Meje so torej naenkrat postale dejavnik, ki je vplival na številne ustaljene prakse in institucije. Namen tega dela je pregledati antropološko in etnološko polje raziskav, ki je v mednarodnem okolju poznano kot »antropologija mej« (angl. anthropology of borders). Ukvarjala se je s spremembo slovensko-hrvaške meje na Kolpi, ki je iz »nevidne« medrepubliške postala »vidna« meddržavna meja, s tem pa je vplivala na lokalno (Knežević Hočevar 1996) in nacionalno identifikacijo obmejnih prebivalcev (1999) ter spremenila njihove predstave o nacionalnem in širšem prostoru (2007).
O RAZISKAVAH MEJ V ANTROPOLOGIJI IN ETNOLOGIJI
ANTROPOLOGIJI IN ETNOLOGIJI
Kot uvodoma omenjeno, je bila pozornost do meja večinoma odziv na situacije, prakse in pojave, ki so jih raziskovalci opazovali na terenu. Prvim raziskavam, predvsem zgodovinarjev in sociologov, so sledili antropologi, ki so proučevali obmejno območje po 2. Ta pristop je ena glavnih pridobitev, ki jih je evropsko raziskovanje meja prineslo v sodobno antropologijo meje, torej tudi vlogo, ki jo je bila v Evropi v zgodovini namenjena etnografskim raziskavam.
EKOLOGIJA MEJE
Z mejo se je srečala, ko se je vključila v interdisciplinarni projekt o naravnih in antropogenih dejavnikih, ki so povzročili degradacijo tal. Predvidevam pa, da raziskave o strategijah in praksah, ki (načrtno) ustvarjajo nevidno mejo oziroma zakrivajo sledi meje – npr. Takrat se je pod vplivom globalizacije okrepil tudi diskurz o domorodnih vrstah, ki jih je treba varovati pred tujerodnimi vrstami.
OD MEJE DO MEJE
Po veroizpovedi je bilo največ katoličanov, luteranov je bila približno tretjina vsega prebivalstva, ostali so bili Judje in kalvinisti (Fujs 2019: 10). Dolga desetletja je bilo tak, da je bilo geografsko bliže, pa tudi navezava pa vse skupaj večja. To je bilo povezano s posebnimi tehnikami, ki so v rabi »za dejansko postavitev, ohranjanje, nadzor« (prav tam).
Osem vasi – Modinci, Svetica, Ženavci, Stankovci, Sveti Martin, Dobra, Grič in Velika –, ki so bile zgodovinsko prav tako večinsko slovenske, je bilo dodeljenih Avstriji (Maučec in Novak 1945: 11). S tem je bilo konec enotnosti Slovenske krajine, začel se je ločen gospodarski, politični in narodni razvoj Prekmurja in Porabja. Politično in gospodarsko življenje je bilo še nekaj časa po vojni pod močnim madžarskim vplivom (Fujs 1992).
Vse je bilo odvisno od komandanta karavle: »Če je bil vodnik dober, so bili tudi vojaki dobri.« Včasih so celo pomagali domačinom pri delu v gozdu in na zemlji. Delo ob meji je bilo tudi priložnost, da so glasno izmenjali nekaj informacij z Gornjeseničani, ki so ilegalno prebežali v Avstrijo. Marsikaj je bilo odvisno od odnosov, ki so jih imeli z vojsko oziroma grani- čarji: »Bili pa so tudi takšni, ki so nam pomagali.
Bili pa so tudi takšni, ki so bili zelo strogi.” Te so seveda hitro zamenjali, sploh če se je komu posrečilo ilegalno prestopiti mejo. Uvedba maloobmejnih dovolilnic je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nekoliko povečala stike, vendar se ljudje na meji še vedno niso dobro počutili. Simbolični prehod meje je potekal brez predhodnega dovoljenja oblasti74 in je bil prvo odprtje meje v železni zavesi.
ČEZMEJNO SODELOVANJE IN EVROPEIZACIJA SLOVENSKO-
OBMOČJA
V naslednjem razdelku so evropski programi čezmejnega financiranja obravnavani kot skupek praks, povezanih z mejami – ali natančneje, čezmejnih praks (Goddard, Llobera in Shore 1994; van Houtum, Kramsch in Zierhofer 2005; Green 2012a). naj bi – z vidika EU – spodbujali dejavnosti, ki prečkajo državne meje. Širitev in vpliv EU – ter njeni različni projekti – so vzbudili veliko znanstveno in akademsko zanimanje, tudi med raziskovalci meja, od katerih so se mnogi osredotočili na mejne prakse, ki so značilne za integracijo v EU. Takšni ukrepi ali prakse so namenjeni prestopanju meja ali sprožitvi tako imenovanih procesov
Razmejitev je fait accompli oziroma veljavno, trenutno stanje v EU – namreč stanje, ki jo ločuje od norme mednarodnih meja in mejnih režimov, značilnih za nacionalne države zunaj nadnacionalnih tvorb. Vendar pa raziskave z manj normativnim pristopom k integraciji in razmejitvi v EU ne predpostavljajo, da so trendi, ki niso zajeti v okviru razmejitve, sami po sebi problematični. Poleg pregleda arhivske dokumentacije o čezmejnih programih EU v Sloveniji razprava temelji na pogovorih z ljudmi iz različnih obmejnih krajev (predvsem z Goričkega), ki so sodelovali pri številnih projektih s finančno podporo EU. .7 Med sogovorniki so bili člani občinskih svetov, turističnih organizacij, državnih agencij, vodstva parkov, regionalnih kulturnih ustanov in regionalnih razvojnih agencij.
Vendar nam država ne daje nobenih investicijskih sredstev, ki bi nam pomagala pri našem delu. Za dosego tega cilja so projektni partnerji na obmejnem območju zasnovali devet manjših parkov in pet kolesarskih poti, ki spodbujajo čezmejne mobilnostne poti. Radi bi, da bi ljudje ostali v tej regiji [...] Glavna naloga projekta Green Exercise je, da turisti v regiji prenočijo ali več.
Seveda smo vanj vlagali sami, država tudi, a če teh sredstev ne bi imeli, bi potrebna leta pridobivali.
IZDELOVANJE MEJE Z DIVJADJO
Takrat so se razmere tako zaostrile, da se je na Madžarskem ob meji z Jugoslavijo povečalo nezaupanje do pripadnikov slovanskih manjšin, češ da vohunijo in delujejo v interesu Jugoslavije (predvsem je Schubertovo zatiranje Slovencev na Rabi). tragično). To se je odrazilo v preselitvi več deset družin v delovna taborišča v Hortobágyju, kjer so živeli med letoma 1950 in 1953. Goričani so poudarjali, da je bil odnos do meje na Madžarskem zelo drugačen od tistega v Jugoslaviji, in sicer da so se počutili da je bila meja v primerjavi z njihovimi sosedi na drugi strani precej milejša. Ob tem je pomembno, da je po opustitvi stroge meje »Stalinovega gaja« na tem ohlapnem pasu zemlje rasla guša.
In zdaj, če se jih je veliko izselilo, pomeni, da je veliko [praznih] vasi, kot na Kočevskem. V našem primeru je vredno upoštevati, da je mreža odnosov »tam zunaj«, v primeru živali v ekološki niši, drugačna od tiste, ki vključuje koncept meje. Kmet pojasnjuje, da je srna obedovala vrhove dreves tik ob njegovi hiši (foto: Miha Kozorog).
Kmetje dlje od meje verjamejo, da je divjad k njim prišla postopoma, kar spet (v veliki meri9) povezujejo z mejo: z rahljanjem meje so živali postopoma širile svoj življenjski prostor z Madžarske v notranjost Goričkega. Nekateri menijo, da je spreminjanje pokrajine med slovensko in madžarsko stranjo pomemben element goriškega lovskega gospodarstva. Po eni strani se lahko lovci sklicujejo na mejo, ker je to njihov končni doseg.
Hkrati s tem se je po njegovem okrepilo teoretiziranje, da si »nečloveški 'aktanti' zaslužijo enak analitični status« kot ljudje, da je torej težnja akter-mrežno prepoznavanje.
SKLEP
Antropološke raziskave mej prispevajo k razumevanju, da so meje in ločnice integralni del vsakdanjega življenja in načina, kako družbeni akterji doživljajo svet. Možica tokov tke raznotere vezi, preoblikuje razmerja v času in prostoru, da se zdi, da so meje in ločnice postale brezpredmetne. Procesi razmejevanja – bodisi postavljanja, krepitve, kršenja, demontiranja, preseganja, priklicevanja ali kapitaliziranja mej – so stalnica družbenega življenja, čeprav se meje in mejni režimi le od časa do časa menjajo in spreminjajo.
Razumevanje meja in procesov razmejitve ter njihovega družbenega pomena na podlagi terenskih raziskav je lahko produktivno izhodišče pri preučevanju situacij, za katere so značilni skrajni mejni režimi in prakse, na primer med pandemijo koronavirusa. Kot uvodoma omenjeno, se bo leto 2020 v zgodovino zapisalo ne le kot čas izbruha pandemije koronavirusa, ampak tudi kot leto, v katerem se je vpliv meja in mejnih praks opazno povečal. V tem kontekstu lahko omenimo nedavni dogodek Brexit, ki je pritegnil pozornost številnih antropologov.1 Naslednji pomemben prispevek antropoloških analiz meja je v dolgoročni pozornosti lokalnim skupnostim in kulturi ob meji ter v nedavnem usmeritev raziskovanja na meje kot izraz državne oblasti in državne teritorialnosti.
Eden od prispevkov antropološkega raziskovanja meja – in mejnih režimov, ki jih vzdržujejo (Heyman 1995) – se osredotoča na meje kot izraz državne moči. Preučevanje meja in državnih akterjev je pomembno izhodišče za analizo državne oblasti in njenega delovanja na meji, ki prispeva k boljšemu razumevanju države in njenega vpliva na vsakdanje življenje. In končno, poglobljene raziskave raziskovalcev meja na terenu zagotavljajo pomembno znanje o obliki in funkciji meja in delitev v vsakdanjem življenju ter o tem, kako so te označevalci ali katalizatorji različnih sistemov kategorizacije in razlik.
Takšne razprave precej osvetljujejo naravo in oblikovanje kategorij razlikovanja ter prispevajo k kompleksnemu in niansiranemu razumevanju narave meja kot temeljne razsežnosti družbenega življenja.
OPOMBE
1 Ekološko misel je v ameriško antropologijo uvedel njen utemeljitelj Franz Boas; več o tem v poglavju »O mejnih raziskavah v antropologiji in etnologiji«. Od meje do meje: Biografija slovensko-madžarske meje 1 Več o tem v tej knjigi v poglavju »O raziskovanju meje v antropologiji in npr. Wastl-Walter 2011; Wilson in Donnan 2012b).
10 O tem v tej knjigi izčrpneje v poglavju »O raziskavah mej v antropologiji in etnologiji« in mestoma tudi v drugih poglavjih. Zanjo je bilo uporabljeno tudi gradivo, zbrano na terenu in v tisku, iz projekta Mobilnost, integracija in adaptacija ob slovensko-madžarski meji, ki sta ga v letih 2013–2015 podprli Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Madžarska akademija znanosti, pri katerem sva bili udeleženi (del ugotovitev je objavljen v Munda Hirnök in Medvešek 2016). 13 Temu pritrjuje obsežno gradivo, ki so ga na območju Krajinskega parka Goričko za omenjeni raziskovalni projekt dokumentirali študentje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
14 To ne velja le za mejo z Madžarsko, temveč tudi za meje z drugimi sosednjimi državami – Hrvaško, Italijo in Avstrijo, ki so v prejšnjem stoletju prav tako spremenile status na omenjenih prelomnicah. 21 Sharon Macdonald ima ta izraz raje kot zgodovina in spomin in ga uporablja za označevanje "odnosov, ki se jih udeleženci zavedajo, pri čemer daje prednost kognitivnim pred bolj izkustvenimi, utelešenimi in občutenimi vidiki preteklosti, ki so bolj poudarjeni v etnografskem poklicu". 31 Ob obletnici leta 2019 je bilo pogosto slišati, da smo Slovenci šele pred stoletjem zares izvedeli, kje in kaj je Prekmurje.
Pojmi razmejitve, razmejitve in ponovne razmejitve so podrobneje obravnavani v poglavju »Čezmejno sodelovanje in evropeizacija slovensko-madžarskega obmejnega prostora«; prim.
