1. UČNI SKLOP: KAM NAS JE VODILA POT

(1)

(2)

1. UČNI SKLOP: KAM NAS JE VODILA POT

a) Po smislu, na primer:

Odpotoval/-a bi v London, ker ima veliko znamenitosti, ki bi si jih rad/-a ogledal/-a. b) Po smislu, na primer:

Kaj že vem? Kaj bi si rad/-a ogledal/-a?

Je glavno mesto Anglije.

V Londonu ima svoje domovanje angleška kraljica.

Leži ob reki Temzi.

V Londonu imajo rdeče telefonske govorilnice. Ima najvišje razgledno kolo v Evropi.

Buckinghamsko palačo Big Ben

Madame Tussaud's – muzej voščenih lutk

Tower Bridge

Zgodovinski grad Tower of London London Eye

c) Po smislu. č) Po smislu.

NOVODOBNI MAJI

POTOPIS, NETVORJENKE IN TVORJENKE

1. naloga:

a) Besedilo Novodobni Maji je napisala Andreja Slavec Perše, s fotografijami ga je obogatil

Zoran Perše. Izšlo je v Poletu, ki je tedenska priloga dnevnega časopisa Delo. Objavljeno je bilo 2. decembra leta 2004.

b) A Samo turističnim vodnikom. C Bralcem priloge Dela.

B Vsem Slovencem, ki so že bili v Mehiki. Č Potomcem Majev, ki živijo v Mehiki. c) C kanjon; D fasada; E legenda; B tortilja

2. naloga:

6 Gostoljubna družina.

4 Prepovedano fotografiranje. 7 Doživetje pristne drugačnosti. 5 Mesto netopirjev.

2 Junaški duh uporniških Indijancev. 1 Z lesenimi čolni po kanjonu Sumidero. 3 Glavni trg, poln ljudi.

3. naloga:

Chiapas je bil do prihoda nizozemskih osvajalcev središče majske civilizacije. DA NE (Chiapas je bil do prihoda španskih osvajalcev središče majske civilizacije.)

Med vožnjo po kanjonu smo občudovali izdolbeno podobo božičnega drevesa. DA NE Indijanci so raje izbrali skok s pečin v smrt kot suženjstvo. DA NE

Otroci služijo denar s prodajo namiznih prtov. DA NE

(Otroci služijo denar s prodajo ročno izdelanih figuric.)

Mož v belem volnenem ponču je bil vaški paznik. DA NE

Ime Zinacantan pomeni mesto duhov. DA NE

(3)

V poročne obleke so domačini vtkali ptičje perje. DA NE Španski osvajalci so imeli Indijance za „civilizirane“ ljudi. DA NE (Španski osvajalci so imeli Indijance za divjake.)

4. naloga:

a) Avtorica je potovala z (lesenim) čolnom, z (lokalnim) avtobusom, z avtomobili/ avtomobilom.

Potovanje je začela s plovbo po kanjonu Sumidero.

Avtorica se je ustavila v (pristanišču) Chiapa de Corzo, v San Cristobalu (v glavnem mestu Chiapasa), v (vasi) San Juan Chamula, v (vasici) Zinacantan.

V njih je (avtorica besedila) ostala 5 dni.

Najbolj so jo prevzele živobarvne fasade hiš in številne etno galerije. Presenetil jo je mir v vasi San Juan Chamuli.

Ob srečanju z domačini je doživela njihovo prijaznost, velikodušnost in gostoljubnost in njihovo drugačnost.

b) Dogodki so v besedilu prikazani v takem zaporedju, kot so se zgodili.

od najbolj zanimivega doživetja do manj zanimivih. 5. naloga:

O svojih občutkih je pripovedoval neprizadeto/vključeval je svoje občutke, mnenja.

Po smislu, na primer:

Utemeljitev:

Med vožnjo smo občudovali zeleno pokrajino, z visokimi skalnimi previsi, ki merijo v višini tudi več kot tisoč metrov.

Po nekajminutnem občudovanju čudeža narave se spet prepustimo toku reke. Spoštljivo sem se začela ozirati naokoli.

Takoj smo se navdušeno pomešali med Indijance v pisanih nošah in reka ljudi nas je odnesla na glavni trg.

6. naloga:

Besedilo je subjektivno, saj je avtorica v besedilo vključevala svoje občutke in mnenja. 7. naloga:

Glagoli v 1. odstavku:

smo začeli, se pretaka, vkrcali smo se, smo občudovali, merijo, poskušali smo, opazovali, je lovil, je upočasnil, se je razprostrla, se prepustimo

Pisec pripoveduje o tem, kar se je že zgodilo/kar se šele bo zgodilo, zato so glagoli (večinoma) v pretekliku/sedanjiku/prihodnjiku.

Pisec pripoveduje o tem, kar se je zgodilo njemu/nekomu drugemu, zato so glagoli v

prvi/drugi/tretji osebi. 8. naloga:

Prevzela bi me vožnja po kanjonu Sumidero, saj bi občudovala skalne previse, »božično jelko«in opazovala krokodile.

Prevzel bi me obisk pri družini, saj bi me zanimalo, kako naredijo poročno obleko, z veliko radovednostjo pa bi poskusila tudi koruzne tortilje.

9. naloga: Prebral/-a sem

A opis dežele Chiapas. B pripoved o življenju popotnika.

(4)

10. naloga:

a) Po smislu, na primer:

Fotografija na naslovnici: Ponazarja podatek iz besedila, saj prikazuje indijanske otroke, oblečene v pisana oblačila. O njih pripoveduje avtorica in sicer v tistem delu besedila, ki govori o življenju v mestu San Cristobal.

1. fotografija na strani 7: Z zemljevida razberemo nove podatke. Na njem najdemo vse kraje, o katerih avtorica govori, torej je povezan s celotnim besedilom. Po drugi strani pa lahko ugotovimo, skozi katere kraje vse je morala avtorica potovati in kje ti kraji ležijo. 2. fotografija na strani 7: Tudi ta fotografija prikazuje indijanskega otroka, vendar ta ni oblečen v indijanska oblačila, ampak čisto sodobno. Tako nam pove več, kot izvemo v besedilu – in sicer, da je tudi na življenje Indijancev močno vplivala globalizacija.

3. fotografija na strani 7: Fotografija je povezana z besedilom, saj prikazuje gospodinjo, ki pripravlja koruzne tortilje.

4. fotografija na strani 8: Fotografija je povezana z besedilom, saj prikazuje izdelke domače obrti (prte, pregrinjala), ki jih domačinke prodajajo.

5. fotografija na strani 9: Fotografija je povezana z besedilom, saj prikazuje deklico, ki v roki drži figurico. Te ročno izdelane figurice prodajajo že od malih nog in si tako služijo denar.

b) Po smislu, na primer:

Zemljevid je priložila, da bi lažje spremljali njeno pot, fotografije pa zato, da bi se lažje predstavljali dogodke/osebe, o katerih je pisala/da bi še dodatno pritegnila bralčevo pozornost.

c) Po smislu, na primer:

DA. Fotografije so ustrezne, saj so povezane z dogodki, o katerih novinarka pripoveduje. Tako si bralec lažje predstavlja, kaj se ji je zgodilo, hkrati pa je besedilo zaradi fotografij bolj živo in pestro.

NE. Vse fotografije prikazujejo le dogajanje v mestu, nobena pa ne prikazuje narave ali življenja na vaseh. Bolje bi bilo, če bi s fotografijo pokazala vsakega izmed krajev, dogodkov, o katerih je pripovedovala.

11. naloga:

 Po smislu, na primer.

Ker je želela spoznati potomce antičnih Majev, njihov način življenja in lepote ter zanimivosti njihovih krajev.

 Po smislu, na primer:

DA. Ker se na potovanju srečamo s slikovito naravo in prijaznimi domačini./Srečanje z domačini je za sodobnega popotnika zaradi njihove pristnosti in drugačnosti nepozabno doživetje in ga napolni z veliko energije.

DA, prepričala me je, saj bi si tudi sam/-a rad/-a spoznal/-a prijazne domačine in njihov način življenja.

12. naloga:

Spoštljivo sem se začela ozirati naokoli. S

Od tod smo naslednje jutro z lokalnim avtobusom nadaljevali pot v San Cristobal. O Takoj smo se navdušeno pomešali med Indijance v pisanih nošah. S Člani družine se preživljajo z izdelovanjem namiznih prtov, pregrinjal in ročno

izvezenih srajc.

(5)

Med potjo po Chiapasu sodobnega sopotnika spremljajo slikovita narava in prijazni domačini.

S 13. naloga:

a)

Glagol Čas Oseba Število Naklon

Poslušali smo pret. 1. os. mn. pov. n.

opazovali pret. 1. os. mn. pov. n.

je lovil pret. 3. os. ed. pov. n.

je upočasnil pret. 3. os. ed. pov. n.

se je razprostrla pret. 3. os. ed. pov. n.

se prepustimo sed. 1. os. mn. pov. n.

b) A Vsi glagoli so v pretekliku. B Vsi glagoli so v sedanjiku.

C Vsi glagoli so v pretekliku razen enega.

Č Vsi glagoli so v sedanjiku razen enega. D Večina glagolov je v 3. osebi ednine. E Večina glagolov je v 1. osebi množine.

F Enako število glagolov je v 1. osebi množine in 3. osebi ednine. G Vsi glagoli so v velelnem naklonu.

H Vsi glagoli so v povednem naklonu. I Vsi glagoli so v pogojnem naklonu. 14. naloga:

Uvodni odstavek: Chiapas, dežela sedanjosti in preteklosti, potomci antičnih Majev Božična jelka: plovba s čolnom po kanjonu Sumideru, zelena pokrajina, visoki skalni previsi, krokodil, »božična jelka«

50 000 v smrt: kanjon simbol upora proti Špancem, raje v smrt kot v suženjstvo, 50000 Indijancev s pečin v reko

Pisan vrvež: San Cristobal, glavno mesto Chiapasa, živobarvne fasade, ljudje v pisanih nošah, otroci pomagajo služiti denar s prodajo figuric

Škatlica, ki ukrade dušo: vas San Juan Chamula, umirjeno in počasno dogajanje, fotografiranj prepovedano, (domačini) verjamejo – škatlica ukrade njihovo dušo

Pernata poročna obleka: vasica Zincatan, bogatejša in bolj umirjena, mesto netopirjev, poročne obleke z vtkanim ptičjim perjem, prijazna družina je odprla vrata svojega doma, izdelki domače obrti, koruzne tortilje

Čas se je ustavil: slikovita narava, prijazni domačini, v očeh konkvistadorjev »divjaki«, zaradi pristne drugačnosti nepozabno doživetje, napolnijo z energijo

15. naloga:

Po smislu.

16. naloga:

Potopis se mi je zdel zelo zanimiv in razumljiv. Avtorica mi je predstavila deželo, o kateri sem vedel/-a zelo malo. Pri izgovoru nekaterih imen pa sem si lahko pomagal/-a z zapisom

izgovora, ki je bil napisan na koncu besedila. Potopis je bil napisan tako doživeto, da sem si ob branju predstavljal/-a, kako sam/-a potujem po teh krajih in skupaj z avtorico spoznavam njihove znamenitosti in posebnosti.

(6)

NETVORJENKE IN TVORJENKE

1. naloga:

a) Popotovanje je to, da popotujemo. Lesen je tak, ki je iz lesa.

Pokrajina je ???

Obrežje je del kopnega, ki je ob bregu. b) DA

Pojasnilo: Besedi iz vsake dvojice spadata v isto besedno družino, ker imata skupen koren (npr. pot, les, kraj).

Prvotne/netvorjene besede: pot, les, kraj, breg

Drugotne/tvorjene besede: potovanje, lesen, pokrajina, obrežje 2. naloga:

Besede najslikovitejša, mehiška, zvezna so drugotne/tvorjene besede, saj so nastale iz drugih besed, in sicer najslikovitejša iz besede slika, mehiška iz besede Mehika in zvezna iz besede zveza.

3. naloga:

taki, ki so iz nove dobe: novodobni

tak, ki je iz časa pred Kolumbom: predkolumbijskem

tisti, ki osvajajo: osvajalci

tisto, kar je vredno: vrednote

to, kar spada v dobo: obdobje

to, kar je okoli srca: osrčje 4. naloga:

8 potovanje 3 izdelovanje 1 domačin 2 drevešček 9 živobarven 5 izvesti 6 fotoaparat 4 Španec

5. naloga:

petje to, da pojemo zaščitnik tisti, ki zaščiti

paznik tisti, ki pazi divjaki tisti, ki so divji

vasica majhna vas tržnica tisto/tam, kjer se trži 6. naloga:

a) žepar, žepnina, žepen žep • utripanje, utripalka, utripalen utrip

• potovanje, potnik, potka pot • izvirček, pravir, povirje vir

• voznik, vozniški, vozoven voz • obrtniški, obrten, obrtnik obrt

• uporniški, upornost, upornik upor b) DA, saj imajo isti koren.

7. naloga:

Netvorjene besede Tvorjene besede Beseda, iz katere je nastala

svet osvajalci osvajati

čoln nadaljevanje nadaljevati (se)

krokodil figurica figura

simbol Indijanci Indija (Kolumb je mislil, da je prišel

v Indijo, zato je domačine poimenoval po njej.) 8. naloga:

(7)

a)

b) Dejanje. • Vršilca dejanja. • Prostor, kjer opravljamo dejanje.

• Čas dejanja. • Lastnost. • Predmet oz. sredstvo, s katerim opravljamo dejanje.

c) Tvorjenke so pridevniki/glagoli/prislovi/samostalniki. č) Po smislu, na primer:

Poimenovanje za žensko osebo: Poved:

risarka Moja sošolko so razglasili za najbolj nadarjeno risarko na šoli. plezalka Pred plezalko je bilo še kar nekaj ovir.

bralka Najuspešnejši bralki v preteklem letu so podelili lepo nagrado. študentka Študentke v zadnji vrsti predavalnice ni nihče opazil.

9. naloga:

a) Dejavnosti, s katerimi se preživljajo: izdelovanje poročnih oblek (z vtkanim ptičjim perjem) izdelovanje namiznih prtov, pregrinjal, ročno izvezenih srajc

Vsakdanja domača opravila: priprava koruznih tortilj b)

tisto, s čimer šivamo šivanka tisto, kjer šivamo šivalnica

tisto, s čimer merimo

merilo/merilnik merilec

tisto, kjer merimo merilnica

tisto, s čimer sušimo sušilec, sušilnik tisto, kjer sušimo sušilnica

tisto, s čimer mešamo

mešalo/mešalec/ mešalnik

tisto, kjer mešamo mešalnica

tisto, s čimer kurimo kurivo, kurjava tisto, kjer kurimo kurilnica

tisto, s čimer čistimo čistilo tisto, kjer čistimo čistilnica c) Tvorjenki iz iste vrstice spadata v isto besedno družino. DA NE

Vse tvorjenke so samostalniki. DA NE

Tvorjenke iz prvega stolpca poimenujejo vršilca dejanja. DA NE Tvorjenke iz prvega stolpca poimenujejo predmet oz. sredstvo, s katerim

opravljamo dejanje. DA NE

Tvorjenke iz drugega stolpca poimenujejo prostor, kjer opravljamo dejanje. DA NE

Tvorjenke iz drugega stolpca poimenujejo dejanje. DA NE

č) Po smislu, na primer:

S čistilom so pred našim prihodom očistili prostore na parniku. Na parniku ni imel nihče pri sebi šivanke.

Na parniku nisem našla sušilnice.

Ker sem umazala obleko, sem si močno želela, da bi na parniku imeli tudi čistilnico. 10. naloga:

a) Pogovor ob tortiljah: govorjenje, družba, gorenje, delitev

• Ogled izdelkov domače obrti: tkanje, ženitev

• Pripoved o odhodu: obdaritev, slovo,spanje

b) govorjenje to, da govorimo gorenje to, da gori

tisti, ki potuje potnik tisti, ki kuha kuhar

tisti, ki riše risar tisti, ki bere bralec

tisti, ki zida zidar tisti, ki igra rokomet rokometaš

tisti, ki se potaplja potapljač tisti, ki študira študent

(8)

tkanje to, da tkemo ženitev to, da se ženimo

delitev to, da se deli/delimo obdaritev to, da obdarimo

druženje to, da se družimo poslavljanje to, da se poslavljamo

• Dejanje. • Vršilca dejanja. • Prostor, kjer opravljamo dejanje.

• Čas dejanja. • Lastnost. • Predmet/sredstvo, s katerim opravljamo dejanje.

11. naloga:

a) Tisti, ki je divji divjak Tisti, ki je dobrovoljen dobrovoljnež

Tisti, ki je zlonameren zlonamernež Tisti, ki ni pošten nepoštenjak

Tisti, ki je zavisten zavistnež Tisti, ki je ljubosumen ljubosumnež

Tisti, ki je vročekrven vročekrvnež Tisti, ki je koristoljuben koristoljubnež

b) Po smislu, na primer:

A Ljubosumnež je pogledal svoje dekle in jo odpeljal stran od fanta. B Dobrovoljnež je še dolgo v noč razveseljeval ljudi.

C Sosedov fant je postal pravi divjak. Č Prijatelji so komaj pomirili vročekrvneža. 12. naloga:

Srečanje s sošolko potopisko/Srečanje s pustolovsko sošolko

b) Včeraj mi je znanka pripovedovala o srečanju s sošolcem iz osnovne šole. Izvedela je, da je postal pravi popotnik. Letos je potoval skupaj s prijateljem, ki je odličen fotograf. Na poti sta srečala mnogo zanimivih ljudi: umetnostnega zgodovinarja, arheologinjo, profesorja zemljepisa in študentko etnologije. Na potovanju je sopotnik zbolel za malarijo, zato se je po nasvetu zdravnice predčasno vrnil domov. Sošolec je pot nadaljeval sam, a sta se mu kmalu pridružila avtorica potopisov in njen snemalec. Kmalu po prihodu domov ga je poklical urednik časopisa in ga prosil, naj napiše potopis.

13. naloga:

a) (Na predavanje vabi) Klub Potepuh Celje.

(Predavanje bo) v ponedeljek, 3. 9. 2013, ob 19. uri v Mestni knjižnici Celje. (Predaval bo popotnik) Matevž Novak.

(Predaval bo) o Toskani/o eni najbolj zelenih in gričevnatih dežel Italije. b) Toskana je zacvetela v renesansi. DA NE

Griči v Toskani so porasli z jablanami. (Z nasadi oljk in vinske trte) DA NE

Hiše so zgrajene iz lesa. (iz kamna) DA NE

Toskanska mesta so zavarovana z obzidji. DA NE

c)

tisti, ki se potepa potepuh

to, da se predava predavanje

tisto, kjer so urejene/shranjene knjige knjižnica

tisti, ki popotuje popotnik

tisti, ki je iz Toskane Toskanec

tisti, ki ima obrt obrtnik

to, da je lepo lepota

to, da je nasajeno/tisto, kjer je nasajeno nasad 14. naloga:

a) tak, ki je iz peska peščen tak, ki je iz kamna kamnit

(9)

tak, ki je iz ajde ajdov tak, ki je iz Francije francoski

c) tak, ki je od očeta očetov tak, ki je od Francoza Francozov

tak, ki je od sestrične sestričin tak, ki je od Korošca Koroščev

č) ki ima črne lase črnolas

tak, ki ima rdeča lica rdečeličen tak, ki je odkritega srca odkritosrčen

tak, ki je dobre volje dobrovoljen tak, ki ima veliko dušo velikodušen

d) Tvorjenke so samostalniki/prislovi/glagoli/pridevniki/zaimki. 15. naloga:

a) Po smislu.

b) otročji tak, ki je kot otrok

trmast tak, ki trmari popustljiv tak, ki popušča

očkov tak, ki je od očka mamin tak, ki je od mame

16. naloga:

zahod – zahoden Občudovali smo sončni zahod. Veter piha z zahodne strani.

širok ozek

pohod – pohoden Na pohod smo se odpravili dobre volje. Na poti pohodna disciplina

širok ozek ni bila najboljša.

razgled – razgleden Z vrha gore smo imeli čudovit razgled. Na manjšem hribu so postavili

širok ozek razgledno točko. b) Po smislu.

17. naloga:

a) delati sklep skleniti oditi v pokoj upokojiti se

imeti gnezdo gnezditi delati križ križati (se)

dati blagoslov blagosloviti dati pohvalo pohvaliti

delati načrte načrtovati sprejeti sklep sklepati

Učitelj geografije je moral načrtovati svoj dopust že nekaj mesecev prej zaključkom šolskega leta. Jeseni se je namreč želel upokojiti. Odločil se je, da bo s svojim motorjem potoval po Sloveniji. A pred potovanjem bo moral svoj motor še blagosloviti. Učenci so ga želeli za tak drzen načrt pohvaliti.

18. naloga:

Prenočevali bosta verjetno v hotelu, saj sta pripravili potovalki in ne nahrbtnikov/saj potujeta z agencijo/saj se odpravljata na Kitajsko, kjer kampiranje ni tako pogosto.

b) V juliju so se v društvu Popotnik dogovorili za potovanje na Kitajsko. Petra, ljubiteljica

popotovanj, se je tega zelo razveselila. Veselo novico je sporočila Andreji, s katero sta pogosto skupaj popotovali. Takoj sta se odločili, da gresta na pot. Prijavili sta se v

popotniški agenciji in v mislih že začeli pripravljati potovalki. S seboj ne bosta nesli veliko prtljage, saj se bodo popotniki iz Slovenije odpravili z avtobusi do tržaškega letališča Ronke, od tam pa bodo potovali s potniškim letalom.

c) -pot- č)

(10)

Tvorjenka Besedna zveza

potovanje to, da se potuje

popotovanj to, da se popotuje

popotovali potovanje po (več) krajih

popotniški taki, ki je za popotnika

potovalki to, s čimer se potuje

popotniki tisti, ki popotujejo

potovali opravljati pot

potniškim tak, ki je od/za potnika 19. naloga:

a) Za gostilniško mizo sta sedela dva popotnika. Prvi je trgovec, drugi pa pesnik. Ko sta čakala, da natakarica pred njiju postavi kavni skodelici, se je začel prvi hvaliti. Širokoustil se je , da je njegova trgovina prava zakladnica. Vsak dan kupcem proda veliko izdelkov in ima vedno več premoženja. Zato se lahko kadar koli odpravi v daljne kraje. Že naslednji

teden bo odšel v Brazilijo. Drugi ni rekel nič, le potihoma/po tihem si je mislil: »Ti se kar hvali. A kaj hitro se lahko zgodi, da obubožaš ali da na potovanju zaideš v nevarnost. Meni pa nihče ne more ničesar vzeti – ne lastnine ne domišljije.«

b) Popotnik Kaj ceni?

trgovec bogastvo/denar/premoženje

pesnik skromnost, domišljijo

 Po smislu.

c)

Besedna zveza Tvorjenka Vrsta

tisti, ki trguje trgovec samostalnik

tista, ki nataka natakarica samostalnik

taka, ki je za kavo kavna pridevnik

majhna skodela skodelica samostalnik

na široko se ustiti širokoustiti se glagol

tisto, kjer se trguje trgovina samostalnik

tak, ki je daleč daljni pridevnik

tisto, kjer so Brazilci Brazilija samostalnik

tako, da je tiho potihoma/po tihem prislov

postati ubog obubožati glagol

to, da ni varno nevarnost samostalnik

to, da si domišlja domišljija samostalnik

S KOLESOM NA POTEP

VEZAJ

1. naloga: a) Po smislu.

Kolesarjem, ko želijo prekolesariti želeno pot. Turistom, ko bi si ogledovali kulturno dediščino.

Domačim in tujim gostom, ko bi želeli preživeti svoje počitnice v kampu. 2. naloga:

(11)

b) Tisti, ki bi želeli prav tako prekolesariti omenjeno pot. 3. naloga:

a) b)

Kraj Naravna/kulturna znamenitost

Prelesje mlin in žaga, kovaški pripomočki Laze pri Predgradu cerkev sv. Vida

Bilpa izvir Bilpe, kraška jama Bilpa, Bilparska stena

Lobič Kobilna jama

4. naloga:

1. fotografija: kulturna znamenitost: cerkev sv. Vida z zvonikom na preslico,

2. fotografija: naravna znamenitost: Bilparska stena, liki, jama

3. fotografija:naravna znamenitost: reka Kolpa, kopanje 5. naloga:

4 Prečkanje mostu v obliki čolna. 5 Opazovanje zaraščanja vinogradov. 1 Vožnja proti mejnemu prehodu Sodevci. 3 Ogled različnih kovaških pripomočkov. 6 Opazovanje Stene odmevov.

2 Kopanje v reki Kolpi. 6. naloga:

DA, saj v besedilu avtor pripoveduje o svojem kolesarskem popotovanju/dogodkih s poti po Kostelskem/o tem, kaj je on sam doživel na popotovanju s kolesom. Pri tem predstavi tudi svoje mnenje in občutke.

7. naloga:

Po smislu.

Eskimi se pozdravljajo tako, da si v pozdrav podrgnejo nosove. V arabskem svetu se ob vstopu v mošejo sezujejo.

V Turčiji pri nakupovanju poskušamo znižati ceno. c) Po smislu, na primer:

Ob srečanju z znancem se rokujemo/se pozdravimo. Ob vstopu v cerkev se prekrižamo.

Ob plačevanju izbranega blaga odštejemo zapisano vsoto denarja. č) Po smislu, na primer:

Na potovanju po določenih deželah bi upošteval/-a tamkajšnje navade, saj bi tako lažje potoval/-a, imel/-a manj problemov in lažje bi se z domačini tudi sporazumeval/-a.

9. naloga: Po smislu.

10. naloga:

a) Ob slovensko-italijanski/slovensko-hrvaški/slovensko-avstrijski/slovensko-madžarski meji.

b) Iz besed slovenska in hrvaška.

c) A Slovenska, TODA ne hrvaška (meja). B Slovenska IN hrvaška (meja).

(12)

C Slovenska meja NA Hrvaškem. Č OD slovenske DO hrvaške (meje). D Slovenska ALI hrvaška (meja). č) Po smislu, na primer:

(C-vitamin so si kolesarji privoščili kar med potjo,) ker so bili že izčrpani in žejni in bi težko nadaljevali pot.

d) A 12-urno. B 10-urno. C 11-urno. 11. naloga:

Besedi sta tvorjenki/netvorjenki, saj je C-vitamin sestavljeni iz črke in besede 10-urno pa iz številke in besede.

b) z velikimi črkami/z malimi črkami/s števko A Z vezajem (deset-urna).

B Narazen (deset urna).

C Skupaj brez vezaja (deseturna). c) s števko/z veliko črko/z malo črko. 12. naloga:

Rdečebelordeča. Rdeče-belo-rdeča. Rdeče belo rdeča. Rdeče-belo-zelena. Rdečebelozelena. Rdeče belo zelena. Rdeče-belo-modra. Rdeče belo modra. Rdečebelomodra. Zelenobelordeča. Zeleno-belo-rdeča. Zeleno belo rdeča. c) Po smislu, na primer:

 Potovanje na Češko:

slovensko-avstrijsko, avstrijsko-češko/slovensko-madžarsko, madžarsko-avstrijsko, avstrijsko-češko

 Potovanje na Finsko:

slovensko-avstrijsko, avstrijsko-nemško, nemško-dansko, dansko-švedsko, švedsko-finsko

 Potovanje v Grčijo:

slovensko-hrvaško, hrvaško-srbsko, srbsko-makedonsko, makedonsko-grško ALI po morju: slovensko-italijansko, italijansko-albansko, albansko-grško/

slovensko-italijansko, italijansko-albansko, albansko-grško  Potovanje v Španijo:

slovensko-italijansko, italijansko-francosko, francosko-špansko  Potovanje v Nemčijo:

slovensko-avstrijsko, avstrijsko-nemško/slovensko-italijansko, italijansko-avstrijsko, avstrijsko-nemško

d) Francija: slovensko-francoski in francoski-slovenski (slovar) Madžarska: slovensko-madžarski in madžarsko-slovenski Slovaška: slovensko-slovaški in slovaško-slovenski Češka: slovensko-češki in češko-slovenski

Argentina: slovensko-španski in špansko-slovenski Brazilija: slovensko-portugalski in portugalsko-slovenski e) deseturna vožnja ali 10-urna vožnja

šeststopetdesetkilometrska pot ali 650-kilometrska pot dvestosedemdesetkilometrska pot ali 270-kilometrska pot

(13)

tristominutna vožnja ali 300-minutna vožnja 13. naloga:

Naša popotniška lekarna med drugim vsebuje: • C-vitamin/C vitamin,

• 4 centimetrski /4-centimetrski povoj, • 8-centimetrski povoj/8 centimetrski povoj, • kapsule B complex/B-complex,

• zaščito pred UV-žarki/UV žarki. USTVARJALNI IZZIV

(14)

2. UČNI SKLOP: ŠPORT ALI UMETNOST

1. naloga:

Po smislu.

2. naloga:

Moje področje: umetnost

Tri dejavnosti: risanje portretov,petje v ansamblu, plesanje v folklorni skupini NE

Športnik je človek, ki se aktivno ukvarja z enim od športov.

Športen pa je tisti, ki ima športno postavo/ki je dobro telesno razvit.

DOBITNICA OLIMPIJSKE MEDALJE

OPIS OSEBE

1. naloga: a) Na primer:

Družini. – Družabnemu življenju. – Študiju. – Javnemu delovanju (humanitarnim dejavnostim, političnemu udejstvovanju …).

Odločil/-a bi se za študij, saj se s športom lahko ukvarjam le en del življenja, nato pa potrebujem izobrazbo in poklic, s katerim se bom preživljal.

b) /

c) Na primer:

Sara je sprejela odločitev, da bo uspešna plavalka in pri tem tudi študirala le, če bo odpotovala v ZDA./Morala je odpotovati v ZDA, da bi lahko usklajevala plavanje in študij. 3. naloga:

Prvi odstavek: O Sarini zunanjosti/o Sarini starosti, višini, teži, polti, laseh, očeh Drugi odstavek: O Sarinem oblačenju./O tem, kaj Sara rada oblači in kaj obuje.

Tretji odstavek: O Sarini prehrani./O tem, kako se Sara prehranjuje./O tem, kaj rada je in pije oz. česa ne mara jesti in piti.

Četrti odstavek: O Sarinem preživljanju prostega časa./O tem, kako Sara preživlja svoj prosti čas.

4. naloga:

A Kje se je rodila. E Kaj o njej meni njen dolgoletni trener. B Koliko je stara. F Na katerih plavalnih tekmah je nastopala. C Kje živi in s čim se ukvarja. G Kaj o njenem študiju menijo njeni domači. Č Kje vse se je šolala in kdaj. HKaj dela v prostem času.

DKakšne barve oči in kakšne lase ima. J Česa ne mara početi. 3. (5.) naloga:

Sara bo še dolgo študirala v Ameriki. Sara zaključuje študij v Ameriki. Sara lase najpogosteje nosi spete v čop. Sara lase najpogosteje nosi spuščene.

(15)

Ob obisku mesta nosi čevlje z visokimi petami. Ob posebnih priložnostih nosi čevlje z visokimi petami./Ob obisku mesta nosi športne copate.

V Ameriki najraje jé losos z zelenjavo, pečeno na žaru, in brokolijem.

Ne glede na to, kje je,/Kjerkoli je, najraje jé losos z zelenjavo, pečeno na žaru, in brokolijem. Prijatelje v Ameriki za večerjo preseneti z marmeladnimi palačinkami.

Prijatelje v Ameriki za večerjo preseneti s palačinkami z nutelo. Do univerze se vozi z vlakom. Do univerze hodi peš/pešači. 4. naloga:

a) žličniki: jed, oblikovana z odvzemanjem navadno močnate mase z žlico

regeneracija: obnavljanje, poživitev

romantična: taka, ki vzbuja čustva, domišljijo, hrepenenja

komedija: film z veselo šaljivo vsebino

univerza: najvišja vzgojno-izobraževalna in učno-znanstvena ustanova b) 6 izotonične pijače

4 gazirane pijače 2 proteinski napitek

(Op. V DZ manjka še razlaga za izotonične pijače, in sicer: 6 pijače, ki vsebujejo veliko količino soli in ostalih mineralov)

5. naloga:

Na primer:

Kraj bivanja: Berkeley v Kaliforniji

Zunanjost: visoka 174 cm, težka 60 kilogramov, svetle polti, rjave oči, širši obraz, dolge, rjave ravne lase, spuščeni, ob posebnih priložnostih skodrani, na treningih in tekmah pokrite s plavalno kapo

Dejavnosti: študij nevropsihologije, plavanje (dvakrat na dan)

Oblačenje: oblačila izbira sama, upošteva mamine nasvete, kratke hlače, majice brez rokavov (poleti), šal, rokavice, bunda s kapuco (pozimi), športne trenirke (prosti čas), kavbojke (odhod v mesto)

Prehrana: raznolika hrana, redni obroki, pecivo iz buč, pecivo iz banan s koščki čokolade (v Ameriki), goveja juha z žličniki, buhteljni (doma), losos s pečeno zelenjavo in brokolijem (kjerkoli), ne mara hitre hrane

Prosti čas: sprehod s prijateljicami po San Franciscu, pripravljanje večerij za prijatelje (v Ameriki), preživljanje prostega časa s prijatelji v Ljubljani, na Bledu, kopanje v jezeru, kolesarjenje, poslušanje glasbe, gledanje romantičnih komedij

6. naloga:

Po smislu.

7. naloga: DA

Odstavki

A so razvrščeni po časovnem zaporedju, od prvega do zadnjega dogodka v Sarinem življenju. B med seboj niso tesno povezani, saj vsak govori o drugi Sarini značilnosti.

C so razvrščeni tako, da je v enem podana trditev o Sari, v drugem pa dokazi zanjo. 8. naloga:

Izpustila bi 1. odstavek/2. odstavek/3. odstavek, saj bi gledalec videl Sarino zunanjost (npr. njeno polt, oči, barvo, dolžino las).

(16)

a) A To so samostalniki. Č To so prislovi. B To so glagoli. D To so zaimki. C To so pridevniki.

b) Glagoli so v pretekliku/sedanjiku/prihodnjiku, saj so v besedilu opisane Sarine značilnosti, ki veljajo dlje časa.

10. naloga:

Besedilo o Sari Isaković je objektivno, saj so predstavljene Sarine značilnosti, ki jih lahko preverimo (npr. njeno zunanjost vidimo na fotografijah), prav tako pa avtorica ni v besedilo vključil svojega mnenja o Sari.

11. naloga:

A Opis delovnega dne Sare Isaković. B Opis Sare Isaković. 12. naloga:

Po smislu.

13. naloga:

Presenetil me je podatek o tem, kako dobre pogoje ima za bivanje in trening, saj ima bazen in univerzo tako blizu, da gre do njiju kar peš.

b) Po smislu.

c) Po smislu.

15. naloga:

a) 1. fotografija: Miro Cerar

2. fotografija: Bojan Križaj

3. fotografija: Tina Maze

4. fotografija: Urška Žolnir

5. fotografija: Primož Kozmus b) Po smislu, na primer:

Urša Žolnir ima kratke ravne svetla lase. Ima okrogel obraz in rjave oči. Oblečeno ima belo kimono, Sestavljen je iz suknjiča, hlač in črnega pasu. Na hrbtni strani kimona ima nalepko. Lev gleženj ima povit z belimi trakovi.

16. naloga:

Opisal/-a bi Boštjana Nachbarja. Ker je zelo dober košarkar.

Ker je na igrišču pravi vodja ekipe.

Ker je vedno pripravljen zaigrati za slovensko reprezentanco.

KAKŠNA OSEBA SE SKRIVA ZA USPEŠNO ŠPORTNICO?

OZNAKA OSEBE

1. naloga:

(17)

ali ima veliko prijateljev kakšne cilje ima v življenju kaj o osebi menijo drugi

Ne morem opisati nobene značajske lastnosti Urške Žolnir, ker je ne poznam./ Urška Žolnir je odločna, saj se na tekmah ne preda tako zlahka nasprotnici. 2. naloga:

a) Besedilo govori o tistih lastnostih Sare Isaković, ki jih lahko vidimo oz. opazujemo z očmi/ prepoznamo po njenem vedenju in odnosu do drugih ljudi. Predstavljene so torej njene zunanje/značajske lastnosti.

b) X Sarin dolgoletni trener X Sarini prijatelji

predsednik Plavalne zveze Slovenije občani Bleda

X Sarina družina trener slovenske reprezentance Sarini profesorji X Sara Isaković

c) A Je nekoliko zadržana oseba, a kljub temu vedno privoli v intervju.

B Vedno se je pripravljena pogovarjati z novinarji in je tudi med intervjuji dobre volje.

C Je zelo zadržana oseba, ki se nikoli ni pripravljena pogovarjati z novinarji.

Č Vedno je na voljo novinarjem za krajša vprašanja, v intervjuje pa privoli zelo redko. č) kadar koli dostopna, z veseljem sodeluje, niso dolgočasni, ni nikoli mučne tišine, zelo

zgovorna, vihrave misli

d) Sarine vesele plati ne moremo prepoznati tik pred skokom v vodo/na startnem kamnu/na startu, ko se koncentrira na plavanje in je popolnoma resna.

e) Pomembne se jim zdijo poštenost, natančnost, humornost, pozornost, razigranost, pozitivnost, pravičnost, očarljivost.

f) Po smislu, na primer:

Malo ljudi je tako srečnih in veselih, kot je Sara./Malo ljudi ima take pozitivne lastnosti, kot jih ima Sara.

3. naloga: 6 samozavest 1 intervju 3 vihrave 2 predavanje 4. naloga: Pridevnik Sopomenka poslušna ubogljiva zgovorna gostobesedna samozavestna odločna 5. naloga:

a) Je izjemno motivirana, pridna in zagnana plavalka.

Tako kot njena družina tudi prijatelji menijo, da je zelo prijetna in ljubeča oseba, ki se

rada smeji.

b) Glagoli so v sedanjiku, saj besedilo govori o Sarinih značajskih lastnostih, ki se ne spreminjajo/ki so ves čas enake.

c) motivirana, pridna, zagnana, prijetna, ljubeča

d) Pisec je s pridevniki samo objektivno predstavil plavalko/izrazil tudi svojo sodbo, mnenje o njenih lastnostih.

(18)

B Oznako Sare Isaković, saj avtorica v besedilu predstavi mnenja ljudi o njeni osebnosti oz. značajskih lastnostih, kot so jih spoznali iz njenih dosežkov in ravnanja.

7. naloga: / 8. naloga:

a) si le redko naredi pričesko: redkokdaj ima pogosto spuščene lase: marsikdaj

b) da je vedno dostopna za novinarje: kadar koli

da po vsaki tekmi izreče svojim nasprotnicam prijazno oz. spodbudno besedo: kateri koli da ima v sebi čudovito sonce, ki ga ima le malo ljudi: malokdo

c) Izraze, ki se začnejo z marsi-, malo-, redko-, pišemo vedno skupaj, saj med njihove dele ne moremo vstaviti nobene nove besede.

Izraza, kot sta kadar koli, katerem koli, po navadi pišemo narazen, saj lahko med njune dele vstavimo besedico že.

Marsikdo se s predavanjem profesorja Novaka ni strinjal. Sosedov fant že nekaj časa išče kakršno koli službo.

Kjer koli je pripovedoval o svojem življenju, povsod so ga z navdušenjem poslušali. Od njegovega odhoda v tujino, se je v vasi marsikaj spremenilo.

Redkokatera dežela ima toliko kulturnih, naravnih znamenitosti kot naša. Naj se zgodi kar koli, nikoli ne bom zapustil svoje prijatelje.

d) Njene plavalna pot jo je vodila marsikam/marsi kam po svetu.

Malo kdo/Malokdo ve, da je Sara Isaković dosegla svetovni rekord mladinskih prvenstev. Sara Isaković redkokdaj/redko kdaj manjka na treningu.

Kadar koli/Kadarkoli pride v Slovenijo, obišče vse svoje prijatelje.

Verjetno bi marsikdo/marsi kdo pri treningih, ki jih opravlja Sara, že obupal.

Redko kateri/Redkokateri slovenski plavalec ima možnost trenirati z najboljšimi svetovnimi plavalci.

Okoli plavalke se vedno zbere množica občudovalcev, kjer koli/kjer koli se pojavi.

Marsikomu/Marsi komu ne bi uspelo usklajevati športa in študija. 9. naloga:

tiste, ki jih dobro poznamo (npr. sorodnike, starše, sestro, brata) tiste, s katerimi se veliko družimo (npr. sošolce, prijatelje) tiste, o katerih nam veliko povedo drugi (npr. učitelje, trenerje) 10. naloga:

a) NE

Pojasnilo: Nika je omenila tudi Polonino negativno lastnost, in sicer da se včasih tudi prepira/da je prepirljiva.

b) Nika pri svoji prijateljici še posebej ceni, da je šaljiva/iskrena/dobrodelna/precej čustvena/ samostojna/da obdrži skrivnosti zase.

c) Pogosto se smeji in je dobre volje.

Včasih denarno pomaga Unicefu ter zbira zamaške. Dobro poskrbi zase in vse stvari naredi sama.

č) Človek s to lastnostjo se glasno in ostro ne strinja z izjavami in mnenji drugih. prepirljivost

(19)

samozavest(nost)

Človek s to lastnostjo s katero ima pošten, odkrito naklonjen odnos do okolja. iskrenost

Človek s to lastnostjo je čustveno prizadet, žalosten ob nesreči, trpljenju koga drugega. Sočutnost/sočustvovanje/sočutje

d) Po smislu, na primer:

Da, saj bi mi povedala kakšno šalo, kadar bi bil/-a slabe volje, z njo bi se lahko pogovarjal/-a o svojih skrivnostih, kadar bi se znašel/-la v težavah, bi mi pomagala z nasveti, prav tako bi mi iskreno povedala, če bi jo vprašal/-a za mnenje o čemer koli. 11. naloga:

Tri od:

dober prijatelj: iskren, zabaven, zgovoren, odkritosrčen, razumevajoč, zanesljiv

dobra učiteljica: poštena, prijazna, razumevajoča, naklonjena do učencev, pravična

dober trener: strog, zna motivirati, strokoven, samozavesten, skromen, vzor ostalim

dobri starši: znajo delati kompromise, znajo prisluhniti, znajo pomagati in svetovati, znajo priznati napake, znajo osrečiti otroke

12. naloga:

Moje dobre lastnosti so poslušnost, natančnost, resnicoljubnost, prijaznost, pravičnost, redoljubnost, vztrajnost, optimizem

Moje slabe lastnosti so preobčutljivost, nesamozavestnost, vzkipljivost, trmoglavost 13. naloga:

Ker je bil najstarejši še živeči olimpijec.

Ker je kot slovenski dobitnik medalj dočakal 100 let. Ker je bil povabljen na otvoritev olimpijskih iger v Atlanti. Ker ga Slovenci poznamo kot izjemnega športnika in človeka. b)

Vprašanje Odgovor sem našel/-la

v 1. besedilu v 2. besedilu v 3. besedilu

Kakšne postave je bil Leon Štukelj? X

Kakšen je bil do samega sebe? X

Kdaj in kje se je rodil? X

Katero glasbo je rad poslušal? X

Na kateri tekmi je postal prvak v bradlji, drogu in

konju? X

Komu je bil Leon Štukelj vzor? X

Kako je vedno sprejemal goste? X

Koliko medalj je osvojil na olimpijskih igrah? X

c) Vsa besedila govorijo o Leonu Štuklju. V tretjem besedilu ga pisec opisuje, saj predstavlja

njegovo zunanjost. V drugem besedilu ga označi, saj pove svoje mnenje o značajskih lastnostih. V prvem besedilu pa pripoveduje o pomembnejših dogodkih iz Štukljevega življenja.

č) Leon Štukelj je bil skromen in resen človek. DA NE Težko bi izpostavili le eno Štukljevo pozitivno značajsko lastnost. DA NE

(20)

Leon Štukelj je bil strog tako do sebe kot drugih. DA NE

Rad je pripovedoval, kako težko je doseči medaljo. DA NE

Ljudje so ga imeli radi zaradi njegove skromnosti, vitalnosti, poguma. DA NE d) Bil je humoren/vztrajen/naiven/sočuten/skromen/radodaren/potrpežljiv/nepopustljiv/

sebičen/vesel/pohlepen človek. e) Na primer:

Tri od:

Bral je knjige, športne časopise./Po televiziji je gledal velika športna tekmovanja. Poslušal je operno in klasično glasbo.

Rad je plesal, vodil plesne vaje, smučal in drsal. Hodil je na sprehode. V stanovanju je vadil na krogih. f) 2. besedilo: je zmagoval, so vtisnile

3. besedilo: je bral, je prebiral, gledal

 A V drugem besedilu so glagoli v sedanjiku, v tretjem pa v pretekliku. B V drugem besedilu so glagoli v pretekliku, v tretjem pa v sedanjiku. C V drugem besedilu so glagoli v prihodnjiku, v tretjem pa v pretekliku. Č V obeh besedilih so glagoli v sedanjiku.

D V obeh besedilih so glagoli v pretekliku.

E V obeh besedilih so glagoli v prihodnjiku.

 Glagoli v 2. in 3. besedilu so v pretekliku, ker besedili govorita o osebi, ki je že umrla/ki danes ne živi več./Ker Štukelj danes ne živi več.

16. (14.) naloga: a) Po smislu, na primer:

O Štukljevih značajskih lastnostih je moral vprašati tiste, ki so ga dobro poznali ali pa prebrati marsikateri članek o njem.

b) Po smislu.

SARINI ŠPORTNI USPEHI

POMIŠLJAJ

1. naloga:

A V časopisu Delo. Č V leksikonu. B V SSKJ-ju. D V enciklopediji.

C V reviji GEA. 2. naloga:

a) Leta 2005, ko je na sredozemskih igrah osvojila dve srebrni medalji.

b) V letih 2003–2007/od leta 2003 do 2007 je bila dijakinja Gimnazije Bežigrad. c) Po smislu, na primer:

Presenetil me je podatek, da se je resno začela ukvarjati s plavanjem, ko je bila stara 13 let, saj sem mislil/-a, da je začela trenirati veliko prej, glede na to, da je znala plavati že pri dveh letih in pol.

3. naloga:

a) Iz dveh/2 stavkov.

Že leta 1997 – ko je bila stara devet let – se je s starši in bratom dvojčkom preselila v Dubaj.

(21)

• Zapišemo ga s krajšo/z daljšo črtico kot vezaj.

• Med predhodno besedo in ločilom ni presledka/je presledek, torej je ločilo stično/ nestično.

c) Zamenjamo ga lahko s piko/podpičjem/z vejico/dvopičjem. 4. naloga:

a) A Z njim je ločil vrinjeni stavek od glavnega stavka.

B Uporabil ga je namesto narekovaja na začetku dobesednega navedka. C Pomišljaj je postavil pred dodatno, natančnejše pojasnilo.

Č Z njim je zaznamoval nedokončano misel.

b) Pomišljaj v zadnji povedi je enodelno/dvodelno in stično/nestično ločilo. 5. naloga:

a) V letih od 2003 do 2007 je bila dijakinja mednarodnega oddelka Gimnazije Bežigrad. b) od, do

c) Začetek

povedi je Pomišljaj

enodelen. dvodelen. je stičen. je nestičen. je ločuje vrinjeni stavek od glavnega. stoji pred dodatnim pojasnilom. nadomešča predloga od do. 3. poved (Že leta 1997 – ko je bila stara …)

+

6. poved (V letih 2003–2007 je bila dijakinja …)

+

7. poved (Dosegla je več odličnih uspehov …)

+

6. naloga:

Leon Štukelj je živel od 1898 do 1999.

V letih od 1924 do 1936 je v moški gimnastiki osvojil 6 olimpijskih medalj. V samem svetovnem vrhu v gimnastiki je vztrajal od 1922 do 1936. 7. naloga:

 V svetovnem gimnastičnem vrhu je Leon Štukelj vztrajal od 24. do 38. leta./ od 24.–38. leta./24.–38. leta./24. do 38. leta.

 Leon Štukelj je študiral pravo na Dunaju, v Zagrebu in Ljubljani 1918-1924./1918 do 1924./1918–1924./od 1918 do 1924.

8. naloga:

A 1922 – 1930.

Leon Štukelj je osvojil 11 odličij na svetovnih prvenstvih B 1922-1930.

C 1922–1930.

A na treh orodjih-bradlji, drogu in krogih.

Postal je prvak B na treh orodjih – bradlji, drogu in krogih.

C na treh orodjih–bradlji, drogu in krogih.

(22)

a) A Ker je bil prvi slovenski športnik, ki je šel na olimpijske igre.

B Ker je bil prvi športnik, ki je dobil olimpijsko medaljo za Avstro-Ogrsko. C Ker je bil prvi slovenski športnik, ki je Sloveniji priboril olimpijsko medaljo.

Č Ker je bil prvi Slovenec, ki je dobil medaljo na olimpijskih igrah. b) Ukvarjal se je s sabljanjem.

c) Po smislu, na primer:

Ker je (leta 1965) dobil Bloudkovo nagrado/največje državno priznanje za dosežke na področju športa.

Ker je bil (leta 2012)sprejet v hram slovenskih športnih junakov(, takoj za Leonom Štukljem in Mirom Cerarjem).

č) Ko se je upokojil./Ko je izstopil iz vojske./Ko je služboval kot vojak./Ko je začel predavati na Inštitutu za telesno vzgojo v Ljubljani.

d) Prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo – to je bilo že leta 1912 – je bil sabljač Rudolf Cvetko. Odlikoval se je zlasti kot tekmovalec s floretom – to je sablja z ročajem in zaščitno kroglico na koncu – in s sabljo. V letih 1908–1912 je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. V polku je služil leta 1900–leta 1913, nato pa je izstopil iz vojske. Leta 1914 – ob začetku 1. svetovne vojne – je bil povišan v stotnika. Leta 1926 – ko je bil star 46 let – so ga upokojili. Bil je tudi predavatelj sabljanja na Akademiji za igralsko umetnost – danes je to AGRFT – in Inštitutu za telesno vzgojo v Ljubljani. Leta 1965 je dobil Bloudkovo nagrado – največje državno priznanje za dosežke na področju športa – ki mu jo je podelil Odbor za podeljevanje Bloudkovih priznanj. Leta 2012 je bil – takoj za Leonom Štukljem in Mirom Cerarjem – sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.

ŠPORT ZA VSAKOGAR

PRIKAZOVALNO IN PROPAGANDNO BESEDILO

1. naloga:

Kolesarski maraton Franja, Maraton treh src v Radencih, Pohod ob žici, Medvoški tek, Ljubljanski maraton

b) Po smislu.

2. naloga: / 1. naloga:

DA, saj obe besedili govorita o 17. Ljubljanskem maratonu, ki je namenjen osnovnošolcem in se bo pričel, v soboto, 27. oktobra 2013, ob 13.15.

2. naloga:

1. besedilo 2. besedilo

A Da bi bralcem predstavil osnovnošolski tek na Ljubljanskem maratonu.

B Da bi bralce pritegnil, da se udeležijo osnovnošolskega teka.

C Da bi vplival na to, kakšno mnenje imajo bralci o osnovnošolcem teku.

Č Da bi mu bralci predstavili svoje vtise o osnovnošolskem teku.

A Da bi osnovnošolcem predstavil osnovno- šolski tek na Ljubljanskem maratonu. B Da bi osnovnošolce prepričal, da se udele-

žijo osnovnošolskega teka.

C Da bi vplival na to, kakšno mnenje imajo o osnovnošolcem teku.

Č Da bi mu osnovnošolci predstavili svoje izkušnje z osnovnošolskega teka.

(23)

3. naloga:

X Katera prireditev bo potekala. X Komu je prireditev namenjena. Kje se bo tek začel in kje končal. Kje bo potekala prireditev. X Kateri dan v tednu bo potekal maraton. Kdo je prireditelj maratona.

Kdaj bo podelitev nagrad in priznanj. X Kdaj bo prireditev potekala. Kako se lahko udeleženci teka prijavijo na maraton.

4. naloga:

O Ljubljanskem maratonu za osnovnošolce sem več izvedel/-a v prvem/1. besedilu.

5 podatkov od:

Kraj prireditve: Središče in okolica mesta Ljubljane

Prireditelj: Mestna občina Ljubljana

Izvajalec: TIMING Ljubljana, društvo za izvedbo športnih programov

Dolžina proge: dolžina proge za tekmovalni del je 2.300 m.

Rok prijav: Prijavite se lahko na spletni strani www.ljubljanskimaraton.si do 15. oktobra 2012.

Trasa proge: Tek osnovnih šol se bo pričel na Slovenski cesti in končal na Kongresnem trgu. Trasa bo potekala po ulicah in cestah središča mesta.

Nagrade: Prvi(e) tri(je) tekmovalci(ke) prejmejo medalje in praktične nagrade, prve tri uvrščene ekipe pa pokale. Vsi uvrščeni(e) tekmovalci(ke) bodo prejeli(e) spominsko medaljo.

Podelitev nagrad: Podelitev priznanj in nagrad bo ob 15.30 uri na Kongresnem trgu. 5. naloga:

1. besedilo je objektivno/subjektivno, saj avtor navaja le preverljive podatke (npr. kje in kdaj bo prireditev, koliko je dolga proga, urnik štartov).

2. besedilo je objektivno/subjektivno, saj je avtor v njem izražal tudi svoja mnenja o prireditvi (npr. da je to največji slovenski tekaški praznik, da je to enkratna prireditev.) 6. naloga:

a) enkratna prireditev, najboljša rešitev za vse tvoje težave, največji slovenski tekaški praznik, nepozabno doživetje, neprecenljiva izkušnja, nova prijateljstva

S tremi vprašanji na začetku 2. besedila je pisec žele spodbuditi osnovnošolce, da bi razmišljali o aktivnejšem življenju in druženju z vrstniki.

7. naloga:

1. besedilo je prikazovalno, saj naj bi naslovnik iz besedila nekaj izvedel.

2. besedilo je propagandno, saj naj bi s tem besedilom prepričal naslovnika, da se udeleži prireditve.

8. naloga:

Biti mora fizično in psihično dobro pripravljen./Imeti mora nov dres./Imeti mora dobre tekaške copate./Ob progi ga mora spodbujati veliko navijačev./

Rezervirati si mora dobro startno številko./Paziti mora, da med tekom popije dovolj tekočine./Ne sme zgrešiti proge.

9. naloga:

a) Sporočevalec: Uredništvo

(24)

Da bi tistim, ki se pripravljajo na sezono teka, predstavil dva modela tekaških copatov. c) Pred Ljubljanskim maratonom./Po Ljubljanskem maratonu./Med tekom na Ljubljanskem

maratonu.

č) Tekači imajo na voljo več vrst tekaških copat. Katero vrsto copat bo tekač izbral, je odvisno od načina teka. Bolje je bil ocenjen prvi/1. model, čeprav je bil glede na ceno

cenejši.

d) A Oba modela tekaških copatov povečata stabilnost. B Oba modela povečata odzivnost.

C Oba modela sta mehka in udobna. Č Oba modela imata prostoren prednji del. e) Po smislu, na primer:

NE, saj bi ga moral/-a prej obuti in se prepričati o nekaterih njegovih lastnostih/, ali vse zapisane lastnosti tekaškega čevlja res veljajo.

f) Po smislu, na primer:

Odločil/-a bi se za nakup 1. modela, ker je bil bolje ocenjen in ker ima več dobrih lastnosti kot 2. model.

g) Besedilo je zasebno/javno, saj je namenjeno javnosti oz. vsem, ki se ukvarjajo s tekom.

• Besedilo je objektivno/subjektivno, saj je avtor izrazil tudi svoje mnenje o modelih tekaških copat.

• Besedilo je propagandno/prikazovalno, saj naj bi naslovnik iz besedila zvedel lastnosti obeh modelov tekaških copat.

h) Po smislu.

USTVARJALNI IZZIV

(25)

3. UČNI SKLOP: PRAZNIČNI VRTILJAK

Kadar sem vesel/-a, poslušam živahno/poskočno glasbo, ker se lahko sprostim/ker takrat v poslušanju uživam/Ker postanem tudi telesno aktiven.

Kadar sem žalosten/-tna, poslušam umirjeno/počasno/otožno glasbo, ker me pomiri/ker ob njej lahko razmišljam.

Glasba vpliva/ne vpliva na razpoloženje na praznovanjih in prireditvah. Dokaza/argumenta ali izkušnji:

Če je glasba živahna, so ljudje na praznovanjih oz. prireditvah veseli, poskočni, ob glasbi pojejo.

Vesela/poskočna/divja glasba pripravi človeka do plesa.  Po smislu.

 Po smislu.

KO SE SREČATA OPERA IN POP PREPRIČEVALNI POGOVOR 1. naloga:

Izbral/-a bi popularne božične pesmi/pesmi različnih izvajalcev pop opere. Ker sem jih že tolikokrat slišal/-a, da jih ne bi niti poslušal/-a.

Ker na vsaki prireditvi (kjer koli) pojejo/igrajo te božične pesmi.

2. naloga: (Pri tej nalogi glede na besedilo ne najdem dveh razlogov proti. Verjetno bo potrebno pri snemanju biti na to pozoren, in še kaj dodati.)

Zagovornik priljubljenih božičnih pesmi in popevk

Zagovornik pesmi različnih izvajalcev pop opere

Razlog/argument ZA svojo izbiro

Razlog/argument

PROTI drugi možnosti Razlog/argument ZA svojo izbiro

Razlog/argument PROTI drugi možnosti Ob znanih pesmih bo

razpoloženje bolj domače (»zavohali« bodo piškote in čaj s cimetom).

Praznično

razpoloženje ustvarja bolj na izviren način.

Poslušali naj bi pop opero, saj povezuje klasično in popularno glasbo.

Nekateri učenci takega petja niso vajeni in taka glasba jih ne bo pritegnila, ampak odvrnila od prireditve.

Priljubljene božične popevke imajo učenci že v ušesih, zato nikogar ne bodo motile, tudi če komu katera ni najbolj všeč.

Tudi pesmi in izvajalci pop opere so znane.

Pop opera ni čisto prava opera, saj so operne arije predstavljene v sodobnem aranžmaju in ta zvrst je že nekaj časa zelo priljubljena.

Ves dan bodo

poslušali pesmi istega glasbenega sloga enega ali dva izvajalcev.

Izbor znanih božičnih pesmi je velik, od črnskih duhovnih pesmi do vrste znanih pop in rok skladb. Vsak bo našel kaj za svoj okus.

Pop opera še zdaleč ni enoten žanr

(26)

3. naloga:

a) V pogovoru sta sodelovala dva sogovorca/so sodelovali trije sogovorci/ je sodelovalo več sogovorcev.

Pogovor je potekal pred sestankom/med sestankom/po sestanku pripravljalnega odbora.

Učenci so se pogovarjali, ker prejšnji dan niso imeli dovolj časa/niso sprejeli odločitve/ niso razmišljali o glasbi.

b) Pogovor je bil uraden/neuraden. Po smislu, na primer:

Utemeljitve:

Med seboj so se pogovarjali učenci (enakovredni sogovorci)ene izmed slovenskih osnovnih šol.

Sogovorci (učenci) so se med seboj tikali. Sogovorci med seboj enakovredno sodelujejo.

Tema je bila neuradna (izbor glasbe za šolsko prireditev Praznični vrtiljak). 4. naloga:

A Da jim ne bi bil dolgčas, saj so se že dogovorili o vseh vprašanjih, povezanih s prireditvijo. B Da bi drug od drugega izvedeli čim več o glasbi, ki jo poslušajo med božično-novoletnimi prazniki.

C Da bi našli srednjo pot in oblikovali nov predlog za glasbeno opremo, sprejemljiv za obe strani.

Č Da bi ena stran prepričala drugo, da je njena izbira ustreznejša in da naj spremeni svoje mnenje.

5. naloga:

a) Mihova skupina predlaga, da bi ves dan poslušali znane božične pesmi/znane pesmi, povezane z božičem. Po njihovem mnenju so primernejše, ker takoj ustvarijo domače razpoloženje, ker ne bodo nikogar motile in ker so zelo raznovrstne. Izbira pop opernih pesmi se jim ne zdi primerna, ker veliko učencev te vrste petja niso vajeni in ker znanih

izvajalcev take glasbe ne poznajo/ne poslušajo. b) Po smislu, na primer:

Tanjina skupina predlaga, da bi poslušali pop opero, ki povezuje tako klasično kot popularno glasbo in s katero bodo ustvarili bolj izviren način prazničnega razpoloženja. Glasba ne bo enolična, saj pop opera ni enoten žanr. Izvajalci te glasbe so dobri, npr. Il Divo, Eroika, Zoran Predin.

6. naloga:

a) Učitelj pogovor samo usmerja/sodeluje pri odločitvi.

b) A Miha najprej Tanji postavi vprašanje. Tanja mu odgovori. Miha nato postavi novo vprašanje in Tanja mu spet odgovori, dokler Miha ne izve vsega, kar ga zanima.

B Miha in Tanja na začetku predstavita vsak svoje mnenje in ga utemeljita. Nato skušata poiskati skupne točke in najti srednjo pot oziroma kompromisni predlog.

C Miha in Tanja na začetku predstavita vsak svoj predlog in ga utemeljita. Nato skušata drug drugega prepričati, da je njen/njegov predlog boljši, dokler eden ne »zmaga«. 7. naloga:

(27)

 Sogovorca sta se med pogovorom prekinjala in si »skakala v besedo«. DA NE  Pozorno sta poslušala predlog druge strani in o njem razmišljala. DA NE  Trditve sogovorca sta sprejemala spoštljivo, brez posmehovanja. DA NE  Dajala sta tudi pripombe o sogovorcu, npr. o njegovi zunanjosti, lastnostih. DA NE  Trditve sogovorca sta zavračala z besedami To, kar si rekel, je neumno. DA NE

Vaša ideja je čisto brez veze ipd.

 Svoje strinjanje sta izrazila vljudno, npr. z besedami To, kar si rekel, DA NE je res – vendar …; Vaša ideja je zanimiva, ampak …

8. naloga:

Prepričljivejša sogovornica je bila Tanja, ker ni argumentirala le na splošno, ampak je bila zelo konkretna in v svojih argumentih tudi že povedala, katere vrste glasba je to, kdo jo izvaja. 9. naloga: / 10. naloga: Po smislu, na primer: DA Argumenta:

 Ker želijo približati učencem glasbo, ki jim ni še tako blizu.

 Ker je v svojih argumentih pokazala dobro poznavanje te zvrsti glasbe. 11. naloga:

a) Pogovor je nastal pred prejšnjim pogovorom/po prejšnjem pogovoru, saj sta se želela dogovoriti, katere izvajalce bosta predstavila.

 Med pogovorom sta/nista drug drugega prepričevala tudi z mimiko in govorico rok, saj sta

se pogovarjala po telefonu.

 Njun pogovor je uraden/neuraden, saj sta se tikala in v pogovoru uporabljala neknjižne

besede.

b) O izvajalcu, ki bi ga predstavila na prireditvi./O tem, koga naj bi predstavila. Miha je predlagal, da bi predstavila/izbereta Eroiko.

Predlagala je, da bi bilo bolje predstaviti Alenko Gotar. Oba sta se strinjala, da predstavita Alenko Gotar. c)

Miha Najbolj popularni so, tako da jih vsak vsaj malo pozna in si ne bo upal nihče rečt, da so čist brezvezni.

Tanja Tako da bi morala bit zlo iznajdljiva , da bi o njih našla še kaj.

Tanja Tudi ona je popularna, pa še nihče je ni omenil.

Miha Meni se zdi, da bi fantje vseeno laže sprejeli moške pevce.

Miha Kje naj najdeva dovolj njene glasbe, da bova pokrila pol ure!

Tanja Alenka Gotar je bila ja slovenska predstavnica na evroviziji.

Tanja Sploh pa – a misliš, da bodo trači o treh moških iz Eroike res boljši kot normalna predstavitev pevke?

č)

Miha je poklical Tanjo, Zato je njun pogovor

da ne bi bila jezna nanj, ker je pozabil na dogovor. pogajalni. da bi od nje izvedel kaj o triu Eroika in o Alenki Gotar. X prepričevalni. da bi poiskala skupne točke v svojih predlogih. raziskovalni.

(28)

X da bi tudi ona menila, da je Eroika najboljša izbira. priložnostni. 12. naloga:

DA

Uporaba neknjižnih besed se mi zdi v pogovoru ustrezna, ker sta se Miha in Tanja pogovarjala po telefonu in se nista vnaprej pripravila na pogovor.

b) frendi: prijatelji ful: zelo

net: internet komad: pesem

muska: glasba tipi: fantje

Besede frendi, net, muska, ful, komad, tipi so slengovske besede. c) Nihče si ne bo upal reči, da so čisto brez smisla/dolgočasni.  Midva bi morala biti zelo iznajdljiva/domiselna.

b) Po smislu.

c) Po smislu.

OH, KOGA NAJ PREDSTAVIVA?

MEDMET

1. naloga:

Po teh besedah lahko sklepam, da sta sogovorca najstnika/mladostnika, saj odrasli podobnih besed ne uporabljajo.

2. naloga:

a)

Tanja je Mihov predlog odobravala/je imela ob njem nekaj zadržkov/ga je popolnoma zavrnila.

Besedici, ki izražata občutke: aha, hm

Miha je na začetku Tanjin predlog odobraval/je imel ob njem nekaj zadržkov/ga je popolnoma zavrnil.

Besedici, ki izražata občutke: oh, uf

b

) neprijetno presenečenje: joj

prijetno presenečenje: vau

c) Po smislu, na primer:

Izraža zadovoljstvo.



Po smislu.

d)

Po smislu, na primer:

Pozdrav: hojla/čao/hej/jou/živijo Kdo se z njim pozdravlja: prijatelji, sošolci/mladi, odrasli

3. naloga:

Skrbelo ga je, da s Tanjo ne bosta izbrala dobrega izvajalca in bodo sošolci za njim po hodniku vpili neprimerne besede.

b) A Ker je to običajna zmerljivka, s katero manj pridni učenci zmerjajo odličnjake. B Ker s to besedo posnemamo zvok violine, ki je značilno klasično glasbilo.

(29)

C Ker tako po navadi kakemu sošolcu povemo, da mu nismo naklonjeni.

Č Ker s to besedo fantje dražijo drug drugega, kadar se pogovarjajo o dekliških temah.  Tanjin smeh je bil zapisan z besedo hahaha.

človeški glasovi hrr (smrčanje) ačih (kihanje) av (bolečina) zvoki glasbil trara, trara (trobenta) tam tam (boben) cin cin cin (triangel)

4. naloga:

čisto na začetku pogovora/sredi pogovora/ob koncu pogovora

Z besedo pst je Tanji ukazal, naj o njunem dogovoru nikomur nič ne pove/molči. Ukaz/prepoved bi lahko zahteval tudi z besedico pšt.

5. naloga:

a) A Po medmetih se ne moremo vprašati tako, kot se lahko po drugih besedah.

B Po medmetih se lahko vprašamo tako kot po vseh drugih besedah.

C Medmeti morajo v stavku vedno stati ob povedku in osebku, saj jih drugače ne razumemo.

Č Medmeti dovolj povedo sami po sebi, zato ne potrebujejo preostalih stavčnih členov. b) Med medmeti in preostalim delom povedi pri govorjenju naredimo premor.

• Kadar medmete zapisujemo, jih od preostale povedi ločimo z vejico. c) • v neuradnih/uradnih pogovorih

• kadar govorim/pišem 6. naloga: /

7. naloga:

navdušen/-a sem: jupi, juhu

nekaj odobravam: aha

ob tem imam zadržke: hm

to zavračam: eh

neprijetno sem presenečen/-a: joj,

prijetno sem presenečen/-a: vau, uuu, ups b) Po smislu, na primer:

fant ženska z visokim glasom moški z nizkim glasom

ha ha ha hi hi hi ho ho ho

8. naloga:

a) Živijo, vsi, ne ustrašite se, ne bo obvestil. Samo hresk preizkušamo. No, pa poskusimo še enkrat, mogoče bo tokrat šlo. En, dve, hresk. Hresk. Ups, to pa ni hresk najboljše. Hresk. Hej, raje izklopi!

b) Ups razpoloženjski/velelni/posnemovalni

Hej razpoloženjski/velelni/posnemovalni 9. naloga:

a) X Kje in kdaj bo prireditev potekala.

X Katere vrste dogodkov si bo mogoče ogledati.

S katerimi točkami se bodo predstavili posamezni razredi. X Katerih dejavnosti se bodo lahko udeležili obiskovalci. Kdo bo vodil posamezni dogodek.

(30)

b) A Da bi bralci iz njih izvedeli nove podatke o Prazničnem vrtiljaku. B Da bi besedilo popestrile in pritegnile bralce k branju plakata.

C Da bi grafično predstavili podatke iz besedila in bi jih bralci tako laže razumeli. c) Ti deli so zapisani s poševnim tiskom in v oklepaju.

• Po smislu, na primer:

Avtorji so želeli narediti plakat zanimivejši, zabavnejši. Kaj so želeli avtorji plakata z njimi doseči?

Medmet Kaj izraža?

Oho zadovoljstvo/presenečenje Olala presenečenje/občudovanje Aha pritrditev/strinjanje Mmm strinjanje/prijeten občutek Uau navdušenje/veselje Grr Uf, uf olajšanje/jeza/nejevolja/tarnanje

(Op. Na plakatu je sedem medmetov.) d)

MEDMETI

RAZPOLOŽENJSKI VELELNI POSNEMOVALNI

oho, olala, aha, mmm, uau

uf, uf grr

10. naloga:

Pogovarjala sta se o izboru glasbe za prireditev.

b) Miha Mateju ni takoj naravnost odgovoril na vprašanje, katero glasbo so izbrali. DA NE Matej je od začetka pogovora navdušen nad izbiro pop-operne glasbo. DA NE Miha je Mateju odločno zagovarjal odločitev, da bodo predvajali pop-operno glasbo. DA NE Matej je bil presenečen, ker je Miha zagovarjal izbrano glasbo. DA NE Miha je Mateja prepričal, da pop-opera ni slaba, z naštevanjem slovenskih izvajalcev. DA NE Mateja je prepričala šele omemba pevca rokovske skupine Queen. DA NE 11. naloga:

Nekega dne se je zrcalo hudobnega škrata razbilo na tisoč koščkov. Komur je drobec zašel v srce, je postal hudoben. Nekega dne je priletel Kaju drobec zrcala v oko in srce, zato je postal hudoben. Ko je prišla zima, se je Kaj šel sankat in takrat ga je odpeljala Snežna kraljica. Ker se ni vrnil, ga je šla Gerda iskat. Reka je Gerdo v čolnu odnesla k čarovnici, ki jo je hotela imeti pri sebi. Storila je vse, da bi Gerda pozabila Kaja, toda njej je uspelo zbežati. Ko je srečala krokarja, jo je ta poslal k princu in princeski, ki sta ji dala kočijo s konji in lepo obleko. V gozdu so jo napadli razbojniki in razbojniška hči jo je odpeljala s seboj. Gozdna goloba sta Gerdi povedala, da je Snežna kraljica Kaja odpeljala v svoj dom na severni pol. Mala razbojnica ji je dala severnega jelena in Gerda je odjahala proti severu. Ustavila sta se pri dveh modrih ženah. Prva ji je povedala, da je Kaj pri Snežni kraljici srečen, ker ima v srcu in očesu košček stekla, druga pa ji je je rekla, da sama nosi s seboj najmočnejše orožje, in sicer ljubezen in skrb do Kaja. Gerda je vsa premražena prišla do straž Snežne kraljice, ki jih je premagala. V ledeni palači je Gerda našla Kaja.

(31)

Objela ga je in zajokala. Njene solze so raztopile steklo v Kajevem srcu. Ko so tudi njegove solze splaknile steklo iz očesa, je prepoznal Gerdo in skupaj sta odšla domov. b) Po smislu, na primer:

Ta pravljica je še danes priljubljena, ker ima v sebi sporočilo, da ljubezen in skrb, ki ju je kazala Gerda do Kaja, premagata vse ovire.

c)

Medmet Glagol Samostalnik

tresk treskati treskanje

lomast lomastiti lomastenje

švrk švrkati švrkanje

kra, kra krakati krakanje

top top top topotati topotanje

čof čofati čofanje

štrbunk štrbunkniti štrbunk

pljusk pljuskniti pljusk a) (č) Po smislu, na primer:

Vau, je Gerda lepa!

Mhm, res. Pa kakšno kočijo ima …

Joj, kaj pa je to?

A veš, da me je malo strah. Uf! Kaj pa je bilo to? Nič hudega ni, samo razbojniki so. Ej, lahko odpreš oči!

Oh, zdaj pa še sneg in mraz! Mene tudi zebe, brrr.

Haha, sta smešni, saj je samo igra. Ana, Nina, pst, ne tako naglas. 12. naloga:

b) (a) Po smislu. c) (b) Po smislu.

d) (c) Hm, pa saj ne znamo igrati. Ooooo, a da bomo kot iz vrtca?

Oh, počakaj, Matija, saj nihče ne pravi, da mora biti tako. Ne bodi tako zoprn, ej.

Samo, eh, da ne bi igrali na glasbila.

Kako pa si, hmm, to predstavljaš? a) (č) Po smislu.

b) (d) Po smislu, na primer:

Ker se je moral v prvem delu razločno slišati vsak posamezen medmet/ker je Andraž povedal vsak medmet počasi in razločno, v drugem delu pa je oponašanje bobna potekalo hitro/je izgovor medmetov potekal hitro drug za drugim.

12. naloga: