Izbor glaziranih skled (foto: D. Badovinac)
(303 kosi) posebej pogosta glazirana keramika severnoitalijanskih delavnic (slika 2), zastopana s krožniki s prstanastim dnom (63), krožniki (47), skledami (90) in vrči (37), najdenih pa je bilo tudi 15 tobačnih pip. Pri podvodnem pregledu je bila najdena poznoantična amfora bizantinske produkcije, verjetno poznejša varianta LRA 1 iz 6.-7. stoletja n. š. (slika 1).
Najdbe iz nasutja lahko najverjetneje obravnavamo kot odpad oziroma predmete, ki so bili odvrženi iz sidrišč in privezov na območju tako imenovane Porporelle, valobrana glavnega mestnega pristanišča za manjše ladje in galeje pred vrati sv. Martina. Sodeč po načrtih in vedutah mesta iz 17. in 18. stoletja, je bil valobran skoraj za polovico daljši kot današnji pomol, ki s svojim zalomljenim tlorisom posnema eliptično obliko nekdanjega valobrana. Ta je pred jugozahodnikom in zahodnikom ščitil tudi del pristanišča, ki se je širil na območje današnje tržnice.
V današnjem tlorisu in dimenzijah je pomol upodobljen na katastrskem načrtu iz leta 1819, ko je deloval še kot valobran. Na njegov vzhodni konec se je leta 1824 naslonila cesta proti Izoli, ki se je začela z mostičkom na mestu današnjih stopnic, medtem ko je prostor današnje tržnice in parkirišč še pred prvo svetovno vojno zavzemalo plitvo morje.
Andrej Gaspari, Miran Erič, David Badovinac, Metka Culiberg
EŠD: 236 76 Naselje: Koper
Občina: Koper
Ime: Koper - arheološko najdišče Koper Področje: A
Obdobje: srednji vek, novi vek
V sklopu prenove severne mestne obvoznice mesta Koper so poleg konservatorskega nadzora, ki ga je opravila dr. Sonja Ana Hoyer, potekali tudi arheološki nadzor z dokumentiranjem in posamična arheološka zaščitna raziskovanja na naslednjih lokacijah: Pristaniški trg, Belvedere in Ribiški trg. Dela so s posameznimi prekinitvami (arheološka dela so se prilagajala dinamiki gradbenih del) potekala od februarja 2006 pa vse do 29. 9. 2006, ko smo z arheološko sondo na ulici Belvedere želeli locirati potek srednjeveškega mestnega obzidja, vendar so sondiranja pokazala, da je bilo obzidje na tem mestu odstranjeno;
postavljeno je bilo neposredno na litološko osnovo, vsega 0,20-0,35 cm pod današnjo hodno površino. Dela na Pristaniškem trgu in na ulici Belvedere je vodil P. Predan, univ. dipl.
arheolog, arheološka sondiranja na Ribiškem trgu je vodila B. Hofman, univ. dipl. arheolinja.
Arheološki nadzor z dokumentiranjem sta izvajala T. Kajfež, univ. dipl. arheolog, in A. Semrov, arheološki nadzor nad vsemi opravljenimi deli in strokovni nadzor pa so izvajali spodaj podpisani.
V sklopu zaključnega poročila je bilo pripravljeno zgodovinsko poročilo o srednjeveškem mestnem obzidju (V. Prohinar, univ. dipl. umetnostni zgodovinar), zbirno geodetsko karto z vsemi posegi je posnel in pripravil A. Grilc, univ. dipl.
geodet.
Prvi poseg je potekal med 15. in 27. 3. 2006 v sklopu projekta prenove severne mestne obvoznice, sondiranje pa sta vodila mag. Draško Josipovič, univ. dipl. arheolog, in Primož Predan, univ. dipl.
arheolog. Ekipo so sestavljali tehniki Monika Arh, študentka arheologije, Boris Tušek in Aljaž Grbec ter trije fizični delavci.
Glede na to, da smo pričakovali prisotnost arheoloških plasti in ostanke starega mestnega obzidja, je bil naš glavni cilj ugotoviti natančen potek in ohranjenost mestnega obzidja ter naravo in globino stratifikacije na tem območju.
Sondo v velikosti 8,5 x 5,8 m smo locirali na delu, kjer se stikata cestišče in sprehajalna pot (priloga
1). V globino je merila 1,94 m. Do globine 0,3 m smo sondo kopali strojno, nato ročno do že omenjene globine. Vse arheološke znake smo
ustrezno grafično in fotografsko dokumentirali.
Prav tako smo stanje v sondi dokumentirali še z laserskim tahimetrom.
Med sondiranjem smo dokumentirali 17 stratigrafskih enot (v nadaljevanju SE). Pod asfaltom (SE 001) in tamponskim nasutjem za cestišče (SE 002) smo naleteli na več različnih antropogenih plasti, ki so vse del nasutja (SE 003, SE 013 in SE 014). Plasti so vsebovale veliko fragmentov keramike, opeke, stekla, kovine in kosti, ponekod pa je bilo prisotno tudi oglje.
Na globini 0,68 m pod asfaltom smo naleteli na ostanke kanalizacije, ohranjene v velikosti 7,88 x 0,62 x 0,45 m. Spodnji del kanala je predstavljalo cementirano dno, stranici pa sta bili zidani. Celotna struktura je bila pokrita s kamnitimi ploščami (SE 006; SE 005 predstavlja vkop odtočnega kanala).
Polnilo notranjosti kanala je bilo iz glinastega melja z nekaj drobnih fragmentov keramike, opeke, stekla in oglja (SE 004). Ob odtočnem kanalu smo naleteli na nasute ruševinske plasti s podobnimi najdbami (SE 007, SE 008, SE 009 in SE 010 - vse plasti najbrž predstavljajo enotno plast ruševine). Na globini 1,16 m pod asfaltom smo naleteli na ostanke temeljev starega mestnega obzidja (SE 016; SE 017 predstavlja interfacijo temelja), ohranjene v velikosti 3,77 x 2,19 x 0,98 m. Vse do sedaj omenjene stratigrafske enote je presekal drenažni jarek (SE 012; SE 013 je plastična cev).
Temelji zidu, odkriti v sondi, pripadajo srednjeveškemu mestnemu obzidju. Zid je bil presekan in zato uničen z drenažnim jarkom, vendar ohranjeni ostanki na tem mestu jasno nakazujejo smer srednjeveškega mestnega obzidja ter sestavo zidu, ki na tem območju poteka v smeri jugozahod-severovzhod. Zid je bil grajen v suhozidni tehniki iz lomljencev, velikih do 1 m. Raziskan je bil le del obzidja, saj je bila druga polovica že prekrita z betonom in je bila struktura tega dela zidu vidna le iz profila. Ostanki obzidja so se verjetno navezovali na nedaleč od tu stoječo utrdbo Tiepolo.
V sondi odkrit odtočni kanal, ki je bil pri gradbenih delih presekan z drenažnim vkopom, je najverjetneje iz 19. stoletja. Kanal je potekal prečno na obzidje, na katero je bil tudi delno naslonjen.
Pri gradnji kanala so obzidje na tem delu prekrili s plastjo malte. Kanal poteka pravokotno na morsko obalo, kamor je odtekala njegova vsebina. Starost najdb v polnilu nakazuje relativno dolgo obdobje, ko kanalizacija ni bila več v rabi.
Drobne najdbe, ki izhajajo iz nasutij ter nasute plasti ruševine, so zelo fragmentarne in obsegajo fragmente keramike, opeke, stekla, kovine in
kosti. Najdbe so predvsem novoveške, nekaj je tudi srednjeveških. Fragmenti keramike so predvsem deli različnih posod, prevladujejo pa keramika z glazuro, posamezni kosi arhaične padanske sgraffito keramike iz 15. stoletja ter fragmenti renesančne sgraffito keramike s konca 15. in začetka 16.
stoletja. Steklene najdbe so iz enobarvnega stekla (odlomki različnih kozarcev in steklenic), nekaj je tudi beneškega stekla. Med kovinskimi najdbami prevladujejo žeblji. Med posebnimi najdbami je kar precej bronastih igel, odkriti so bili trije novci (analizira jih Numizmatični kabinet NM Ljubljana), bronast naprstnik, steklena jagoda iz črnega nepresojnega stekla, keramična kroglica, koščena igralna kocka ter ostanek koščene ploščice za izdelavo gumbov. Zelo dobro ohranjena je bila keramična pipa z žigom proizvajalca.
Glede na stratigrafske enote (nasutja), v katerih so najdbe ležale, tega območja ne moremo interpretirati kot območje intenzivne dejavnosti ali bivanja. Za pregledano območje na Pristaniškem trgu lahko na podlagi stratifikacije plasti in odkritih arheoloških najdb trdimo, da lokacija leži na robu območja človekove dejavnosti v srednjeveškem in novoveškem obdobju.
Del obzidja, odkrit v sondi, nam prinaša pomemben podatek pri ugotavljanju dejanskega obsega in smeri srednjeveškega mestnega obzidja, ki seje z utrdbo »Belvedere« popolnoma prilagodilo topografiji »klifaste« obale, do katere je segalo morje. Obzidje se je šele pri izolskih vratih in na prostoru Ribiškega trga spustilo v naravni zaliv, kjer so bili v srednjem in novem veku postavljeni
»mandrači«, manjša pristanišča.
Marko Stokin, Primož Predan
EŠD: 239 77 Naselje: Koper
Občina: Mestna občina Koper
Ime: Koper - cerkev Marijinega vnebovzetja Področje: A, UA
Obdobje: rimsko obdobje, srednji vek, novi vek Zaradi ponavljajočih se težav z nosilnostjo tal pod južno nosilno steno koprske stolnice je bila leta 1994 izvedena delna sanacija tega predela objekta. Poškodbe v obliki razpok v steni so se ponovile, zato je Župnijski urad Koper leta 2003 naročil projektno dokumentacijo za sanacijo Mojmirju Sajinčiču, univerzitetnemu diplomiranemu inženirju gradbeništva. Projekt je predvideval sanacijo s podbetoniranjem temeljev, sistematičnim injektiranjem in vgradnjo navpičnih