C R T A L O V S E V E R O V Z H O D N I S L O V E N I J I T o n č i c a U r b a s
P o l e g oibičajnega o r n e g a in d r u g e g a p o l j e d e l s k e g a o r o d j a , k i ga u p o r a b l j a j o k m e t j e p r i o b d e l a v i z e m l j e in p r i p r a v l j a n j u p l o d n e g a sveta za r a z n e p o l j e d e l s k e k u l t u r e , p o z n a m o tudi n e k a j p o m o ž n i h p r i p r a v , k i s o n a s t a j a l e v z p o r e d n o z r a z v o j e m p o l j e d e l s t v a in u v a j a n j e m n o v i h k u l t u r . N a m e n teh p r i p r a v j e , d a o l a j š a j o p a r a n j e o r n e z e m l j e z a s e j a n j e in s a j e n j e n o v e rasti. M e d t a k a p o l j e d e l s k a o r o d j a sodita na S l o v e n s k e m t u d i k i j z a r a z b i j a n j e g r u d in r i ž a l o ali č r t a l o , p r i p r a v a , k i j o u p o r a b l j a j o za p o t e z a n j e r e d i na i z o r a n e m z e m l j i š č u , k a m o r s a d i j o posameizne k u l t u r e v e n a k o m e r n e m m e d s e b o j n e m raz
m a k u .
P r i k i j u za r a z b i j a n j e g r u d se ne n a m e r a v a m ustaviti. O b d e l a l a ga j e že F. Š a r f o v a hkrati z b r a n o na Gorenjskem.^ Njene u g o t o v i t v e s t e g a o b m o č j a S l o v e n i j e v e l j a j o v e č i n o m a tudi za p r e d e l e s e v e r o v z h o d n e S l o v e n i j e , k j e r i m a p r i p r a v a p o v s e m e n a k i h o b l i k tudi e n a k i z v o r in f u n k c i j o , le da j e n j e n a u p o r a b a o m e j e n a p r e d v s e m na o b m o č j e P o h o r j a , m e d t e m k o v P r e k m u r j u u p o r a b l j a j o za r a h l j a n j e z e m l j e v a l j , na t e ž j i h , i l o v n a t i h tleh H a l o z in S l o v e n s k i h g o r i c p a n a r o b e o b r n j e n o m o t i k o (si. I V / 2 ) .
Z a n i m a l o nas b o le č r t a l o , k i j e m o č n o r a z š i r j e n o , a g a d o s l e j še n i h č e ni o b d e l a l . O ï o d j e j e sicer p r e p r o s t o in, k a k o r b o d o p o k a z a l i na k o n c u t u d i z a k l j u č k i , n o v e j š e g a i z v o r a . K e r p a j e povezano^ n e p o s r e d n o s s p r e m e m b a m i v s a m i p o l j e d e l s k i t e h n i k i in k e r d o ž i v l j a tudi s v o j r a z v o j , o b e n e m p a p r a v t a k o k a k o r d r u g o d o m a č e o r o d j e v z a d n j e m č a s u v s e b o l j i z g i n j a iz r a b e , zasluži v e n d a r l e n e k a j p o z o r nosti in n a d r o b n e j š e o b d e l a v e .
P r i p r a v o , k i i m a j o z a n j o v o m e n j e n e m p r e d e l u S l o v e n i j e v e č n a z i v o v , u p o r a b l j a j o p r i s a j e n j u in s e j a n j u n a s l e d n j i h k u l t u r : p r i k r o m p i r j u , k o r u z i , p r i s a j e n j u z e l j a , v r a v n i n s k e m s v e t u p a p r a v t a k o za k r m i l n o p e s o ali r u n k e l j . — P r i s a j e n j u z e l j a j o u p o r a b l j a j o le, č e g a g o j i j o na s a m o s t o j n i n j i v i , na t a k o i m e n o v a n e m o g o n u . K j e r p a s a d i j o z e l j e m e d k r o m p i r , č r t a l o ni p o t r e b n o .
P o s e b e j pa u p o r a b l j a j o to o r o d j e p r i s a j e n j u k r o m p i r j a , k i ga zlasti m n o g o p r i d e l u j e j o na p e š č e n e m s v e t u D r a v s k e g a in d e l o m a tudi P t u j s k e g a p o l j a . N i č m a n j ga ne r a b i j o tudi p r i s a j e n j u k o r u z e v p r e delih, k j e r u s p e v a g l e d e n a a b s o l u t n o v i š i n o ; to v e l j a p o s e b n o z a
^ Slovenski etnograf V H I , 1955, str. 81
P o h o r j e , k j e r na j u ž n e m p o b o č j u ne u s p e v a d a l j k a k o r d o višine 600 m . K a k o r na D r a v s k e m in P t u j s k e m p o l j u se j e p r i p r a v a u d o m a č i l a tudi p o d o l i n s k e m in r a v n i n s k e m p r e d e l u P r e k m u r j a , m e d t e m k o g a na g o r i č k e m s v e t u zaradi m a j h n i h o b d e l o v a l n i h p o v r š i n s k o r a j n e p o z n a j o ; r a z š i r j e n o pa j e t u d i v p o l o ž n e j š i h d o l i n s k i h p r e d e l i h H a l o z in S l o v e n s k i h g o r i c in na p o l o ž n e j š e m svetu j u ž n e g a p o b o č j a P o h o r j a , k j e r relief d o v o l j u j e b o l j š i r a z v o j p o l j e d e l s t v a i n g o j e n j e o m e n j e n i h k u l t u r . Iz teh p r e d e l o v ^ s e v e r o v z h o d n e S l o v e n i j e i z h a j a j o t u d i p o d a t k i , k i sem j i h o tej p r i p r a v i z b r a l a . N e k a j m a n j š i h d o p o l n i l n i h s t a v k o v se nanaša tudi na p r e d e l o k o l i R o g a š k e Slatine, k j e r j e č r t a l o p r a v t a k o še danes v rabi, zato s e m tudi to p r e v z e l a m i m o g r e d e v o p i s .
O r o d j e j e v z a č e t n i o b l i k i i z d e l a n o i z k l j u č n o iz lesa, n j e g o v a i z d e l a v a p a j e , k a k o r n a m o tem g o v o r i slika 1 na s l i k o v n i p r i l o g i I V , t o l i k o p r e p r o s t a , da k a ž e na p o v s e m d o m a č o , n e o b r t n o i z d e l a v o . V b i s t v u ima o b l i k o g r a b e l j , o d t o d tudi n j e g o v o p o i m e n o v a n j e v d o ločenih predelih, k a k o r j e naziv koatrije ali grablje za riže delat' v Prek- murju in p o n e k o d na Pohorju, k a r j e r a z v i d n o iz p o g l a v j a o terminologiji p r i p r a v e .
Z a n i m i v o j e to o r o d j e zaradi svojega p r e c e j pestrega izrazoslovja. Pri tako enostavni konstrukciji in p a tudi relativno majhni starosti je to p r a v presenetljivo.
Že sam osnovni naziv j e v različnih predelih p r e c e j raznolik. V slo
varju ga n a j d e m o p o d p r a v i m i m e n o m črtalo; ime j e nastalo p o funkciji, ki j o orodje o p r a v l j a . Pravilni izraz p o z n a j o p o Slovenskih goricah in p o D r a v s k e m p o l j u , kjer pa ob njem skoraj p r e v l a d u j e nemška spake- d r a n k a risar, raisar in o d tod tudi speljano ime rižalo. O k o l i R a č in P r e p o l se j e uveljavilo tudi ime l^rer, v manj primerih tudi redar, ki j e nastal iz p o i m e n o v a n j a črt z redmi ali redi, p o s e b n o na D r a v s k e m p o l j u , kjer j e orodje, k a k o r n a m govorijo zbrani p o d a t k i , najbolj razširjeno.
Neznan pa nam je i z v o r imena ójcal^, ki se je ohranil na Ptujskem p o l j u o k o l i Sobetincev, Stojncev in drugih vasi. — V Prekmurju imenujejo p r i p r a v o kvatrije, kar p o m e n i sicer velike grablje, ki jih rabijo kmetje
" P o d a t k e s o m i d a l e v p o s a m e z n i h p r e d e l i h o z i r o m a k r a j i h n a s l e d n j e o s e b e : z a D r a v s k o p o l j e : J e v š o v a r J u l k a in K n a f e l j c A l o j z iz C i r k o v e c na D r a v s k e m p o l j u , D r a š k o v i č A l o j z i n H o r v a t V e r o n i k a iz S p . J a b l a n , K m e t e c M a r i j a iz S i r o l o z i r o m a t u d i P o d o v e ; z a P t u j s k o p o l j e : B o l c a r I v a n a iz S p u h l j e p r i P t u j u ; z a P r e k m u r j e : M a r š a M a r a iz I ž a k o v e c . K a r e l J a k o b iz L i p o v e c in Z v o r Štefan p r a v t a k o iz L i p o v e c ter F l i s a r M i h a e l iz G r a d a na G o r i č k e m ; z a H a l o z e : R e p u š e k A n t o n iz L e s k o v c a v H a l o z a h ; z a S l o v e n s k e g o r i c e : S t r g a r A n t o n iz J u r š i n e c ; za P o h o r j e D v o r š a k J a n e z iz V e l i k e g a T i n j a in J a n e ž i č V a l e n t i n iz V e l i k e g a T i n j a ter J a v o r n i k I v a n in J a v o r n i k V e r o n i k a iz M a l a - h o r n e pri O p l o t n i c i ; za o k o l i c o R o g a š k e Slatine: M e š i č e k A n a iz R a t e n s k e v a s i .
T e o s e b e s o m i d a l e p o g l a v i t n e p o d a t k e . T i s t i h , k i so p o s a m e z n e p o d a t k e p o t r d i l e , z a r a d i p o m a n j k a n j a p r o s t o r a n e n a v a j a m . P r v i m k a k o r d r u g i m p a i z r e k a m na t e m m e s t u s v o j o z a h v a l o !
* O j c a l = d e m . o d o j e ; (gl. P l e t e r š n i k ! )
za grabljenje klasja, k o l i k o r ga ostaja na širokih požetih slogih p š e n i c e p o košnji o z i r o m a žetvi. O b r o b j e G o r i č k e g a , kjer se j e orodje u d o m a č i l o , ga p o z n a le z i m e n o m vélake gràble, kar nam g o v o r i n e d v o m n o o enotnem p o r e k l u grabelj za seno in te p r i p r a v e . Enak p o j a v v i d i m o tudi na P o horju, kjer j e ročni način u p o r a b e tega orodja o d l o č a l pri nastanku imena grable za riže delat' ; m i m o tega se j e v najnovejšem času razširilo iz ravninskega sveta D r a v s k e g a p o l j a tudi semkaj i m e risar ali tudi rižar, le p r a v p o r e d k o p a tudi Delke grable, k a k o r p o p r e k m u r s k e m G o r i č k e m . V okolici R o g a š k e Slatine p r i p r a v o o z n a č u j e j o izključno z i m e n o m risalo.
S e s t a v p r i p r a v e z n a d r o b n i m i z r a z o s l o v j e m . K l j u b razmeroma enostavni konstrukciji j e tudi izrazoslovje za p o s a m e z n e dele te p r i p r a v e p r e c e j različno. — P r i p r a v a sestoji iz gredla, p r e č n e g a trama, kjer o b i č a j n o tičijo na z g o r n j e m vrhu ročniki, na s p o d n j e m p a s o vsa
jeni z o b j e (prim. si. I V / 1 ) . Za gredelj, ki je sicer o s n o v n a sestavina pluga, j e v m n o g i h predelih razširjeno tudi i m e oje ( D r a v s k o polje, P o h o r j e ) , naziv, ki j e v s e k a k o r prevzet z v o z a . Za p r e č n i tram, kjer so nameščeni z o b j e , j e na Ptujskem p o l j u v rabi še ime prečni hlod, na D r a v s k e m p o l j u okoli C i r k o v e c in p o d P o h o r j e m pri O p l o t n i c i p a mera. C e se o r o d j e u p o r a b l j a r o č n o , torej brez v p r e g e , i m a gredelj na s p o d n j e m k o n c u na
v a d n o še prečni ročaj, ručaj (Pohorje), (prim. risbi 1 in 2 na str. 4 4 ) . D o l ž i n a p r e č n e g a trama in število z o b , ki j i m p r a v i j o p o v s o d tudi klini, klinovi ali tudi mali hlodeci (Ptujsko p o l j e ) , j e odvisna o b i č a j n o o d širine njive, kjer se črtalo u p o r a b l j a . Na ogonih, ki so danes razširjeni p r e d vsem p o P o h o r j u in tam, kjer j e manj o b d e l o v a l n i h površin,* u p o r a b l j a j o o z k o črtalo, ki ima n a v a d n o p r e č n i tram za p r i b l i ž n o e n o j n o ali d v o j n o širino o g o n a (Pohorje) in ima i z k l j u č n o p o tri zobe. — Kjer sadijo k r o m p i r ali k o r u z o na sloge," ima p r e č n i tram v primerjavi z o n i m , ki ga rabijo na ogonih, d v o j n o in celo trojno širino, zato ima normalno p o 4 ali c e l o 5 z o b ali klinov. M e d s e b o j n i razmak k l i n o v ali z o b je p r a v tako m o g o č e uravnavati. K e r j e razmak črt za sajenje k r o m p i r j a in pese raz
ličen, p o navadi stranska dva klina nista stabilna, p r e č n i tram p a ima o b straneh p o d v e med seboj nekoliko o d m a k n j e n i v d o l b i n i , imenovani k a k o r pri p l u g u glečanci. ( N o m . glečonca!) O b l i k a z o b na raznih črtalih j e različna p o kakovqsti zemlje, kjer se o r o d j e u p o r a b l j a . N a D r a v s k e m polju so z o b j e zaradi p e š č e n e p r o d n a t e zemlje debeli, trioglati ali štiri- oglati, na k o n c u priostreni ali m o č n o topi. P r a v tako srečujemo na črtalu, ki ga rabijo na težji, ilovnati zemlji p o H a l o z a h in p o Slovenskih goricah, m o č n e , p r a v debele zobe. Zemljo p o P o h o r j u sestavljajo p o v e č i n i m e h k e prepereline. Z a t o so z o b j e ploski in na k o n c u zaobljeni (prim. risbi 1 in 2 na str. 4 4 ) . K o n č n o j e t r e b a še o m e n i t i , d a se p r i p r a v a v n o v e j š e m č a s u i z p o p o l n j u j e , zlasti na D r a v s k e m p o l j u , kjer n a v a d n e lesene kline vse
' O t e m g l e j sliko pril. 3 a na str. 44 in z a d n j e p o g l a v j e , ki g o v o r i o n a č i n u o r a n j a !
^ G l e j r a v n o t a m !
SI. 1. Ročne grablje z a brazde s Tinja: a gred9l, b mera, C zobi, č ručaj, d in e z o b d detajlu; 2. čr^a/o z a brazde iz Sobetincev: a o j e , b prečni tram, c klinovi, č priloči;
5. sfcica oranja: a rea o g o / i e (št. 1—5 kažejo zapovrstni red brazd, razgona nastane ob robu brazde 4 in 5), h na sloge (št. 1—8 kažejo zapo
vrstni red brazd, razgona na
stane med 7 in 8 na sredini, ki jo označuje pikčasta črta).
V)olj in b o l j i z p o d r i v a j o kovinske mMkice, ki jih izdelujejo vaški k o v a č i . M o t k i c e imajo vsekakor prednost, da se zaradi o b l i k e in trdnosti globlje zarijejo v zemljo, vrh tega p a napravljajo tudi širšo črto, v katero se laže neposredno sadi k r o m p i r . P o l a g o m a p a tudi to, že i z p o p o l n j e n o p r i p r a v o i z p o d r i v a iz r a b e p l u g , ki olajšuje tudi sajenje in zagrinjanje.
G l e d e priloči ali ročnikov, p o n e k o d na P o h o r j u imenovanih tudi rógalni, ki tičijo v z g o r n j e m k o n c u mere ali p r e č n e g a trama, naj omenim, da j i h imajo vsa črtala, ki jih v ravninskem svetu u p o r a b l j a j o z v p r e g o ; v predelih, kjer jih u p o r a b l j a j o ročno, brez v p r e g e , p a samo v primerih, če j e zemlja trda, težka. V p r v e m k a k o r v d r u g e m p r i m e r u j e njihova funkcija v tem, da se z njimi lahko u r a v n a v a p r i p r a v a , m i m o tega p a s pritiskanjem nanje p o v e č a globina nastalih riž ali redi.
V začetni ali prvotni obliki, k o so o r o d j e začeli šele uvajati, so ga izdelovali i z k l j u č n o kmetje sami, brez sodelovanja p o k l i c n i h obrtnikov, kar vsekakor d o p u š č a n j e g o v a p r e p r o s t a konstrukcija. Za gredelj ali oje so n a v a d n o jemali mehak les, iz kakršnega j e bil o b i č a j n o tudi p r e č n i tram, mera. K e r so glavno f u n k c i j o opravljali p r a v zobje, so morali biti le-ti iz tršega, n a v a d n o akacijevega ali trnovega lesa. P r i l o č i so še danes največkrat iz bukovine. — Šele v najnovejšem času so prevzeli izdelo
vanje tega orodja vaški kolarji ali sodarji; ti sedaj opravljajo tudi sprotna p o p r a v i l a , ki jih zahtevajo manjše okvare oziroma obraba, m e d t e m k o nam p r v o t n o izročilo g o v o r i i z k l j u č n o o p o v s e m lastni in d o m a č i izdelavi.
U p o r a b a i n f u n k c i j a p r i p r a v e . P r i p r a v o uporabljajo v s e v e r o v z h o d n i Sloveniji na d v o j n i n a č i n : z v p r e g o in r o č n o , brez v p r e g e .
— Črtala, ki jih u p o r a b l j a j o z živalsko v p r e g o , so široka in imajo p o č e t v e r o ali petero m o č n i h z o b . V dolžini gredlja pa se običajno ne raz
likujejo o d onih, ki jih u p o r a b l j a j o kar r o č n o , le da imajo p r v a na k o n c u gredlja kovinski kavelj, kaiUor se zatakne grebèvnica na p l u ž n i h kolcih, k a k o r pri oranju s p l u g o m , d r u g a p a p r e č n i ročaj ali križ (Pohorje). — Pri u p o r a b i črtala z v p r e ž n o živino* sta p o t r e b n a dva č l o v e k a . Spredaj h o d i gonjač (prim. p r i o r a n j u ) , ki v o d i v p r e g o . Zadaj stopa p o m o č n i k , ki pri tem o p r a v i l u nima p o s e b n e g a naziva k a k o r pri oranju; ta drži in pritiska n a p r i l o č i , da se z o b j e laže in globlje zarijejo v zemljo. P o n e k o d p o D r a v s k e m p o l j u p r i p r a v a nima priloči, zato o b i č a j n o posadijo na sredino p r e č n e g a trama otroka, pubeca, ki s težo svojega telesa pritiska na tram in zobe, da se p r i m e r n o zarijejo v zemljo in delajo črte ali riže. — K r o m p i r nato sadijo na v e č načinov. — Kjer j e na r a z p o l a g o d o v o l j d e l o v n e sile, stopa za vsako nastalo redjo p o ena oseba, ki m e č e vanjo k r o m p i r , in ga takoj zagrinja z nogo. Kjer je manj d e l o v n e sile, celotni slog o b d e l a j o n a j p r e j s črtalom, n a k a r p r i d e j o ženske, ki n a m e č e j o v riže k r o m p i r in g a n a t o zagrinjajo z motikami. — V zadnjih desetih letih je p o vsem D r a v s k e m p o l j u izpodrinil p r i zasipavanju p l u g , ki ga poljanci imenujejo pliigec, tako da j e zagrinjanje z m o t i k o ali z n o g o že skorajda povsem izginilo. H k o n c u b o d i še omenjeno, da u p o r a b l j a j o črtalo z
v p r e ž n o ž i v i n o i z k l j u č n o v ravninskem svetu D r a v s k e g a in Ptujskega polja ter Prekmurja, in s a m o d e l n o p o H a l o z a h in Slovenskih goricah, kjer imajo njive za k r o m p i r na r a v n e m ali rahlo v a l o v i t e m svetu.
V hribovitejših predelih — p o s e b n o se to nanaša na Pohorje — se uporablja črtalo i z k l j u č n o ročno. N e d v o m n o j e ta način n e p o s r e d n o p o vezan z manjšimi p l o s k v a m i orne zemlje, ki j o še danes p r i p r a v l j a j o v obliki o g o n o v in ki so p r a v tako odločali pri velikosti o z i r o m a širini črtala. L e - t o ima p o tri k l i n e , u p o r a b l j a j o pa ga b r e z v p r e g e , podol^no k a k o r grabi j e za seno (glej si. I V / 1 ) . Pri tem načinu p o z n a m o d v e varianti.
Kjer j e d o v o l j preperelin, v l e č e črtalo p o ena oseba, ki p r i p r a v i c e l o t n o p l o s k e v zemlje za sajenje k r o m p i r j a z redmi. Crtalo j e v tem p r i m e r u brez ročajev (glej risbo 1 na str. 4 4 ) . — Kjer j e zemlja težja, ilovnata, opravljata delo p o d v e osebi. Prva v l e č e črtalo, kakor v i d i m o to pri v o d e n j u ročnega v o z i č k a , druga, stopajoča zadaj, pritiska na ročaja, ki j u mora p r i p r a v a v tem p r i m e r u imeti. T a k o delajo zlasti o k r o g O p l o t n i c e in p o Visolah nad Slovensko Bistrico'. P r i p o m n i l a bi, da sadijo z u p o r a b o črtala p o P o h o r j u i z k l j u č n o ženske, medtem k o j e to o p r a v i l o na D r a v skem p o l j u in p r a v tako p o Prekmurju o b i č a j n o razdeljeno p o v s e m e n a k o m e d ženski k a k o r moški svet.
Sajenje k o r u z e ni p r a v nič d r u g a č n o . M o t i k o uporabljajo pri tem le pri p o v r š i n s k e m z a k o p a v a n j u in zagrebanju, tam, kjer še ne u p o r a b l j a j o p l u g c a . — P o p o l n o m a enak način p o z n a j o tudi v okolici R o g a š k e Slatine, kjer j i m rabi risalo zaradi razmeroma majhnih površin orne zemlje, ki j e obdelana skoraj brez izjeme v o g o n i h , p r a v tako i z k l j u č n o brez v p r e g e , torej r o č n o .
P r i p r a v o smemo p o t e m t a k e m uvrstiti m e d p o m o ž n o p o l j e d e l s k o orodje, ki ni samo p o v e z a n o z vse v e č j i m uvajanjem n o v i h poljedelskih kultur, k a k o r sta k r o m p i r in koruza, v naše poljedelstvo, a m p a k tudi z vse v e č j o u p o r a b o pluga, ki je p o l e g samega oranja oziroma rahljanja zemlje prevzel še dela, kakršna je dotlej opravljala motika, t. j . osipavanje in izgrebanje. O tem vsekakor govori vloga opisanega črtala, ki o m o g o č a sajenje kultur v med s e b o j e n a k o r a z m a k n j e n i h redeh, kjer l a h k o p l u g kasneje o p r a v i še osipavanje, in v jeseni, k o gomolji d o z o r e , tudi i z k o p a v a n j e . — L j u d s k o izročilo nam o b e n e m pojasnjuje tudi to, da j e u v e d b a p r i p r a v e tesno p o v e z a n a s spremembami v poljedelski tehniki o z i r o m a tehniki oranja. T o je p r o b l e m , ki n a m o m o g o č a , da vsaj delno lahko o d krijemo p o r e k l o oziroma p r v o t n i i z v o r tega orodja. Za s p r e m e m b o v teh
niki oranja smemo imeti zanimiv p o j a v , k o so na D r a v s k e m p o l j u in p o ravninskem svetu Prekmurja začeli opuščati oranje >na ogone« in uvajati
»oranje na sloge«.
K e r gre tu za terminologijo o oblikah njiv ali ornega sveta, ki se nanaša i z k l j u č n o na s e v e r o v z h o d n o Slovenijo, mislim, da j e treba najprej objasniti p o j e m ogon ali slog, besedi, ki sta tu u d o m a č e n i za d v e vrsti njiv, in utegneta imeti v drugih predelih Slovenije drugačen p o m e n in o b l i k o .
1. Ogon j e njiva, ki nastane pri p o l j a n c i h pri oranju na štiri brazde, na P o h o r j u p a na v e č brazd, ki se na vrhu strnejo (prim. risbo 3 a na str. 4 4 ) . Pri tem ima ogon v sredini vrh, s p o d a j pa nastane široka in glo
b o k a razgona, k a m o r se steka v o d a .
2. Slog nastaja zaradi nasprotnega načina oranja (prim. risbo 3 b na str. 4 4 ) tako, da so oblika njive široke p l o s k v e , m e d katerimi ni p o s e b n o g l o b o k i h razgon.
L j u d s k o izročilo na D r a v s k e m in tudi na Ptujskem p o l j u soglasno izpričuje, da so še p r e d 5 0 — 6 0 leti v teh p r e d e l i h p o z n a l i i z k l j u č n o oranje na ogone." T o p a ne g l e d e na vrsto kultur, ki so jih gojili na posameznih površinah. P o z n e j e so začeli o g o n e opuščati, to p a p r e d v s e m zaradi racio
nalnejše izrabe p l o d n i h tal, p r a v tako p a tudi zaradi vse v e č j e g a gojenja krompirja, ki j e tik p r e d p r v o s v e t o v n o v o j n o p r e v z e l na D r a v s k e m p o l j u p o m e n m o n o k u l t u r e ; k r o m p i r se j e n a m r e č b o l j e obnesel na p e š č e n e m svetu, k a k o r žitarice, n. pr. .pšenica ali rž, ki sta p r v o t n o p r e v l a d o v a l i na orni zemlji. T a k p o m e n ima k r o m p i r okoli C i r k o v e c , R a č in L o v r e n c a na D r a v s k e m p o l j u še danes, p o drugi svetovni vojni, k o so ogone v celoti opustili tam, kjer sejejo žitarice in gojijo k r o m p i r in k o r u z o . Ohranil p a se j e način oranja na o g o n e le na površinah, kjer gojije r e p o , čebulo, deloma k r m i l n o peso, ali v predelih, kjer j e , k a k o r p r a v i j o poljanci,
» m o k e r svet« in h o č e j o , da se zemlja »bolši d o l s c i d i « .
K o so p o l j a n c i k r o m p i r še sadili v ogone, so »zemljo sekali« s kratkimi motikami v n a v z k r i ž n e m redu, tako da so b i l e na v s a k e m slogu p o tri vrste v n a v z k r i ž n e m redu, ker j e tak način olajševal o s i p a v a n j e (glej si. I V / 3 ) .
K o j e p r e v z e l k r o m p i r p o s t o p o m a p o m e n m o n o k u l t u r e in sO' začeli v poljedelstvu intenzivneje izrabljati orni svet z oranjem v sloge, j e postalo sajenje k r o m p i r j a z m o t i k o p r e p o č a s n o . Zato so začeli uvajati črtalo, ki p a j e p o dosedanjih u g o t o v i t v a h tuje, o d d r u g o d prineseno orodje.^ O tem bi d e l o m a že lahko sklepali p o samem nazivu. — Pri C i r k o v c a h na D r a v skem p o l j u j e p o izročilu to p r i p r a v o p r v i uvedel posestnik Pečar, ki se j e z V u r b e r g a priženil v S p o d n j e Jablane p r e d p r i b l i ž n o 4 5 leti; ker p a je p o p r e j v e č let b i v a l na Z g o r n j e m Štajerskem, j e najbrž o d tam prinesel tudi p r v i v z o r e c tega orodja. O d tod se j e črtalo razširilo p o D r a v s k e m in Ptujskem p o l j u v z p o r e d n o z o p u š č a n j e m o g o n o v in z a č e t k o m oranja na sloge, nato p a p r a v tako v o b r o b n e predele, kjer j e , sodeč p o p o d a t k i h , iz ljudskega izročila, že n e k o l i k o mlajše, saj so ga n. pr. na Pohorju u v e d l i šele m e d p r v o s v e t o v n o v o j n o in p o njej.
S tem p a si lahko r a z t o l m a č i m o p o j a v p r i p r a v e tudi v predelih, kjer v zadnjih 5 0 letih ni p r i š l o d o s p r e m e m b v tehniki oranja, to j e d o o p u ščanja o g o n o v in do prehajanja k oranju na sloge. T o v e l j a p r a v z a P o horje in tudi o k o l i c o R o g a š k e Slatine, kjer k l j u b temu u p o r a b l j a j o na
" Z a p i s a n i h p o d a t k o v o t e j s p r e m e m b i d o s l e j n i s e m n a š l a .
' K a s n e j š e o d k r i t j e m o r e b i t n i h a r h i v a l n i h z a p i s o v , ki b i b i l i p r a v za to p o g l a v j e d o b r o d o š l i , u t e g n e d o p o l n i t i l j u d s k o i z r o č i l o .
majhnih zemljiških p l o s k v a h črtalo. V e n d a r ne m o r e m o prezreti tega. d a je tu d o l o č a l obseg o b d e l a n e n j i v e velikost p r i p r a v e , in p r a v t a k o tudi način njene u p o r a b e . M e d t e m k o j e na obsežnejših slogih v ravninskem svetu črtalo v rabi i z k l j u č n o z v p r e ž n o živino, ga na o g o n i h u p o r a b l j a j o le r o č n o , t. j . k a k o r grablje.
R a z u m l j i v o j e , da so v zadnjih, zlasti p o v o j n i h letih nastale n o v e s p r e m e m b e v r a z v o j u poljedelstva, k i so p o v z r o č i l e p o s t o p n o o p u š č a n j e črtala. T o lahko o p a z i m o p o s e b n o na D r a v s k e m p o l j u in p o Prekmurju, kjer namesto tega o r o d j a uvajajo plug, sajenju s p l u g o m pa p o l j a n c i in P r e k m u r c i p r a v i j o , da sadijo » p o d p l u g « ali kar » p o d b r a z d o « . V s e k a k o r ima tak p o s t o p e k prednosti p r e d onim, kjer se najprej u p o r a b l j a črtalo.
O b tem p a l a h k o tudi s k l e p a m o , da se b o p r i p r a v a o b d r ž a l a d a l j časa v predelih, kjer p r e v l a d u j e na manjših o b d e l o v a l n i h p o v r š i n a h ročna o b delava zemlje in gojenje kultur, in kjer je še v e d n o n e p o g r e š l j i v o r o č n o orodje motika.
Z a k l j u č e k
N a č i n izdelave k a k o r ljudsko izročilo potrjujeta torej, da gre za p o m o ž n o p o l j e d e l s k o orodje, ki ni staro v e č k a k o r približno 50 let. K e r p a je d o ž i v l j a l o s č a s o m s v o j r a z v o j , o b e n e m pa je k a k o r razno drugo d o m a č e orodje in p r i p r a v e zapisano p r o p a d u , p o v r h tega p a j e tudi njegov i z v o r v zvezi s s p r e m e m b a m i v tehniki oranja pri nas, zasluži vsekakor p o zornost, da ga s p r i č u j o č i m o p i s o m uvrstimo m e d druge p o m o ž n e p o l j e delske p r i p o m o č k e na Slovenskem.
N a b r a n i p o d a t k i se, kot sem omenila v u v o d u , nanašajo le na del s e v e r o v z h o d n e Slovenije, kjer j e o r o d j e d e l n o še v rabi. Kasnejše zbiranje g r a d i v a ' v drugih predelih Slovenije in m o r e b i t n o odkritje k a k i h zapisov, ki jih žal doslej* še ni b i l o na r a z p o l a g o , p a b i utegnilo ustvariti boljše in p o p o l n e j š e zaključke, p o s e b n o take, ki bi natančneje pojasnjevali i z v o r tega o r o d j a oziroma p r i p r a v e . P r a v zato želim poudariti o b zaključku, da je m o j p r i s p e v e k le skromen del o z i r o m a šele začetek v o b d e l a v i te p o ljedelske p r i p r a v e , ki b o n e d v o m n o dal še k o m u p o b u d o za nadaljnje raziskovanje in k o n č n o d o p o l n i t e v zadevnih z a k l j u č k o v .
Zusammenfassung
DER REISSER IM NORDOSTEN SLOWENIENS
Der vorliegende Beitrag ist dem Ackerbaugerät, benannt Reißer, gewidmet.
Der Reißer gehört zu den beim Ackerbau erforderlichen Hilfsgeräten und wird benutzt, um in den Ackerboden Furchen oder Streifen zu ziehen, in denen sodann die Landwirte Kartoffeln und Mais anbauen oder Futterrüben säen. In manchen Fällen findet der Reißer auch beim Krautsetzen Verwendung, insbesondere wenn die Krautpflanze nicht zwischen Kartoffeln, sondern auf eigenen Ackern angebaut wird.
Paranje zemlje in napravljanje riz z ročnim črtalom.
Mala horna 1957
Napraoa ugonov in rahljanje zemlje
z motiko na Dravskem polju
pred sajenjem krompirja.
Sp. Jablane 1957
Sekanje zemlje in sajenje krompirja yypod motiko« na Dravskem polju.
Sp. Jablane 1957 Yo\o: T. Irbas
Die Konstruktion des Reißers ist recht schlicht; sie ist der des Heurechens ähnlich, und obroohl die Vorrichtung neueren Ursprungs ist, ist die Benennung ihrer einzelnen Bestandteile mannigfaltig und in einzelnen Gebietsteilen auch verschieden. Das Gerät selbst besteht aus einem Pflugbalken und einem Quer
balken, in rvelch letzterem die zum furchenziehen bestimmten Zinken oder Zähne eingesetzt sind. Am oberen Teile des Gerätes befinden sich zmei Hand
griffe, wie sie in dieser Form auch beim Pflug bekannt sind, und die die zweck
dienliche Einstellung der Vorrichtung ermöglichen, gleichzeitig aber auch dazu dienen, durch entsprechenden Druck das Eindringen der Zinken in die Erde zu bewerkstelligen.
Das Gerät wird im nordöstlichen Teile Sloweniens auf zwei Arten ange
wendet: mit Zugtieren oder mit Handbetrieb. Im ersteren Falle wird die Vor
richtung auf dem Pflugkarren befestigt und werden davor, wie beim Pflügen, Zugtiere vorgespannt. Ein Viehtreiber führt die Tiere, während hinter dem Gefährt ein zweiter Mann schreitet, der die Griffe liandhabt. Falls beim Gerät keine Griffe vorhanden sind, wird auf den Querbalken ein Kind gesetzt, das mit seinem Köpergewicht den Druck auf die Handgriffe ersetzt. In der beschrie
benen Weise machen sich die Talbemohner um Cirkovci auf dem Dravsko polje (Draufeld) den Reißer zunutze; in der genannten Gegend ist dieses Gerät auch am meisten verbreitet.
Im Hügelgelände, wo es weniger Ackerland gibt, und die Äcker auch kleiner und bedeutend schmäler sind, wird das Gerät, ähnlich wie der Heurechen, mit der Hand geführt. Zu diesem Zwecke ist der Pflugbalken am unteren Ende mit einem Quergriff versehen. Wo die Erde infolge der Vermoderung locker ist und keine festen Schollen aufweist, kann das Gerät von einer einzelnen wei
blichen Hilfskraft gezogen werden. Wo aber die Erde schmerer und lehmig ist, sind hiezu zwei Personen erforderlich. Die eine zieht das Gerät, während die zweite die Handgriffe reguliert, die wie beim Reißer auf dem Dravsko polje (Draufeld), an der oberen Seite des Querbalkens befestigt sind. Am Pohorje (Bachern) besorgen diese Arbeit meistens weibliche Hände.
Das Gerät ist zwar jüngeren Ursprungs, doch kann ihm ein gewisses In
teresse nicht abgesprochen werden, da es besonders auf dem Dravsko polje eingeführt worden ist, als an Stelle des Pflügens in Ackerbeete das Kreispflügen seinen Anfang nahm. Diese Änderung in der Bebauungstechnik bewirkte den Übergang zur Monokultur der Kartoffel in größerem Ausmaße; so begann die Kartoffel immer mehr das Getreide zu verdrängen, insbesondere noch, da dieses auf dem Sandboden des Dravsko polje nicht zufriedenstellend gedeihen konnte.
Anfangs setzten die Talbewohner kleinere Mengen von Kartoffeln in die schmalen Ackerbeete, die durch das eigenartige Pflügen entstanden waren. Sie bauten die Kartoffel in drei kreuzweisen Reihen mit der Hand an, wobei sie sich der Haue bedienten. Da aber beim Kreispflügen die Erde besser ausgenützt werden kann und außerdem die Talbewohner immer größere Mengen von Kartoffeln anbauten, verdrängten die breiteren Furchen allmählich die Ackerbeete, in denen man die Kartoffel schmerlich mit der Hand würde setzen können. Deshalb führten einige fortschrittliche Landwirte, wie z. B. Pečar aus Spodnje Jablane (Unter Jablan), der vorher mehrere Jahre in Obersteiermark verbracht hatte, vor etwa 45 Jahren den Reißer ein, der sodann im Laufe der Jahre seine weitere Entwicklung fand. Die ursprünglichen Holzzähne ersetzten vom Dorfschmied hergestellte kleine eiserne Zinken, die bedeutend tiefere und breitere Furchen in die Erde zu schneiden vermochten. In diese Furchen oder Streifen setzten die weiblichen Mitglieder der Bauernfamilie die Kartoffeln, die in einigen Gebiets
teilen sogleich mit dem Fuß zugedeckt, in anderen aber in die Furchen geworfen und sodann mit der Haue überhäufelt wurden. In neuester Zeit wird diese Arbeit auch mit dem Deckpflug verrichtet, der bei den Talbewohnern ^plugec«.
(Pflüglein) benannt wird. Das vorher beschriebene Gerät kommt in letzterer Zeit mehr und mehr außer Gebrauch, besonders auf dem vorerwähnten Dravsko
i S l o v e n s k i e t n o g r a f
polje, TOO die Landwirte sich bei ihrer Anbauarbeit immer mehr des Pfluges bedienen, mit dem es möglich ist, die Saatkartoffeln unmittelbar runter den Pflug€. oder auch runter die Furchen zu setzen, wie diese Art des Anbaues benannt wird.
Eine weitere Verbreitung des Reißers ist zweifellos durch die inzwischen eingetretene Verbesserung des Bodenbaues behindert; hiezu trägt Diel auch der anwachsende Anbau von Kartoffeln und Mais bei, bei dem das Behäufeln der Saatfrüchte, beziehungsweise das Setzen der Pflug besorgt. — Weil das Gerät, von dem die Rede ist, ein einfaches Volkserzeugnis ist, das seinen Weg der Entrvick- lung durchgemacht hat, und nun gleich vielen anderen Ackerbaugeräten im Schwinden begriffen ist, verdient es unsere Aufmerksamkeit, damit es noch beizeiten unter die rezenten Hilfsgeräte für Ackerbau eingereiht wird.
