anžetu

Samostalniki v oklepaju se končajo na črko e. Pri sklanjanju se podaljša osnova s črko t.

24.

im. stari oče Tone Novak

rod. starega očeta Toneta Novaka

daj. staremu očetu Tonetu Novaku

tož. starega očeta Toneta Novaka

mest. o starem očetu Tonetu Novaku

or. s starim očetom Tonetom Novakom

25. a) Franceta Permeta b) Jožeta Tamšeta c) Staneta Peterleta Npr.: Tine, Jure. 27. a) Luko/Luka b) Aljoši/Aljošu c) Mitjo/Mitjem č) Mihu/Mihi 28. a) Žigom/Žigo or. b) Mihu/Mihi daj. c) Vanjo/Vanja tož. č) Matiju/Matiji mest. d) Fedja/Fedje rod. e) Jaka tož.

Sklanjanje samostalnikov

ženskega spola

1. zgodovine, pravico, šolah, cerkve, redovnice, učiteljice,

hčere, učiteljice, ženske, družin, mater, primerjavi, učiteljice, plačo, misel, ljubezen, poroka, družina, kazen

IMENOVALNIK EDNINE RODILNIK EDNINE

zgodovina zgodovine pravica pravice šola šole cerkev cerkve redovnica redovnice učiteljica učiteljice hči hčere ženska ženske družina družine mati matere primerjava primerjave plača plače misel misli ljubezen ljubezni poroka poroke kazen kazni 2.

MOŠKI SPOL ŽENSKI SPOL SREDNJI SPOL

kuža Kitajska očala vodja stena tla

Žiga tabla vrata

3. a) šolo tož.

b) deklice im.

c) pravica, ženskam im., daj.

č) ženske, družbi im., mest.

d) razlika, ženskami im., or.

4. a) najsodobnejšo tehnologijo b) osnovno šolo c) zahtevni nalogi č) dobre ocene d) najboljšim učenkam 5. a) tož. b) or. c) daj. č) im. d) mest. e) rod. f) tož. g) im. h) daj. i) rod. j) or. k) mest. V rodilniku. 40. a) otrok b) otrocih c) otrokom č) otroki d) Otroci e) Otroke 41.

EDNINA DVOJINA MNOŽINA im. človek človeka ljudje

rod. človeka ljudi ljudi

daj. človeku človekoma ljudem

tož. človeka človeka ljudi

mest. o človeku o ljudeh o ljudeh

or. s človekom s človekoma z ljudmi

42. a) človeka b) ljudje c) ljudeh č) človekom d) ljudeh e) človekoma 44. a) dneva/dne b) dan c) dnevih/dneh č) dnevu d) dneva/dni e) dnevi f) dan

45. a) otroke, dni/dneve, otroki b) dnem

c) Ljudje č) ljudem

d) otrokom, dneva, dan e) otroci

a) tož., tož., or. b) or.

c) im. č) daj.

d) daj., rod., tož. e) im.

46. Slovar slovenskega knjižnega jezika

Evropska unija

kulturno-umetniško društvo Narodna in univerzitetna knjižnica zdravstveni dom

50. januar, december, božič, vrtec, razred, otroci,

september, dečki, fantje, učitelji, pouk, trimester, april, avgust, december, dan, šolar, urnik, verouk

21. a) mater tož. b) mati im. c) matere rod. č) materjo or. d) materi mest. e) materi daj. 22. a) hčere tož. b) hčerama daj. c) hčerjo or. č) hčerami or. d) hčerah mest. e) hčer tož. f) hčeri im. g) hčer tož. h) hčera rod. 23. a) žena b) meja c) želja č) gora d) voda V rodilniku množine.

Samostalniki imajo v rod. mn. končnico -a, samostalnik šola pa ima ničto končnico.

25. a) Nejki Omahen b) Mimi Malenšek c) Lili Novy

č) Bine Štampe Žmavc

Pri imenih Nejka in Bina.

27. Joži, Kati, Tjaši, Barbi, Moni, Mojči, Tanjči 28. a) Kim im. b) Karmen or. c) Nives tož. č) Beti mest. d) Iris rod. e) Karin or. f) Mirjam daj.

29. 1 PLAVUT, 2 LUČ, 3 CEV, 4 PERUT, 5 LJUBEZEN, 6 VRV,

7 KOST, 7 KOKOŠ, 8 SOL, 9 GOS

30. a) kokoši, peruti b) soli, plavuti c) ljubezni, luči č) vrvi, kosti d) gosi, cevi Ženskega spola. V rodilniku. Končnico -i. 31. a) poštenost b) kritičnost c) drugačnost č) odgovornost d) odkritosrčnost 32. a) pripadnosti b) modrostjo c) skrivnostih č) malenkostjo d) pomladi e) živalmi f) pametjo g) postrvi h) kokošmi 6. sedem češenj, pet metel, pet žemelj, sedem škatel

7. tabel, iger, tekem, mravelj 8. a) večerij

b) škarij c) sester č) jaken d) lukenj

9. a) nekaj prijaznih prošenj b) več belih štorkelj

c) šest petnajstletnih gospodičen 10. a) gospa, gospa b) gospe c) gospema č) gospeh d) gospema e) gospa f) Gospe, gospe 11. -a Ženskega spola.

12. ponev, babi, Doris, kost

Končnice se razlikujejo.

13. učiteljico, učenko, tablo, torbo

lestev, bukev, breskev, cerkev Samostalniki so ženskega spola. NE 14. a) odločitev b) ponovitev c) sklanjatev č) spregatev d) omejitev 15.

EDNINA DVOJINA MNOŽINA im. prireditev prireditvi prireditve

rod. prireditve prireditev prireditev

daj. prireditvi prireditvama prireditvam

tož. prireditev prireditvi prireditve

mest. o prireditvi o prireditvah o prireditvah

or. s prireditvijo s prireditvama s prireditvami

16. a) breskvijo b) ponvijo c) prireditvijo č) lestvijo 17. a) Rešitve b) žalitve c) trgatvi č) Predstavitve d) podelitvi 18. a) lestvo lestvijo b) cerkvo cerkvijo c) Ponva Ponev č) žetvo žetvijo 19. a) uradno otvoritvijo b) zanimivo ugotovitvijo c) stalne zaposlitve č) staro bukev d) prijetna sprostitev e) dodatni popestritvi f) začasni selitvi g) z letošnjo trgatvijo 20. mama, mamica, mami …

43. EDNINSKI SAMOSTALNIKI na -a MNOŽINSKI SAMOSTALNIKI na-e hrana mladina moka sreča voda hlače kavbojke počitnice sanke sanje smučke škarje toplice vilice EDNINSKI SAMOSTALNIKI na soglasnik MNOŽINSKI SAMOSTALNIKI na -i divjad ljubezen mladost sol jasli oči sani smuči

46. Npr.: Poljska, Madžarska, Švedska, Danska, Dolenjska,

Štajerska, Primorska, Gorenjska, Notranjska Češka, Slovaška, Norveška, Koroška, Hrvaška

47. a) Hrvaškem b) Danski c) Dolenjskem č) Poljski

50. Kitajska, sredine, počitnice, šoli, vlada, uniforme, uri,

šolo, snovi, enotnosti, zgodovini, Japonska, počitnice, uniforme, pričesk, nogavic, dolžine, tetovaž, vzgoja, varnosti, ozaveščenosti, samopodobi, disciplini

Sklanjanje samostalnikov

srednjega spola

1. dekleta, let, vezenja, poveljevanja, pravila, oblačenja,

kril, življenje, dekleta

SAMOSTALNIKI

S KONČNICO -o SAMOSTALNIKI S KONČNICO -e

leto pravilo krilo dekle vezenje poveljevanje oblačenje življenje 2. Npr.: zanimiv finale otroško igrišče sadni žele otroško stranišče veliko naselje pestro življenje športni avto domači kino kratko krilo dolgo leto kislo jabolko lesen skiro nesmiselno pravilo 33. a) boleznijo b) mislimi c) kaznijo č) plesnijo 34.

-jo ali -ijo -mi ali -imi

-ijo -ijo -jo -jo -jo -imi -mi -mi -mi -imi 35.

EDNINA DVOJINA MNOŽINA im. stran strani strani

rod. strani strani strani

daj. strani stranema stranem

tož. stran strani strani

mest. na strani na straneh na straneh

or. s stranjo s stranema s stranmi

36. dajalniku, orodniku, mestniku 37. a) stran b) strani c) strani č) strani d) strani e) stranjo 38.

-im ali -em -ih ali -eh

-im -em -im -em -ih -eh -ih -eh 39. a) nočeh b) luči c) močeh č) rečeh d) noči e) snov f) pesmi/pesmih g) moči 40. a) kri im. b) krvi mest. c) krvi rod. č) krvi rod. d) kri tož. e) krvi rod. f) s krvjo or. 41. raglja, brv, postrv 42. jed – led kost – most klet – svet moč – obroč pamet – žamet pomlad – prehlad prt – smrt

7.

VREME –

VREMENA DREVO – DREVESA DEKLE – DEKLETA

breme –

bremena oko – očesa dete – deteta seme – semena uho – ušesa žrebe – žrebeta ime – imena pero – peresa tele – teleta

8. a) kolesom b) vremenu c) kolo č) vremena d) koles e) kolesa f) kolesu g) vremenom h) kolesu 10. Npr.: a) dekle punca

b) dekletce punčka, deklica

c) dete otrok, dojenček

č) pišče piščanec

d) žrebiček žrebe, konjiček

e) tele teliček

f) jagenjček jagnje

dekle, dekletce, dete, pišče, tele, žrebe, jagnje

11. uho, ušesa oko, oči 12. a) ušesih b) ušesa c) ušesom č) ušesi d) uho e) ušes 13. a) oči b) oko c) očesom č) očesoma d) očesa e) oči f) očmi 14. a) rod. b) rod. c) rod. č) rod. rojstev, naselij 15. a) oken b) nadstropij c) narečij č) društev d) morij e) pisem f) stoletij g) obdobij 16.

• veliko varnih naselij • malo neuspešnih podjetij

• skleniti mnogo novih prijateljstev

• doživeti veliko lepih čustev

• vreme brez hudih neurij

3.

EDNINA DVOJINA MNOŽINA im. leto leti leta

rod. leta let let

daj. letu letoma letom

tož. Leto leti leta

mest. o letu o letih o letih

or. z letom z letoma z leti

EDNINA DVOJINA MNOŽINA im. igrišče igrišči igrišča

rod. igrišča igrišč igrišč

daj. igrišču igriščema igriščem

tož. igrišče igrišči igrišča

mest. o igrišču o igriščih o igriščih

or. z igriščem z igriščema z igrišči V im., tož. in or. ed.; daj., or. dv. in daj. mn.

4. lepim darilcem razbitim okencem novim igriščem polnim parkiriščem dobrim igranjem novim naseljem

5. učenja, mestu, zanimanju, vremenu, dreves, dejstev,

igranja, iskanja, vprašanja, učenja, šolanje, rojstvu, dekleta

IMENOVALNIK EDNINE RODILNIK EDNINE

učenje učenja mesto mesta zanimanje zanimanja vreme vremena drevo drevesa dejstvo dejstva igranje igranja iskanje iskanja vprašanje vprašanja šolanje šolanja rojstvo rojstva dekle dekleta Samostalniku vreme. Samostalniku drevo. Samostalniku dekle. 6. O K O Ž D E T E R B A R A Š S Z U I R T V Z R E K I S E M E R Ž R E B E K L S T D Z B N M L A F M U H O L P Š Č A E T I A E P Ž J C T T K O A E B G F E O I P D O O Š T L M N J R Z M E S Š L Č M E R T I O S E

29. b) iz Grosuplja/Grosupljega c) z Jesenic č) iz Kočevja d) iz Laškega e) s Senovega f) iz Velenja g) iz Trebnjega, iz Trbovelj h) iz Zagorja, iz Zreč

30. a) pred otroci pred otroki

b) mati mater c) cerkvo cerkvijo č) Jezerskemu Jezerskem d) kolesa kolesi e) sestre sestri f) Jankota Janka g) lasi lasje h) človek ov ljudi

Zaimek

2. Npr.: Življenje princa Siddharte in njegovi nauki. 3. Princ Siddharta Gavtama

Usodno srečanje Kaj je pravo bogastvo? Buda – utemeljitelj budizma Budizem v današnjem času

7. 1 BUDIZMA, 2 DUHA, 3 KRAJIH, 4. SPLAVOM, 5. KRATKI,

6. IDEJE

Svojilni zaimki

OSEBNI ZAIMEK SVOJILNI ZAIMEK

jaz moj

ti tvoj

on njegov

ona njen

midva, medve/midve najin vidva, vedve/vidve vajin onadva, onidve njun

mi, me naš

vi, ve Vaš

oni, one njihov

4. a) knjiga moja b) ravnilo njeno c) hiša njihova č) besedilo njuno d) zvezek njegov Končnici se ujemata. 17. EDNINSKI

SAMOSTALNIKI SAMOSTALNIKIMNOŽINSKI

gorovje drva grozdje jetra igranje očala porečje pljuča učenje tla veselje usta zlato vrata -a 18. a) očala b) ust c) pljuči č) vratom d) jeter e) drv f) tleh Jetra.

19. tal tlom tla

tlemi tal tleh

20. Celje, Novo mesto, Krško 21. a) Celju b) Novem mestu c) Krškem ednina, mestnik NE 22.

im. Celje Novo mesto Krško

rod. Celja Novega _mesta Krškega

daj. Celju Novemu _mesto Krškemu

tož. Celje Novo mesto Krško

mest. v Celju v Novem _mestu v Krškem

or. s Celjem z Novim _mestom s Krškim

23. a) Vranskem b) Celjem in Laškim c) Trnovemu č) Trebnjem d) silvestrovim e) martinovega

24. Ob pričakovanju valentinovega organiziramo veliko

zabavo na prostem, ki bo 13. februarja ob 20. uri na šolskem igrišču v Šmartnem pri Litiji. Pod ogrevanim šotorom nas bo zabaval Fešta bend iz Velenja. Pridi in ogrej svoje srce.

25. a) parkiriščom parkiriščem b) dvemi vozili dvema voziloma

c) okn oken č) naselj naselij e) ustmi usti f) očalami očali g) tlem tlom

14. svoj, svoje, svojo, tvojim, svoje, Tvoja, s svojim

(svoj) obstoj, (svoje) žepnine, (svojo) željo

15. Npr.:

a) Obiskal bom sorodnike.

b) Pospravi stvari tja, kamor spadajo. c) Odselil se je v svoje stanovanje. č) Vse ob pravem/določenem času. d) Vedno naredi tako, kot se mu zdi prav.

Vprašalni zaimek

6. a) Kakšnega duha ni bil princ Siddharta? b) Kakšen je bil brodnik?

c) Čigav nauk je podlaga budizma?

č) Katera dediščina ima za ljudi neprecenljivo

vrednost? 7. a) S čem S čim b) O komu O kom c) Čigavem Čigavemu č) V čemu V čem d) S komu S kom

8. čemu, katerega, kdaj, koga, česa, komu, čigavo 9. a) Kdaj smo se s starši odpravili na izlet?

S kom smo se v soboto odpravili na izlet? Kam smo se odpravili v soboto s starši?

b) Zakaj so v gledališču ponovili predstavo?

Kje so zaradi velikega zanimanja ponovili predstavo?

Kaj so zaradi velikega zanimanja ponovili v gledališču?

c) Kdaj imamo na naši šolo kosilo?

Kaj imamo na naši šoli ob dvanajstih?

5. Npr.:

a) Najhitrejše je tvoje kolo. b) Največje je vaše znanje.

c) Najdragocenejše je naše bogastvo. č) Najlepše je bilo moje doživetje.

Srednjega spola.

6. a) Naše b) Moje c) Tvoje č) Vaše

7. 1. naša prijatelja 1. naša besedila 2. naših prijateljev 2. naših besedil 3. našima prijateljema 3. našim besedilom 4. naša prijatelja 4. naša besedila 5. o naših prijateljih 5. o naših besedilih 6. z našima prijateljema 6. z našimi besedili

8. a) njegovi b) naše c) vašo, njeno č) tvojemu d) mojega e) njunega f) vajino 9. a) njihove b) njuno c) Našemu č) njegovo d) moj e) Vajin f) tvoji g) njena 10. a) tvoja b) njunih c) naši č) tvoje 11. svoja njegova Svoje Njegove svoj, svoje njegov, njegovo NE b 12. a) Svoje b) svoji c) svojimi č) svoj d) svojem e) svoje f) svojim g) svojih 13. a) moj b) vaša c) svojo č) tvojo d) svojega e) svoj f) moj g) svoje h) svoje

4.

VPRAŠALNI ZAIMEK OZIRALNI ZAIMEK

kdo kdor koga kogar česa česar komu komur čemu čemur o kom o komer o čem o čemer s kom s komer koliko kolikor kje kjer kam kamor kdaj kadar kakšen kakršen čigav čigar 5. a) Kadar b) kakor c) čigar č) Kolikor NE 6.

im. kdor kogar

rod. kogar česar

daj. komur čemur

tož. kogar kar

mest. o komer o čemer

or. s komer s čimer

7. a) komer b) komur c) komur č) komer 8. a) čimer b) čemer c) čemur č) čimer 9. a) Kdor b) čimer c) čemer/komer č) Česar d) komer e) kdor f) česar 10. a) ki b) katerem c) ki č) ki, ki d) katero e) ki 10. Npr.: a)

Kaj imamo učenci sedmih razredov vsako leto nekje v hribih?

Kdo ima vsako leto nekje v hribih šolo v naravi? Kje imajo učenci sedmih razredov vsako leto šolo v naravi?

Kdaj imajo učenci sedmih razredov šolo v naravi nekje v hribih?

Kateri učenci imajo vsako leto šolo v naravi nekje v hribih?

Katero šolo imajo učenci sedmih razredov vsako leto nekje v hribih?

b)

Kje so za ljubitelje napetega branja organizirali literarni večer?

Kaj so organizirali v knjižnici za ljubitelje branja? Kje so za ljubitelje branja organizirali literarni večer? Kateri večer so organizirali v knjižnici za ljubitelje branja?

Za ljubitelje česa so organizirali literarni večer v knjižnici?

Kaj so naredili v knjižnici za ljubitelje napetega branja? Za ljubitelje kakšnega branja so organizirali literarni večer s slovenskimi mladinskimi pisatelji?

S katerimi slovenskimi pisatelji so v knjižnici organizirali literarni večer za ljubitelje branja? Za koga so v knjižnici organizirali literarni večer?

13. a) Kje? b) Kdo? c) Česa? č) Koliko? d) Kako?

Oziralni zaimek

Kazalni zaimek

SPOL ŽENSKI SPOL SREDNJI SPOL im. ta fant ta sošolka _potovanjeto

rod. tega fanta te sošolke _potovanjatega

daj. temu fantu tej sošolki _potovanjutemu

tož. tega fanta to sošolko to potovanje

mest. o tem fantu o tej sošolki _potovanjuna tem

or. s tem fantom s to sošolko _potovanjems tem dvojina množina

1. ti sošolki 1. te sošolke 2. teh sošolk 2. teh sošolk 3. tema sošolkama 3. tem sošolkam 4. ti sošolki 4. te sošolke 5. o teh sošolkah 5. o teh sošolkah 6. s tema sošolkama 6. s temi sošolkami

4. a) te zgodbe b) tej knjigi c) Ta nauk

č) tega računalnika d) tega dela

e) tem zgodovinskem obdobju

5. a) Ti (dve) roži je dobila mama za materinski dan.

Te (tri) rože je dobila mama za materinski dan.

b) Fotograf nas je postavil pred tisti (dve) visoki

drevesi.

Fotograf nas je postavil pred tista (tri) visoka drevesa.

c) Tista (dva) dneva sta bila najlepša v mojem življenju.

Tisti (trije) dnevi so bili najlepši v mojem življenju.

6. a) temi b) tej c) to č) tem d) temu e) Tega f) tega 7. a) tem b) tistemu c) tej č) takšnim d) tem 11. a) Sošolec, kateri se je letos preselil, je dober športnik.

Sošolec, ki se je letos preselil, je dober športnik.

b) Temperaturna nihanja, katera so večja od 5°C, so

zelo neugodna za shranjevanje živil.

Temperaturna nihanja, ki so večja od 5°C, so zelo neugodna za shranjevanje živil.

c) Javnosti so prvič predstavili dva mlada medvedka,

katera sta se rodila lani novembra.

Javnosti so prvič predstavili dva mlada medvedka, ki sta se rodila lani novembra.

č) Ljudje, kateri se redno gibljejo, živijo bolj zdravo.

Ljudje, ki se redno gibljejo, živijo bolj zdravo.

d) Knjižica bo pomagala pri prometni vzgoji otrok,

kateri bodo letos postali šolarji.

Knjižica bo pomagala pri prometni vzgoji otrok, ki bodo letos postali šolarji.

12. V b) primeru ne bi mogli uporabiti čigar, ker ta oziralni

zaimek uporabljamo za samostalniki moškega spola.

13. c) Slaščičarko, katere slaščice imajo vsi radi, je odprla

svojo slaščičarno.

č) Društvo, katerega namen je varovanje okolja, je

organiziralo čistilno akcijo.

e) Moja najmlajša sestrica, ki je stara tri leta, hodi v

vrtec.

f) Gospa Jana, katere sin je študent računalništva, je

mamina prijateljica. 14. a) kamor b) ki c) česar č) katere 15. a) Kadar b) čemur c) kar č) čemer d) čimer, ki e) kjer f) čigar g) katere

16. a) Kadar naših sosedov ni doma, skrbim za njihovo

mačko.

b) Pojdi, kamor hočeš.

c) Ključi so tam, kjer si jih pustil. č) Vzemi, kolikor hočeš. 17. a) Kdor b) Kar c) Kdor č) kdor d) Kjer e) Kogar f) Kar g) Kar h) Kolikor i) Kadar 18. a) rekorder b) tekmovalec c) letalec č) tekač d) pevec e) učitelj f) poslušalec g) voznik

13. a) na Kongresnem trgu mest.

b) na Kongresni trg tož.

c) v Ljubljani mest.

č) v Ljubljano tož.

V tožilniku in mestniku se uporablja isti predlog.

14. a) nad okolico mesta or.

b) okrog mest rod. v rimskem cesarstvu mest.

c) za učinkovito obrambo tož. pred morebitnimi napadalci or.

č) zaradi pravokotne urejenosti ulic rod. brez težav rod. na kraj dogajanja tož.

15. a) z or. rod. or. b) na mest. tož. mest. c) pred or. or. tož. 16. a) S b) Z b) s č) z d) s e) S f) s g) Z h) z i) z

Predlog preberemo skupaj z besedo, pred katero stoji. Predlog s uporabljamo pred besedami, ki se začnejo

na t, s, h, š, k, f, c, p, č. 17. a) k b) h c) H č) k d) h e) H f) k g) k h) k

Predlog preberemo skupaj z besedo, pred katero stoji. Predlog h uporabljamo pred besedami, ki se začnejo

na k in g. 19. iz, z 20. a) Na b) iz c) v č) z d) V e) na f) z g) s h) iz

Predlog

Kakšna je bila Emona? Urejeno in napredno mesto Emona – pristaniško mesto Vse o Emoni

VIR OBJAVE PIL

LETO OBJAVE 2013/14 STRANI OBJAVE 41–45 2. a) NE b) NE c) DA č) DA d) DA Popravljeni trditvi:

a) Emona je bila zgrajena v obliki pravokotnika. b) V središču Emone je bil forum./Pristanišče je bilo

blizu vhodnih vrat v mesto.

3. a) Koliko prebivalcev je imela/štela Emona? b) Kakšne so bile ulice (in ceste)?

c) Čemu so bila namenjena obzidja?

č) Kdo je obnovil in v mestno krajino umestil ostanke

južnega obzidja?

d) Kje so bili speljani odtočni kanali? e) Kje je bilo pristanišče?

4. a) cesarstvo = država, ki ji vlada en mož, tj. cesar b) arhitekt = strokovnjak za oblikovanje prostorov,

stavb

c) kanalizacija = sistem iz več med seboj povezanih

kanalov za odvajanje odpadnih vod

5. b

7. a) S sošolci. b) V Ljubljani.

c) Na Kongresnem trgu. č) Pred več kot dva tisoč leti. d) V mesto.

e) Na pol poti med Kongresnim trgom in dramo.

Same po sebi podčrtane besede nimajo pomena. Pomen dobijo skupaj z besedo ali besedno zvezo, pred katero stojijo.

8. pod, ob, na, z, o, na 9. a) pod našim stanovanjem b) iz Ljubljane

c) do januarja č) za trgovino d) pred dvema letoma

10. Npr.: Torba je na postelji. Stol je za mizo. Koš je pod

mizo. Miza je med policami in posteljo. Obleka visi na obešalniku. Slika je nad posteljo. Postelja je ob mizi. Šal je v predalu in na tleh. Zvezek je poleg koša in pod stolom. Mačka je na okenski polici.

b

11. a) pred poukom, med poukom, po pouku

b) pred počitnicami, med počitnicami, po počitnicah c) pred enim dnevom, čez en dan, po enem dnevu č) v nedeljo, ob nedeljah, po nedelji, pred nedeljo

21.

KJE? KAM? OD KOD?

na Bledu na Bled z Bleda na Ptuju na Ptuj s Ptuja na Vrhniki na Vrhniko z Vrhnike na Dunaju na Dunaj z Dunaja na Jesenicah na Jesenice z Jesenic na Trojanah na Trojane s Trojan na Braču na Brač z Brača

na Rogli na Roglo z Rogle na Krvavcu na Krvavec s Krvavca

22. a) na Japonskem, v Nemčiji, na Češkem,

v Veliki Britaniji

b) v Ameriko, na Portugalsko, v Španijo,

na Nizozemsko 23. a) Na, med b) Po, pred c) v, pod č) Od, do d) Z, nad e) čez f) proti g) nasproti/zraven/poleg

24. a) Učenci naše šole so šli v Pokljuko. na

b) Moj sošolec je doma v Vrhniki. na

c) Šolo v naravi smo imeli v Dolenjskem. na

č) Vsako leto so na Planici smučarski skoki. v