NA POZNAVANJU MENTALNIH
MODELOV UPORABNIKOV
Saša Zupanič, Filozofska fakulteta, Oddelek za
bibliotekarstvo, Ljubljana
UDK 025.4.036:37
P ovzetek
Ena izmed nalog referenčne službe je izobraževanje uporabnikov, torej njihovo uvajanje v uporabo knjižnice in njenih virov. Temelji, na katerih temelji sodobno pojmovanje procesa poučevanja/učenja, se z novimi psihološkimi in peda goškimi teorijami in spoznanji spreminjajo. Vse bolj se vključujejo tudi v proces poučevanja/učenja uporabe informacijkih sistemov, pri čemer so za knjižnice pomembni zlasti online javno dostopni knjižnični katalogi (OPACi), sistemi za iskanje informacij (IR sistemi) in globalna omrežja.
Z vprašanjem, kako ljudje uporabljajo računalnike (torej z uporabnikovimi men talnimi in vedenjskimi karakteristikami), se ukvarja posebno interdisciplinarno raziskovalno področje, imenovano 'interakcija človeka z računalnikom' (Human Computer Interaction HCI). Študij temelji na treh psiholoških teorijah: teoriji psiholoških (mentalnih, konceptualnih) modelov, teoriji individualnih razlik med uporabniki ter teoriji uporabnikovega vedenja v okolju napak (odkrivanje in popravljanje napak v interakciji z računalnikom).
Zanima nas prva teorija, kije močan pripomoček za razumevanje uporabnikovega načina interakcije z informacijskim sistemom ter posledično za ustrezno koncep tualizacijo poučevanja uporabe informacijskih sistemov ter njihovega razvoja nasploh.
Ključne besede: mentalni modeli, konceptualni modeli, informacijski sistemi, OPAC, IR sistemi, poučevanje, učenje, izobraževanje uporabnikov, konceptualne inštrukcije, proceduralne inštrukcije
ZUPANIČ, Saša: Mental models and user training. Knjižnica, Ljubljana,
UDC 025.4.036:37
S umma ry
One of the functions of the reference service is user training which means teaching users how to use the library and it's information sorces (nowadays mainly computerized systems). While the scientific understanding of teaching/learning process is shifting, changes also affect the methods of user training in libraries.
Humancomputer interaction (HCI) is an interdisciplinary and a very active research area vvhich studies how humans use computers their mental and behavioral characteristics. The application of psychological theories to HCI are especially great on three areas: psychological (mental, conceptual) models, indi vidual differences, and error behavior.
The mental models theory is povverful tool for understanding the ways in vvhich users interact with an information system. Claims, based on this theory can affect the methods (conceptualization) of user training and the overall design of infor mation systems.
Keywords: mental models, conceptual models, OPAC (online public access cata logues), information retrieval systems, education, learning, user training, concep tual instructions, procedural instructions
1 . U vod
S hitrim prodorom in razvojem informacijske tehnologije se veča tudi potre ba po boljšem poznavanju uporabnikove interakcije z informacijskimi siste mi. Šele na podlagi poznavanja človeških faktorjev, ki vplivajo na interakcijo uporabnika z računalnikom, je namreč možno razvijati in graditi uporabniku prijazne uporabniške vmesnike in sisteme nasploh. Hkrati nam tovrstno znanje nudi tudi osnovo za ustrezno konceptualizacijo poučevanja uporabe informacijskih sistemov.
gramiranje, grafične reprezentacije, uporaba metod umetne inteligence /2 /) , vendar nas v pričujočem prispevku zanima zgolj ta. V tovrstne raziskave je vključenih več disciplin: kognitivna psihologija, komunikologija, računal ništvo, informatika, bibliotekarstvo, pa tudi lingvistika in pedagogika. V svetu obstajajo profesionalna združenja, ki so med drugimi ustanovila tudi posebne sekcije za HCI. Med najpomembnejšimi so ameriška Association for Computing Machinery Special Interest Group on ComputerHuman Inter action (ACM SIGCHI), angleška HumanComputer Interaction Specialist Group of the British Computer Society ter Human Factors Society /1 /. Omenjene sekcije redno organizirajo specialne konference in izdajajo lastne publikacije. Konference SIGCHI se, kot nam bolj znane konference SIGIR, odvijajo enkrat letno izmenično v ZDA in v Evropi. Svoja letna srečanja ima od leta 1956 tudi Human Factors Society, dve leti kasneje so začeli izdajati istoimensko revijo. Nadalje so uveljavljene tudi evropske konference pod imenom HCI INTERACT. Omenimo še nekaj osnovnih revij za področje HCI: International journal of manmachine studies ter Human factors sta starejši in zato bolj afirmirani, sredi 80. let je začela izhajati revija Human computer interaction, relevantnih pa je tudi nekaj splošnih informacijskih (Information processing & management, Communications of the ACM) psiholoških (Cognitive psychology, Cognitive science), socioloških in peda goških revij. Slovenske literature na to temo skorajda ni.
Študij uporabnikov interaktivnih informacijskih sistemov običajno temelji na psiholoških teorijah in metodah, zlasti na spoznanjih kognitivne psiho logije in v okviru nje na dominantni informacijsko procesni paradigmi. Emocionalne komponente uporabnikovega vedenja so zaenkrat redko upoštevane (v to smer se v zadnjem času nagibajo teoretske raziskave avtorice C. Kuhlthau /3 /) . Uporabljajo se predvsem tri psihološke teorije: teorija mentalnih modelov, teorija individualnih razlik (med uporabniki) in teorija vedenja v okolju napak (error behavior prepoznavanje in odpravl janje napak v interakciji z računalnikom) /2 /. Zanima nas zlasti prva teorija,
ki je močan pripomoček za razumevanje uporabnikovega načina interakcije z informacijskim sistemom ter posledično za ustrezno konceptualizacijo poučevanja uporabe informacijskih sistemov ter njihovega razvoja nasploh.
Da se v pričujočem prispevku posvečamo zgolj pedagoškim aplikacijam teorije mentalnih in konceptualnih modelov, ni naključje. Aplikativna vred nost takšnega prispevka ima vsaj eno prednost pred prikazom preostalih možnosti, namreč časovno. Zdi se precej verjetno, da slovenske knjižnice, ki kot del svojega delovnega plana izvajajo tudi t.i. bibliografske inštrukcije, v relativno kratkem času izboljšajo svoje poučevalne programe. Pravzaprav to ne pomeni prav nič drugega, kot z analizo preveriti doslej morda intuitiv na prepričanja o uporabnikih ter rezultate nato seveda tudi vgraditi v pro gram, mu dati konceptualni model, ki je blizu uporabnikovemu nivoju in njegovim potrebam.
Preostale aplikacije, zlasti tiste, ki so namenjene gradnji k uporabniku us merjenih informacijskih sistemov (po Ingwersenu useroriented IR approach ali še celovitejši cognitive IR approach /5 /) zahtevajo več dela, zlasti inter disciplinarnega, torej tudi več časa, so pa zato njihovi učinki temeljni in globalni. V R&D sferi je prav mesto uporabnika v konceptualizaciji IR interakcije tisti ključni element, ki je IR raziskovalce razdelil na dva tabora (David Ellis /6 / govori celo o dveh (semi)paradigmah v informacijski zna nosti). Oba tabora sta kot v svetu prisotna tudi pri nas.
Kognitivna analiza COBISS je že vključena v raziskovalni program IZUM. Ker gre za sistem, ki je v slovenskem prostoru široko uporabljan, upamo, da bo prikazana teoretska osnova prispevala k nadaljnjim prizadevanjem v smeri uporabniku prijaznega informacijskega sistema (zlasti podsistema COBISS/ OPAC).
2. O snovni konce pti in te orija me nta lnih in
konce ptua lnih m ode lov
Smisel ali namen gradnje modelov je lahko različen, vendar pa je model v prvi vrsti namenjen komunikaciji oziroma lažjemu razumevanju vidika realnosti ali fenomena, ki ga modelira. Za dosego tega cilja so pogosto potrebna posploševanja in poenostavljanja. Abstraktni ali zelo kompleksni fenomeni lahko za svojo analizo in razlago zahtevajo uporabo analogij ali metafor, ki povečujejo možnosti popolnega razumevanja, predvidevanja in nadzora nad usvojenim znanjem /7 /.
Prikaz splošne razlage modela nam dovoljuje, da se počasi približamo modeliranju specifičnega fenomena interakcije med uporabnikom in infor macijskim sistemom. Bralce moramo ob tem ponovno odpeljati na kratko miselno stranpot, ki nam bo razkrila uvrstitev mentalnih in konceptualnih modelov v družini informacijskih modelov. Iz zgornjega stavka je razvidno, da je izraz informacijski model najširši (mimogrede: gre za izraz, ki ga v literaturi redko srečamo; uporabljamo ga torej zgolj kot generičen delovni izraz). Zajema vse vrste modelov kontinuuma uporabnik informacijski sistem.
Tako se v točki:
informacijskega sistema srečamo s podatkovnimi modeli, uporabnika s kognitivnimi modeli in
interakcije med njima s konceptualnimi modeli.
Omenjeno klasifikacijo povzemamo po Burtovi in Kinnucanu /1 /.
Kognitivni modeli se nadalje delijo na: mentalne modele in
modele strukture in organizacije znanja.
Ker je proces iskanja informacij interaktiven proces, med posameznimi vrstami modelov ni in ne sme biti strogih ločnic. Podatkovni modeli se tako bogatijo z izsledki o strukturi in organizaciji človeškega spomina, koncep tualni modeli skušajo zmanjšati vrzel med podatkovnimi in kognitivnimi modeli.
ki zajema tudi mentalne in konceptualne modele. Tako Borgmanova deli psihološke modele na informacijsko procesne in mentalne, slednjim pa ob bok postavlja še konceptualne modele.
Če bi primerjali uporabo in razumevanje istih izrazov pri več avtorjih, bi bila zmeda še večja. Zato ostajamo pri zgornjih paralelah in prehajamo na lastrto klasifikacijo in definicije tistih modelov, ki sodijo v vsebinski okvir našega izvajanja. Osredotočamo se zgolj na dvoje kategorij in njuni delitvi, in sicer: mentalni modeli:
strukturalni in
funkcionalni mentalni modeli konceptualni modeli:
abstraktni in
temelječi na metaforah / analogijah.
Na splošno lahko rečemo, da so mentalni modeli tiste vrste modeli, ki se vežejo na uporabnika z neko interno, osebno, verjetno izključno zanj značilno resničnostjo. Konceptualni modeli pa so modeli razvijalcev, razis kovalcev ali učiteljev uporabe informacijskih sistemov. So modeli, ki so implicitno ali eksplicitno posredovani in predstavljeni uporabnikom in vpli vajo na gradnjo in razvoj njihovih mentalnih modelov. V naslednjih poglav jih bomo obe vrsti modelov natančneje predstavili.
2.1. Mentalni modeli
Izraz mentalni model je psihološki konstrukt, ki ima v literaturi svoj širši in ožji pomen /1 /. V obeh primerih se nanaša na kognitivne strukture. Kogni tivne strukture so strukture znanja, sestoječe iz konceptov in kategorij. Določajo dejansko stanje znanja, ki je odvisno od trenutne izobrazbe, izkušenj, ciljev, namenov, želja in pričakovanj posameznika /5 /.
Mentalni model v širšem smislu pomeni globalno reprezentacijo oziroma naravo pojasnjevanja ali razumevanja pojavov, stvari, sebe sveta okoli nas nasploh. Tako naj bi si posameznik za razumevanje vsakega fenomena v svojem mišljenju najprej zgradil 'delovni model' preučevanega fenomena. Podobni koncepti so v kognitivni psihologiji še model sveta, Bartlettova shema, podoba (image) ali znanje o svetu /5 /.
dosežejo dovršenosti. Kognitivne strukture, ki mentalne modele sestavljajo, se namreč v procesu predelave informacij nenehno razvijajo, spreminjajo .
Veliko mentalnih modelov zajema tako reprezentacijo osnov oziroma prin cipov modeliranega fenomena kot tudi sUko ali simulacijo njegovega delo vanja ali vedenja.
Mentalni model določa, katere informacije uporabiti in kako jih razumeti. Če določene, sicer relevantne informacije ne vsebuje, je leta tudi ob morebitnem dostopu do nje lahko spregledana. Mentalni modeli so torej pomembni za organizacijo in interpretacijo informacij /7 /. Ljudje jih uporabljamo v proce su sklepanja oziroma ugibanja, predvidevanja o določenih stanjih, akcijah, ne da bi lete morali preveriti v realnosti.
Mentalni modeli se razvijajo v procesu učenja. Govorimo o procesu shemati zacije ali stereotipizacije /7 /. Stereotipizacija (utrjevanje česa kot nekaj rela tivno stalnega) je naravni mentalni proces, ki se odvija pri učenju in spre jemanju odločitev, torej pri razvoju in uporabi hevristike . S pridobivanjem novih znanj in izkušenj se mentalni modeli prečiščujejo oziroma prilagajajo, usklajujejo z realnostjo.
Bolj restriktivna definicija mentalnega modela pa zajema zgolj mentalne reprezentacije fizičnih sistemov, s čimer so mišljene kakršnekoli naprave ah sistemi, kar med drugim zajema tudi informacijske sisteme /1 /. Razume vanje mentalnega modela v ožjem smislu zadostuje našim potrebam.
Mentalni model informacijskega sistema je uporabnikova interna reprezen tacija strukture in relacij med posameznimi funkcijami sistema. Je kvalitativ na mentalna simulacija sistema, ki uporabniku omogoča postavljanje in preverjanje hipotez o delovanju sistema (npr. kakšen bo rezultat izvedbe določenega zaporedja akcij), odkrivanje in popravljanje lastnih napak pri krmiljenju sistema ter sledenje trenutni lokaciji oziroma stanju v sistemu. Iz mentalnega modela se razvijejo načini, kako upravljati z informacijskim sistemom /2 , 1 6 , 1 7 /.
1 Predelava (procesiranje) informacij je subjektiven in nadvse dinamičen proces. V idealnem primeru se to kaže v nenehnem spreminjanju mentalnih modelov dejanskih stanj znanja. Transformacija znanja, ki je posledica dostopa do novih informacij, pa ne prinaša nujno preproste akumulacije
konceptov in kategorij, ampak jo lahko razumemo tudi kot rekonstrukcijo obstoječih struktur znanja zvutsrponlkjifedbaZVUTSRPONMLKJIHFEDCBA
/5/. Opisana teorija je osnova kognitivnega vidika informacijske in bibliotekarske vede, ki mu od zgodnjih 80. let sledijo teoretiki, kot so Brookes/8/, Belkin/9/, Eltis/6/, Ingwersen/5,1012/, Wersig /13,14/, Kuhlthauova /3/in drugi.
Mentalni model informacijskega sistema je lahko abstrakten ali reprezentir an s subjektivnimi prispodobami, kar uporabniku omogoča, da si na sebi lasten način predstavlja delovanje sistema, to pa mu nadalje olajšuje spre jemanje odločitev med uporabo sistema.
Mentalni modeli so dinamični, nestabilni, trajno nepopolni, pogosto nejasni ali nekonsistentni (pravimo, da so megleni). Lahko so celo neustrezni ali zmotni. Bolj kot na znanstvenih dejstvih pogosto temeljijo na splošnih pre pričanjih in predpostavkah, izhajajočih iz neformalnih izkušenj. Temeljijo torej na intuitivnem razumevanju /1 8 /. Dinamičnost mentalnih modelov je lepo vidna v razlikah med izkušenim in neizkušenim uporabnikom infor macijskega sistema. Začetnik (neizkušen uporabnik) običajno najprej upora blja nek splošen model računalniškega sistema (stereotip). Z nadaljnjimi interakcijami in dedukcijo postaja ta model vse bolj natančen in prilagojen specifikam določenega informacijskega sistema. Prek mentalnega modela uporabnik odkriva značilnosti iskalnih metod. Ko je prepričan v pravilnost njihovega razumevanja, pravimo, da se jih nauči. Naučene metode iskanja postajajo vse bolj avtomatske, nezavedne, mentalni model uporabnik, ki mu sedaj že lahko rečemo izkušen, uporablja le še v situacijah reševanja novih, prej neznanih problemov ali pri odkrivanju vzrokov napak v iskanju /16/. Raziskavam razlik v obsegu in uporabi znanja med začetniki (novinci) in eksperti se z različnimi nameni veliko posvečajo kognitivni psihologi3.
Mentalne modele delimo na /1 8 /: strukturalne in
funkcionalne.
Strukturalni mentalni model je model tega, kako nekaj deluje. Temelji na predpostavki, da ima uporabnik zgrajen model o strukturi in delovanju sistema. Njegova prednost je, da uporabniku omogoča predvidevanja o učinkih kateregakoli možnega zaporedja izvršenih akcij. Strukturalni men talni model uporabniku torej omogoča, da razvije oziroma izpelje idejo ali načrt o tem, kako doseči izvršitev večine nalog, ki so v dometu delovanja sistema. Sposobnost predvidevanja je pomembna zlasti v situacijah, ko pride do okvare ali napak pri upravljanju s sistemom. Izgradnja strukturalnega mentalnega modela terja precejšnjo mero napora tako pri učenju modela kot tudi pri njegovi uporabi. Strukturalni mentalni model namreč zahteva or ganizirano in strukturirano znanje, sestoječe tako iz deklarativnega kot iz proceduralnega znanja4. Običajno temelji na konceptualnem modelu infor
macijskega sistema.
Funkcionalni mentalni model je model tega, kako nekaj uporabiti. Temelji na podmeni, da ima uporabnik proceduralno znanje o tem, kako sistem uporabljati. Model se razvije iz predhodnega znanja in izkušenj o podobni domeni oziroma sistemu. Funkcionalni mentalni model je kontekstno od visen, zato se ga je lažje naučiti in uporabljati, vendar pa ni zmožen nuditi odgovorov na nepričakovana vprašanja. Sposobnost uporabnikovega pred videvanja je omejena. Kontekstna odvisnost tudi ne omogoča preprostega prenosa znanja na druge, podobne sisteme.
Mentalni modeli se glede na svojo razvojno stopnjo lahko nahajajo na različnih nivojih dovršenosti. Z razvojem mentalnega modela oziroma s kognitivnimi kontrolnimi strukturami (ali mentalnimi strategijami), ki določajo uporabnikovo interpretacijo informacij ter posledično napredek v razvoju mentalnega modela, seje na IR področju ukvarjal Rasmussen /2 0 /. Podal in tudi praktično uporabil je teorijo trinivojskega mentalnega modela, pri čemer je prvi nivo poimenoval nivo spretnosti, drugi nivo pravil in tretji nivo znanja. (Gre za t.i. SRK (skillruleknovvledge) model.) Posamezni nivoji kognitivnih kontrolnih struktur temeljijo na različnih vrstah mentalnih re prezentacij in dovoljujejo različno stopnjo interpretacije dostopnih infor macij. V problemskih situacijah prihaja med nivoji do dinamične in kom pleksne interakcije. Nivo spretnosti je nivo, pri katerem prihaja do priklica znanega vzorca iz spomina; je najvišji nivo, saj že samo poznavanje vzorca nudi rešitev problema. Na nivoju pravil je spretnost zavestno nadzirana s pravili, ki jih za svojo rešitev verjetno zahteva problemska situacija. Upora blja se proceduralno znanje (zgoraj smo za takšen model uporabili ime
funkcionalni model), medtem ko se na nivoju znanja uporablja deklarativno znanje, iz katerega se da izpeljati ustrezna pravila. Poznavanje nivoja men talnega modela je osnova določanja uporabnikove sposobnosti interakcije z informacijskim sistemom.
2.2. Konceptualni modeli
Konceptualni model je model informacijskega sistema, ki ga uporabniku implicitno ali eksplicitno ponudi razvijalec, raziskovalec ali učitelj uporabe sistema. Njegov namen je predstaviti lastnosti delovanja sistema na način, ki je uporabniku razumljiv in blizu. Konceptualni model ni nujno natančen model sistema, mora pa biti konsistenten in čim bolj preprost /1 7 /.
Konceptualni model je lahko osnova mentalnega modela, vendar ni nujno enak. Razlika med konceptualnim in mentalnim modelom je pomembna, čeprav v literaturi ni vedno jasno izražena. Uporabniku je lahko predstavljen nek konceptualni model, kaj bo izluščil iz tega modela in kaj vgradil v svoj mentalni model, pa je odvisno od uporabnikovega stanja znanja. Predvideva se, da je razvoj mentalnega modela naraven proces, do katerega pride ne glede na to, ali je uporabniku eksplicitno podan konceptualni model infor macijskega sistema ali ne /2 /.
Konceptualni modeli so lahko tudi osnova poučevalnih programov /17/. Lahko so abstraktni ali temelječi na analogijah oziroma metaforah. Velika raziskovalna pozornost je posvečena lastnostim dobrih konceptualnih modelov /1, 2, 18/. Se posebej je v tej zvezi poudarek na metaforah/anal ogijah, saj se ljudje novih stvari običajno učimo prek njih oziroma je učenje z njihovo pomočjo lažje in bolj učinkovito.
Izraza metafora in analogija sta, kot že več izrazov doslej, kočljive narave. Nekateri avtorji s področja HCI uporabljajo zgolj enega izmed njiju /18/, drugi ju obravnavajo sinonimno /2 /, tretji poskušajo bolj ali manj uspešno definirati razlike med njima /1 /. Najprej podajamo razlago obeh tujk grškega porekla.
moček in ne kot učno (predstavitveno) metodo. Metafora naj bi opisovala koncept z referenco za neenake ali malo podobne koncepte, analogija pa z referenco za določene lastnosti, vidike podobnih konceptov. Kljub zavedan ju opisanih razlik, se avtorja odločita za uporabo obeh terminov, pri čemer oba pomenita sklicevanje na katerikoli koncept z izjemo modeliranega koncepta.
Zanimiva je nadalje tudi ena izmed uporab v /2 /, kjer je metafora za sistem enačena s konceptualnim modelom. Sicer običajno govorimo, da konceptual ni model lahko temelji na metafori, ni pa to nujno. Sinonimija je torej la delno relevantna. Učbenik za HCI /1 8 / uporablja le izraz metafora, kar je po predpostavki, da naj bi učbeniki uporabljali utrjeno in standardizirano ter minologijo, splošno privzet termin. Praksa večine mladih raziskovalnih domen pa kaže, da je terminološka zmeda inherenten pojav otroških razis kovalnih obdobij, zato je pri takšnih domenah terminološkim razlagam običajno posvečenega več prostora. Bralcem pač ne preostane drugega, kot da se z omenjenim dejstvom sprijaznijo, pa čeprav jim lahko zgornje izva janje izzveni kot izgubljanje v podrobnostih. Ce hočemo vsaj v termino loškem smislu ostati blizu avtorjem, kijih citiramo, imamo sedaj na razpo lago tri izraze: metafora, analogija, konceptualni model. Slednji iz že znanih razlogov odpade. Ker nam je najbolj blizu, in ker je tudi najmanj restriktivna, se tudi sami opredeljujemo za uporabo po viru /1 /. Torej: metafora in analogija sta v sinonimnem odnosu, obe se sklicujeta na katerikoli koncept z izjemo modeliranega koncepta.
Metafore/analogije so v kontekstu modeliranja informacijskih sistemov lahko /1 8 /:
verbalne, virtualne ali sestavljene.
Verbalne metafore so opisne in so koristen pripomoček za podporo uporab niku pri začetnem dojemanju in razumevanju sistema (npr. pomoč med delom).
Kot že ime pove, so sestavljene metafore namenjene reprezentaciji kom pleksnejših objektov oziroma predvsem funkcij sistema. Gre za prikaz funk cij, ki običajno presegajo neelektronsko (ročno) izvedbo neke naloge. Primeri sestavljenih metafor so menuji, okna, roloji. Kognitivni vpliv sestavljenih metafor na uporabnika je razvoj multiplih mentalnih modelov.
Meja med dobro in slabo metaforo/analogijo ni vedno jasna, zato so potreb na številna testiranja njihovih kognitivnih učinkov na uporabnike. Dobre metafore naj bi se v osnovi držale naslednjih vodil /18, 2/:
upoštevati morajo uporabnikova pričakovanja o relacijah med različnimi objekti v sistemu,
biti morajo usklajene z načinom dejanskega delovanja sistema, nujno je torej popolno razumevanje funkcij sistema,
upoštevati morajo upravičene in najbolj verjetne domneve o določenih vidikih sistema, ki jih uporabnik zelo verjetno ne bo razumel,
upoštevati morajo različne subjektivne in emocionalne vplive (pomemb no zlasti pri raznih grafičnih reprezentacijah),
ob prvi uvedbi metafore mora biti jasno povedano, da leta ni idealna reprezentacija sistema,
v času učenja uporabe sistema lahko metafora izgubi svoj pomen, česar se mora uporabnik zavedati.
Naštete smernice so domneve, ki zaenkrat v praksi še niso splošno potrjene / 2/ .
Raziskave /cf. 1/ so pokazale, da je učenje z metaforami ali analogijami uspešno še zlasti, če lahko učenec primerja poučevani sistem s sistemom, ki ga že pozna. S povečevanjem razumevanja se lahko dodajajo nove metafore, ki razlagajo nove lastnosti ali funkcije informacijskega sistema. Mentalni model se tako bogati in lahko sestoji iz več sestavljenih metafor in simula cijskih analogij. Razumevanje snovi je iterativni proces, ki v postopnem prilagajanju in razvijanju zaporednih mentalnih modelov dosega vse globlji vpogled v snov in njeno razumevanje. Znanje in pomen se gradita postopno, začenši s trenutnim stanjem znanja posameznika.
Ti avtorji dajejo zato prednost abstraktnim konceptualnim modelom in grafičnim reprezentacijam drevesnim ali mrežnim diagramom, ki posne majo strukturo znanaja, značilno za uporabnika.
3. Kognitivni pristop v pouče va nju
Preden preidemo na aplikacijo teorije mentalnih modelov na poučevanje/učenje uporabe informacijskih sistemov, podajamo osnovo kognitivnega pristopa v poučevanju. Pri tem se naslanjamo na vir /2 2 /. Že ime pristopa nam pove, da išče nov pogled na poučevanje/učenje svojo bazo v kognitivni psihologiji.
Do tesnejšega sodelovanja med psihologijo in edukacijo je prišlo po drugi svetovni vojni. Vendar pa so bile raziskave sprva omejene predvsem na preučevanje učenja v laboratorijih, tako kompleksno dejavnost, kot je učenje in poučevanje v razredu, pa uspeva psihologiji pojasnjevati šele v zadnjih desetletjih. Velik del zaslug za razumevanje mehanizmov, ki prispevajo k usvajanju kakovostnega znanja ter k razvoju sposobnosti in spretnosti, imata zlasti kognitivna psihologija in kognitivna znanost v celoti. Upoštevanje spoznanj o človeški kogniciji lahko bistveno izboljša proces poučevan ja/učenja (dejavnost učiteljev, načrtovanje učnih programov, didaktičnih pripomočkov itd.).
Prevladujoča teorija učenja je danes konstruktivistična teorija /2 2 /. Ta za razliko od tradicionalnega pojmovanja učenja, ki zagovarja tezo o neposred nem prenosu informacij, pojmuje učenje kot proces konstruiranja novega znanja na osnovi obstoječega znanja. Konstruktivna mentalna aktivnost naj bi bila temeljni vidik človekovega delovanja, iz česar izhaja, da je učenje uspešno le, če v tem procesu učenec aktivno sodeluje. Učenje (učinkovito usvajanje znanja) pa ni le konstruktiven in kumulativen proces, ampak tudi samousmerjajoč, k cilju orientiran, umeščen v situacijo, sodelovalen in individualno različen proces gradnje znanja in pomena.
Kljub določenim različnim pogledom raziskovalcev procesa poučevan ja/učenja, se med njimi pojavljajo principi, ki so široko sprejeti. Oglejmo si jih /2 2 /:
Do učenja pride ob učenčevi aktivni udeležbi v lastni konstrukciji znanja, pri čemer je pomembna tudi interakcija s socialnim in fizičnim okoljem. Tako učenec kot učitelj imata že lastne koncepte o pojavih in ne izhajata
kognicije, ki vključujejo načrtovanje, spremljanje, vrednotenje in usmer janje lastnega procesa učenja.
Učenje je socialna aktivnost; odvisno je od konteksta, v katerem poteka. Sodelovalno učenje lahko prispeva k učinkovitosti usvajanja znanja. Narava kognitivnih, motivacijskih in čustvenih dejavnikov pri učenju je
interaktivna, zato je potrebno celostno razumevanje procesa poučevan ja/ učenja.
Učenje je individualno različen proces gradnje znanja in pomena. Posa mezniki se razlikujejo v svojih kognitivnih (in učnih) stilih. Od tod ideja o personaliziranem poučevanju.
Naštete principe kaže upoštevati tudi pri načrtovanju učnih programov, ki jih za svoje uporabnike pripravljajo in izvajajo knjižnice.
3.1. Učenje in poučevanje uporabe informacijskih
sistemov
Teorija mentalnih in konceptualnih modelov je močan pripomoček za razumevanje uporabnikovega načina interakcije z informacijskim sistemom ter posledično za ustrezno konceptualizacijo poučevanja uporabe informa cijskih sistemov ter njihovega razvoja nasploh.
Zanimajo nas zlasti odgovori na naslednja raziskovalna vprašanja /1 6 /: Kako in kdaj pride do izgradnje mentalnega modela?
Ali uporabnik razvije mentalni model informacijskega sistema ne glede na okoliščine (ga nekako izpelje iz lastnega znanja in izkušenj) ali le v primeru, da mu je konceptualni model sistema predstavljen v procesu poučevanja/učenja uporabe sistema?
Ali in kako se uporabnikova aktivnost spremeni pod vplivom mentalne ga modela?
Ugotovitve tovrstnih raziskav so kontradiktorne. Nekateri rezultati govorijo v prid dejstvu, da uporabnik, ki mu ni posredovan nikakršen model sistema (običajno to tudi pomeni, da ni bil deležen nikakršnega formalnega poučevanja), le s težavo ali pa sploh ne izpelje lastnega mentalnega modela sistema /1 7 /. Drugi kažejo na to, da uporabnik ob odsotnosti konceptualne ga modela izpelje mentalni model sistema, in sicer prek opažanj o delovanju sistema pri interakciji z njim. Verjetnost, da je model nepravilen, je v tem primeru precejšnja. Do izgradnje neustreznega mentalnega modela pa lahko O O O Pr i d e t u d i' č e je uporabniku podan konceptualni model informacijskega
3.1.1. Konceptualne vs. proceduralne inštrukcije
Poučevanje uporabe informacijskih sistemov lahko temelji na /1 6 /: konceptualnih ali
proceduralnih inštrukcijah.
Za prvo metodo je značilno, da poučevanje temelji na konceptualnem mode lu sistema (splošen opis sistema, metod, na katerih temeljijo posamezne funkcije sistema, njihovih medsebojnih relacij itd.), ki prispeva k izgradnji strukturalnega mentalnega modela.
Proceduralna učna metoda pa podpira izgradnjo funkcionalnega mentalne ga modela. Metoda 'korak za korakom', kakor tudi imenujemo proceduralno poučevanje, je enciklopedične narave in zajema napotke v obliki:
Da dobiš X, izvedi akciji Y in Z!
Pri poučevanju, ki temelji na konceptualnem modelu, lahko učenec po potrebi razvija lastne metode krmiljenja sistema, sicer pa je njegova pozor nost v glavnem usmerjena v memoriranje možnih primerov in zaporedij ukazov /2 /. Predlog, da naj bi gradnja in razvoj informacijskih sistemov, kot tudi programi poučevanja njihove uporabe sloneli na konsistentnih, struktu ralno preprostih in lahko razumljivih konceptualnih modelih, izhaja prav iz zgornjega argumenta. Verjetno bi se s tem povečala tudi uporaba interaktiv nih informacijskih sistemov.
Empirično preverjanje kvalitete konceptualnih modelov je precej zapletena zadeva. Več raziskav se zato osredotoča na primerjalne analize učne uspešnosti skupin uporabnikov, ki so jih poučevali s konceptualnimi inštrukcijami in skupin, ki so se učile uporabljati sistem s proceduralnimi napotki. Rezultati v določenih pogledih govorijo v prid konceptualnemu poučevanju. Proceduralne inštrukcije za razliko od konceptualnih na primer ne prinašajo integracije usvojenega znanja; učenci so sposobni izvesti posa mezne naloge, vendar pa leteh ne znajo povezati s sorodnimi nalogami in tudi ne razložiti, kako je sistem prišel do določenega rezultata, zaključka /2 /.
Raziskave so nadalje pokazale, da je uspeh posamezne učne metode močno odvisen predvsem od tipa nalog, ki jih uporabnik izvaja. Tako velja sledeče (glej Tabelo 1) /2 , 1 6 /:
tip naloge tip inštrukcij rutinske in preproste naloge KI + PI + nove in kompleksne naloge KI + PI
odkrivanje napak KI + PI
izogibanje napakam KI + PI
legenda:
KI = konceptualne inštrukcije PI = proceduralne inštrukcije + = dobro
= slabše
Tabela 1: Uspešnost konceptualnih vs. proceduralnih inštrukcij glede na tip naloge.
Uspešnost proceduralnih inštrukcij se po prikazanih izsledkih lahko kosa z uspešnostjo konceptualnih inštrukcij le pri preprostih in rutinskih nalogah, sicer pa ne. Vendar pa zaradi premajhnega števila testiranj zaenkrat še ni dovolj dokazov, ki bi dokončno potrdili superiornost konceptualnega poučevanja.
Zastaviti sije treba tudi vprašanje o razlikah med tipi uporabnikov. Verjetno mora poučevanje informacijskih posrednikov temeljiti na popolnejših kon ceptualnih modelih kot poučevanje končnih uporabnikov. Pri informa cijskem posredniku pogosto prihaja do interferenčnega učinka zaradi dela z več informacijskimi sistemi, ki uporabljajo različne ukazne in iskalne jezike. Do zmede lahko pride tudi pri končnem uporabniku, pač glede na to, v kolikšni meri je njegov začetni mentalni model sistema usklajen s posredo vanim konceptualnim modelom /2 /. Pred začetkom poučevanja bibilo torej koristno preveriti trenutni mentalni model uporabnika in na njegovi osnovi zgraditi konceptualni model sistema. Praktično je to na individualnem nivo ju precej neizvedljiva naloga, saj imamo opravka s toliko različnimi mental nimi modeli, kolikor je v skupini učencev. Med slednjimi namreč prihaja do razlik v poznavanju informacijskih sistemov nasploh in v njihovih potrebah ter namenih /2 , 1 6 /. Obstaja pa druga pot rešitve problema: zbrati relativno homogeno skupino uporabnikov glede na različne variable (glede informa cijskega predznanja npr. čisti začetniki, začetniki poznavalci drugih infor macijskih sistemov, izkušeni uporabniki, eksperti informacijski posredni ki; glede potreb in namenov npr. občasno/redno iskanje ali avtorsko/vse binsko iskanje itd.) ter prilagoditi konceptualni model poučevanja osnovnim prepoznanim konstantam.
troffova /1 7 / je z intervjuji prišla do rezultatov o nivoju kompetence v analizo vključenih uporabnikov ter jih na tej podlagi kategorizirala v štiri skupine (4 nivoji dovršenosti mentalnega modela bibliografskega IR siste ma). Namen analize je bil potrditi hipotezo o korekciji med dovršenostjo mentalnega modela in uporabnikovo iskalno uspešnostjo. Vnaprej pripravl jene testne iskalne zahteve, beleženje poizvedb s transakcijskimi log datote kami ter njihova analiza so nadalje tudi pokazali korekcijo prej omenjenih elementov s številom in tipom napak uporabnika v interakciji s sistemom. Dimitroffova se žal ni osredotočila na pedagoške aplikacije teorije mentalnih modelov. Več avtorjev se je ukvarjalo z uporabo in poučevanjem uporabe OPACov ter po večini v svojih analizah uporabljalo kombinacijo razisko valne metodologije transakcijskih log datotek in anket (ali popolnejših vplašalnikov, poročil o zadovoljstvu z iskalnimi rezultati) (glej članka /23, 24/).
Z a ključe k ( a pe l)
Z razvojem uporabniških vmesnikov (kamor po široki definiciji sodi vse, s čimer se uporabnik sreča na fizičnem, zaznavnem ali konceptualnem nivoju uporabe informacijskega sistema /1 6 /) in informacijskih sistemov nasploh se v osnovi (programski nivo) ukvarjajo računalniški mojstri. Isto velja za del informacijskih sistemov, apliciranih izključno ali delno na knjižnice (OPACi, podatkovne zbirke, omrežja). Že nekaj desetletij lahko v bibliotekarski in informacijski literaturi sledimo nenehnim poudarkom, kako pomembna je povezava teoretičnih in aplikativnih, vse pogosteje zelo interdisciplinarno usmerjenih raziskovalnih izsledkov s širšo prakso. Do te povezave do določene mere seveda tudi prihaja.
Slovenski bibliotekarski prostor (kamor prištevamo vse, ki se kakor koli ukvarjajo s knjižnicami in znanstvenim informiranjem) je majhen, o kritični masi tako nujnem elementu nadzora in spodbude za raziskovalno delo skorajda ne moremo govoriti. Žal še vedno ugotavljamo, da je konsenz o delitvi skupne poti knjižničarjev, informatikov, programerjev itd. bolj na videzen kot ne. Ze hiter vpogled v delitev dela nam razkrije pravo sliko. Ker vemo, kako poteka sodelovanje v svetu, žalujemo za izgubljenimi leti ne plodne konfrontacije pri nas. In ker smo ljudje, ki jih po Trstenjaku od živali med drugim loči tudi upanje, še vedno upamo; upamo v dobrobit vseh, še zlasti naših uporabnikov.
332
Literatura
1. Burt, P.Vv Kinnucan, M.T. "Information models and modeling techniques
for information systems".zywvutsrponmlkjihgfedcbaZWVUTSRQPOMLKJIHGEDCBA ARIST, 25(1990): 175208
2. Borgman, C.L. "Psychological research in humaneomputer interaction".
ARIST, 19(1984): 3363
3. Kuhlthau, C.C. "A princip le of uncertainty for information seeking". Journal of documentation, 49(1993)4 : 339355
4. Pivec, F., Šercar, T., Flere, S. "Pristop k longitudinalnemu študiju uporabni kov COBISS". Knjižnica, 40(1996)3/4 : 6578
5. Ingvversen, P. Information retrieval interaction. London : Taylor Graham, 1992 6. Ellis, D. "The physical and cognitive paradigms in information retrieval re
search". Journal of documentation, 48(1992)1 : 4564
7. URL: http://www.busn.ucok.edu/inf_int/paradigm.html, citirano julija 1997
8. Brookes, B.C. "The foundations of information science : part I, philosophical aspects". Journal of information science. 6(1980)2 :125133
9. Belkin, N.J. "The cognitive viewpoint in information science". Journal of in formation science. 16(1990)1:1115
10. Ingvversen, P. "Cognitive analysis and the role of the intermediary in infor mation retrieval". V: Daviš, R.: Intelligent infonnation systems. Chishester : Ellis Horvvood Limited, 1986 : 206237
11. Ingwersen, P. "Search procedures in the library analysed from the cogni tive point of vievv". Journal of documentation, 38(1982)3 :165191
12. Ingvversen, P, Willett, P. "An introduction to algorithmic and cognitive ap proaches for information retrieval". Libri, 45(1995)3 :160177
13. Wersig, G., VVindel, G. "Information science needs a theory of information
actions". Social science information studies, (1985)5 :1123
14. Wersig, G. "Information science : the study of postmodern knovvledge usage". Information processing & management, 29(1993)2: 229239
15. Zupanič, S. Sistemi, osnovani na znanju na področju shranjevanja in iskanja infor macij. Diplomska naloga. Ljubljana : Filozofska fakulteta, 1994
16. Borgman, C.L. "Mental models : ways of looking at a system : training users with mental models can improve performance". ASIS bulletin,
(1982)12: 3839
17. Dimitroff, A. "Mental models theory and search outcome in a bibliog
raphic retrieval system". Librarv and information science research, 14(1992)2
: 141156
19. Tancig, S. "Proceduralno znanje". V:zywvutsrponmlkjihgfedcbaZWVUTSRQPOMLKJIHGEDCBA Zbornik 2. slovenskega foruma o kog7iitiv nih znanostih. Ljubljana : Slovenska znanstvena fondacija, v tisku
20. Rasmussen, J. Cognitive engineering approaches to the design of information systems. Invited paper presented at ACM SIGIR '92,15th International con ference on R&D in information retrieval. Kopenhagen : Royal school of libra
rianship, 1992
21. Bunc, S. Slovar tujk. Maribor : Založba Obzorja, 1987
22. Piciga, D. "Nekateri prispevki kognitivne psihologije k področju iskanja in uporabe informacij". V: Zbornik ob desetletnici visokošolskega študija bibliote karstva. Ljubljana : Filozofska fakulteta, v tisku
23. VVallace, P.M. "How do patrons search the online catalog when no one's looking? : transaction log analysis and implications for bibliographic in struction and system design". RQ, 33(1993)2 : 239252
24. Thompson, D.M., Pask, J., Peterson, B. "Online public access catalogs and user instruction". RQ, 34(1994)2 :191200
