Č A N C A
V Z B I R K A H L J U B L J A N S K E G A E T N O G R A F S K E G A M U Z E J A B o ž o Š k e r l j
P o p r i j a z n o s t i r a v n a t e l j a B. O r l a sem d o b i l v opis z n a m e n i t o s t l j u b l j a n s k e g a E t n o g r a f s k e g a m u z e j a , j u ž n o a m e r i š k o čanco, s k r č e n o g l a v o I n d i j a n k e iz E k v a d o r a , ki je, k o l i k o r smo niogli d o g n a t i , e d i n a v m u z e j s k i h z b i r k a h n a š e d r ž a v e . E t n o g r a f s k e m u m u z e j u v L j u b l j a n i j o j e l e t a 1934 p o k l o n i l gospod dr. I. Švegel, ki j e svoj čas bil v d i p l o m a t s k i službi v J u ž n i A m e r i k i . D o b i l j o j e v S a n t i a g u d e C h i l e k o t p r o t i u s l u g o od r a v n a t e l j a n e k e g a t a m k a j š n j e g a n a r o d n e g a m u z e j a . P r i n a s j e t a c a n e a i n v e n t a r i z i r a n a p o d št. 2618 v E t n o g r a f s k e m m u z e j u v L j u b l j a n i .
1. K a j j e c a n e a ?
C a n e a , k i jo p i š e j o t u d i isantsa, p a t u d i zchaniza a l i tzantza a l i chancha ali k o n č n o z a n z a , j e trofeja iz kože g l a v e z o h r a n j e n i m i lasmi, u m e t n o r e d u c i r a n a n a p r i b l i ž n o velikost p e s t i a l i j a b o l k a . K a k o r p i š e G u s i n d e , so t a k e trofeje svojčas i z d e l o v a l a n e k a t e r a p l e m e n a J u ž n e A m e r i k e i n S e v e r n e A m e r i k e , m e d t e m k o j e t a o b i č a j d o d a n e s o h r a n i l o edinole p l e m e J i v a r o (zg. H^ivaro) p o d A n d i v v z h o d n e m E k v a d o r u , v p r a g o z d o v i h p o v i r j a A m a z o n a s a ; in p r a v od t a m j e t u d i c a n e a n a š e g a E t n o g r a f s k e g a m u z e j a . C a n e a j e s p e c i a l n a o b l i k a trofej iz k o ž e g l a v e ; t a k e k o ž n e trofeje so bile (in so d e l o m a še) p o obeh A m e r i k a h zelo r a z širjene; G u s i n d e (1. c.) omenja K o l u m b i j o , s e v e r o z a h o d n o A r i z o n o (tam p r i p r e d n i k i h d a n a š n j i h P u e b l o v , t a k o i m e n o v a n i h Basket-makers), j u ž n o K a r o l i n o , M e h i k o , S r e d n j o A m e r i k o , E k v a d o r in območje s t a r e g a i m p e r i j a I n k o v . P o d r o b n e j e b o m o o t e m govorili v t r e t j e m d e l u .
O n a č i n u p r e p a r a c i j e c a n e e j e (po G u s i n d e j u, 1. c.) šele R. K a r - s t e n (1935)* p o d a l p o d r o b n e j š e poročilo, p o k a t e r e m l a h k o p o v z a m e m o
* Ni čudno, da šele 1955; prej se lahko čudimo, da se je to ž e posrečilo, če pomislimo na divjost in strast Jivarov. Kakor govori še H e y e r d a h l v svoji reportaži »Kon-Tiki« o plavolasi čanci izginulega belca, tako omenja tudi dr. I. S v e g e 1 v svojem pismu glede tehnike canee: » . . . enkrat jo j e hotel proučiti neki Nemec, ali se nikdar več ni vrnil iz prašume, samo prav tako natlačena glava plavolasca se j e pozneje baje našla v Amazonskom r e v i r j u . . . « — Kljub tem poročilom pa moram omeniti, da mi j e prof. Rowe ' na antropološkem oddelku kalifomiške univerze v Berkeleyu povedal, da so
Jivari, ki jih pozna, izredno ljubeznivi do tujcev in da gojijo svojo grozotno
1 0 *
147V g l a v n e m tole: Koža o d s e k a n e glave se p r e r e ž e n e k a k o od t e m e n a d o t i l n i k a in p o t e m odere p r e p a r a t o r p r e v i d n o vso kožo z g l a v e in v r a t u . K r a t e k čas se p o t e m k o ž a p r e k u h a v vodi, k i so ji d o d a l i p o s e b n a ze
lišča ( B u s c h a n 111, 193); s tem se koža nekoliko u t r d i in m e n d a t u d i dezinficira. D a bi se o h l a d i l a , j o obesi p r e p a r a t o r n a palico, z a p i č e n o v zemljo. N a t o zašije z a d a j r a z r e z a n o kožo in z d a j šele se z a č n e p r a v a p r e p a r a c i j a canee. O d p r t i n o v r a t u p r i t r d i n a obroč iz vejice, p r i b l i ž n o v p r e m e r u 4 cm. P r i n a d a l j n j e m delu, k a t e r e g a n a m e n je, d a se g l a v a p o s t o p o m a zmanjša na želeno velikost, so zelo v a ž n e r a z n e m a g i č n e ceremonije, ki n a j o b v a r u j e j o z m a g o v a l c a p r e d m a š č e v a n j e m u b i t e g a . K o ž a g l a v e se sedaj n a p o l n i z v r o č i m p e s k o m in k a m n i , ki se s h i t r i m t r e s e n j e m p o r a z d e l i j o e n a k o m e r n o po vsej votlini. To se v e č k r a t p o n o v i , d o k l e r se »glava« ne z m a n j š a p r i b l i ž n o n a č e t r t i n o p r e m e r a , p r i č e m e r se koža z n a t n o s t r d i . V e č k r a t jo t u d i d r g n e j o z ogljem, d a dobi svojo k o n č n o t e m n o r j a v o b a r v o . O b r a z se s p r s t i obdeluje, da o s t a n e j o vsi d e l i v p r a v e m r a z m e r j u . N a j d r a g o c e n e j š i p a so dolgi lasje, n a k a t e r e p r e p a r a t o r posebno p a z i . J i v a r i si las s k o r a j nikoli ne strižejo. t a k o d a imajo n e k a t e r e c a n e e t u d i p o 60 c m dolge lase. P r e p a r a c i j a c a n e e t r a j a n e k a j tednov. V a ž n o je, d a je c a n e a n a t a n č e n p o s n e t e k p r v o t n e glave, vse p o sebnosti ubitega, vse dlačice, z a r a s t l i n e , izraz, morajo b i t i o h r a n j e n i . V e n d a r p a n a n e k a t e r i h č a n c a h o p a z i m o posebno velika (široka) u s t a ; to t e d a j , k a d a r so sc hoteli iz u b i t e g a n o r č e v a t i , ga p o n i ž e v a t i , in so m u torej u s t a m e d vso p r e p a r a c i j o r a z t e g o v a l i v širino. Cesto p a u s t a še posebej zašijejo. d a t a k o r a n j k e g a obsodijo na večen molk, k a k o r p i š e B u s C h a n (1. c ) . C a n e a j e d o k a z p o g u m a in h r a b r o s t i z m a g o v a l c a i n večina J i v a r o v se n a u č i p r e p a r a c i j e c a n e e od s t a r i h p r a k t i k o v . P o W e u l e j u se doseže z m a n j š a n j e p r v o t n e kože glave z v l a g a n j e m v e d n o m a n j š i h r a z b e l j e n i h (posameznih) k a m n o v ; v e n d a r j e t o poročilo sta
rejše i n zdi se. da je z a r a d i p o d r o b n e j š i h potez o b r a z a v e n d a r v a ž n a u p o r a b a razbeljenega p e s k a , k a k o r to p o p i s u j e K a r s t e n. Sicer p a m e n d a vse p o d r o b n o s t i p r e p a r a c i j e č a n c še v e d n o niso p o p o l n o m a do
g n a n e .
C a n e a i m a seveda m a g i č e n p o m e n , o k a t e r e m p o r o č a j o mnogi a v t o r j i bolj ali m a n j p o d r o b n o . N a j v a ž n e j š e je. da je p o t r e b n o u r o č i t i m a š č e v a n j e u b i t e g a : z a t o se p r i r e d i v e l i k a p l e m e n s k a slavnost, n a k a t e r i so — m e d d r u g i m — r a z s t a v l j e n e vse že p r e j p r i d o b l j e n e canee. D a p a d o b i c a n e a svojo m a g i č n o moč» ki n j e n e m u l a s t n i k u p r i n a š a srečo, rodo- vitost in b o g a s t v o (G u s i n d e), se m o r a t u d i u s p e š n i lovec n a glave s p o s t o m in r a z n i m i o d p o v e d m i (tabuji) p r i p r a v i t i (I m b e 11 o n i). Na sami slavnosti s k u š a j o d u š o r a n j k e g a , ki j e še v čanci, u r o č i t i z r a z n i m i g r o ž n j a m i , plesi, r o p o t o m , v e č k r a t t u d i z o k o p a n j e m v m a g i č n i teko
čini in k o n č n o , k a k o r omenja W e u l e , z zašitjem ust. O d t e d a j p a je navado samo med seboj. 'Zelo verjetno je, da so mnoga poročila iz težko dostopnega pragozda povirja reke Amazonke, pretirana; morda delajo od
govorna Jivare tudi za canee, ki so bile narejene od »neznanih mojstrov«
v trgovske namene. Kajti zbiralci posebnosti včasih dobro plačujejo.
Canea za svojega l a s t n i k a fetiš ( K r i k e b e r g ) , k i p r i n a š a srečo. N a b o j n i h p o h o d i h j o nosi s seboj, n a v a d n o obešeno okoli v r a t u za t r a k a l i t r a k o v e , s k a t e r i m i so b i l a z a š i t a usta. P r a v z a n i m i v o p a je, d a včasih n a m e s t o človeške g l a v e p r e p a r i r a j o n a isti n a č i n glavo velikega lenivca (G u s i n d e , I m b e 11 o n i), k a r d o k a z u j e , d a so n a j v a ž n e j š i del trofeje lasje. D a imajo lasje v m a g i č n i h p r e d s t a v a h vseh a m e r i š k i h (pa t u d i m n o g i h d r u g i h ) p l e m e n p o s e b e n p o m e n , j e z n a n a s t v a r ; saj je r e d u k c i j a trofeje cele g l a v e n a b o r i s k a l p ali celo le s k a l p n i k o d e r p r i m n o g i h p l e m e n i h , zlasti S e v e r n e A m e r i k e , zelo razširjena.
2. N a š a c a n e a
C e p o g l e d a m o n a š o čanco, i m a m o n a j p r e j vtis, d a g r e za glavico s t a r e j š e ženske. V t o s o d b o n a s z a p e l j e j o p r e d v s e m dolgi lasje, p a t u d i r a z m e r o m a g l a d k a k o ž a z r a h l i m p u h o m b r e z z n a k o v k a k š n e t r d e j š e b r a d e a l i b r k o v . T o d a , če vemo, d a si J i v a r i n a v a d n o ne strižejo las i n d a p r i I n d i j a n c i h o b r a z n a d l a k a ni zelo r a z v i t a , d a nosijo- t u d i m o š k i o k r a s k e v u h e l j č k i h , p o t e m le n e moremo- izključiti možnosti, d a je n a š a c a n e a r e d u k c i j a m o š k e glave. D a j e c a n e a v i n v e n t a m i k n j i g i E t n o g r a f skega m u z e j a o z n a č e n a k o t » m u m i f i c i r a n a g l a v a I n d i j a n k e iz E k v a d o r a « , n a s t u n e m o r e m o t i t i , k a j t i t u d i iz p i s m a g. d r . S v e g 1 a n e z v e m o za p r a v i izvor canee. Je p a mogoče, da j e d r . S v e g e 1 od svojega d a r o v a l c a slišal, d a gre za ž e n s k o ; ali j e t a s p o l p r a v i l n o ocenil a l i m o r d a celo z a n j vedel, se p a č n e b o več d a l o d o g n a t i . Spol te c a n e e j e t o r e j s l e j k o p r e j dvomljiv.
O b r a z j e p o d a l j š a n , v e r j e t n o u m e t n o , k a r velja zlasti za usta, k i so v e r j e t n o t u d i u m e t n o n e k o l i k o r a z v l e č e n a oziroma r a z š i r j e n a ; u s t a so s p r e t n o zašita, t a k o d a šivov s k o r a j ni videti. P o obliki so n e k o l i k o šobasta. P o s e b n o s t j e nosni p r e t i n , k i se b r e z o b i č a j n e g a f i l t r a k a r zliva z z g o r n j o ustnico. K a k o j e p r i š l o d o t e posebnosti, j e t e ž k o reči, k e r ni n i t i n a j m a n j š e g a sledu p o k a k š n i u m e t n i o k v a r i , d a bi n. p r . bil n a s i l n o i z t r g a n k a k o k r a s e k iz n o s n e g a p r e t i n a ( k a k o r j e t o še dobro v i d e t i n a u h i j i h ) . H r u s t a n e c n o s n e k o n i c e j e o h r a n j e n v vsej širini, d a s i se j e s p r e k a j e v a n j e m s e v e d a n e k o l i k o s k r č i l ; v e n d a r j e nosni h r b e t širši od baze. D l a č i c e v n o s n i c a h so- o h r a n j e n e . O h r a n j e n e so v s a j d e l o m a še goste i n dolge o b r v i ; oči so seveda z a p r t e . O b n o s n e m k o r e n u sta običajni v e r t i k a l n i gubi, k i d a j e t a o b r a z u n e k o l i k o bolesten izraz, t u d i n a čelu j e n e k a j p l i t v i h h o r i z o n t a l n i h g u b . Sicer p a je k o ž a g l a d k a , p o r e so r e l a t i v n o velike, o h r a n j e n je p i d i .
L a s j e so r j a v k a s t o č r n i in od čela do k o n c a 39—40 cm dolgi, valoviti.
N a d e s n i s t r a n i , z a č e n š i t i k za čelom, je p r a m e n b e l i h las, sicer p a n a j d e m o le p o s a m e z n e bele lase (razen s p e t bolj z a d a j n a levi s t r a n i od t e m e n a ) , t a k o d a o r i g i n a l n a b a r v a še n i m o t e n a . Starost j e p o v s e m t e m m e n d a srednja, m o r d a 35—45 let. V l a s e h n a j d e m o , zlasti ob čelu i n p r e d ušesi, š t e v i l n e g u i d e g l a v n e uši.
Uhlji SO Široki, u h e l j č k i n a s i l n o s t r g a n i — verjetno si je zmagovalec i p r i l a s t i l k a k z a n j d r a g o c e n o k r a s e k . U h e l j č k i verjetno niso bili v r a š č e n i ' v v r a t n o kožo; l a h k o p a t u d i , d a so bili p o teži ali velikosti o k r a s k a Ì s e k u n d a r n o t a k o r a z t e g n j e n i , d a delajo vtis p r o s t e g a (visečega) u h e l j č k a . j
Č e glavico o t i p a m o , s p o z n a m o , d a sega zatilje d a l e č za v r a t , k a r p a \
j e n a s t a l o b r e z d v o m a p r i p r e p a r a c i j i (sušenju) canee. ; B a r v a canee je n a s p l o š n o r j a v a , n a n e k a t e r i h mestih č r n a , zlasti :
okoli oči. ust (posebno levo) in n a v r a t u ; uhlji p a so svetlejši, p r a v t a k o ; d e l kože, k i je p o k r i v a l levo ličnico; b a r v a j e t u n e k a k o svetlo olivuo- rjava.
Rez, skozi k a t e r e g a j e p r e p a r a t o r o d s t r a n i l okostje lobanje, sega od j lasnega v r t i n c a n a t e m e n u do t i l n i k a , k a k o r se d â le o t i p a t i z a r a d i r e - i l a t i v n o t a k o gostih l a s ; p o d lasiščem n a t i l n i k u p a so šivi dobro- v i d n i , j V r a t j e bil o d r e z a n nekoliko n a d i n c i s u r o j u g u l a r i s in njegova o d p r t i n a \ je n e k o l i k o p r e č n o ovalna. K o ž a je j a k o t r d a , k a k o r s t a r o xisnje, raje ; še bolj.
O m e n i t i j e t r e b a še n e k a j p o š k o d b , k i so p a č v e č i n o m a , a k o ne vse, i n a s t a l e m e d p r e p a r a c i j o , m o r d a p a t u d i k a s n e j e : N a levem l i c u p o d i z u n a n j i m očesnim k o t o m je v b o d l j a j , p r a v t a k o sredi s p o d n j e stene ; m a n d i b u l e n a p r e h o d u v v r a t i n v s r e d i v r a t u tik n a d s p r e d n j i m r o b o m ; ; reze (ali v s a j p o k e z ostrimi robovi) n a j d e m o : levo n a v r a t u t i k za če- J l j u s t i č n i m k o t o m in h o r i z o n t a l n o p o d uhljem, p r i b l i ž n o 17 m m d o l g ; ; p o d n j i m p r a v t a k o h o r i z o n t a l n i rez n a v r a t u , n e k a k o 22 m m dolg; ob '<
n a s a d i š č u u h l j a , z a d a j , je m a j h n a p o k a ; bolj v e r t i k a l n o , od u h l j a p r o t i , t i l n i k u , n a j m a n j 23 m m dolg rez, k i se i z g u b l j a v gostih laseh. Z a n i m i v o j
je, da je desna s t r a n brez p o š k o d b . ! M o r d a bi se d a l o iz lokalizacije p o š k o d b s k l e p a t i n a n e p o s e b n o •
u m e t n o i n s p r e t n o delo p r e p a r a t o r j a . Č e j e p r e p a r a t o r bil d e s n i č a r , j e i p r i delu, t. j . p r i čiščenju kože od m e h k i h delov (od tolšče in v e z i v n e g a j t k i v a ) , imel kožo v e r j e t n o o b r n j e n o z o b r a z o m p r o t i tlom; čistil j e skozi j v r a t n o o d p r t i n o z ostrim, p a t u d i k o n i č a s t i m orodjem, p r i č e m e r j e i z a r a d i nepazljivosti ali n e s p r e t n o s t i p r e d r l kožo s k o n i c o n a d v e h m e s t i h , ; n a več k r a j i h p a celo zarezal. T o d a p o š k o d o v a n a m e s t a kože t u d i p o d \ p o v e č a v o kažejo, d a razen obeh vbodljajev, r e z i n i s o b i l i i z v r - j s e n i o d z n o t r a j , k a j t i — zlasti h o r i z o n t a l n a reza p o d levim u h l j e m j
— niso p r e d r l i n i t i korija. D r u g a č e j e z o b e m a v b o d l j a j e m a : tisti n a \ licu (pod levim z u n a n j i m očesnim kotom) je z n o t r a j zašit. P o š k o d b a j e \ torej m o r a l a n a s t a t i gotovo še p r e d e n j e b i l a koža u t r j e n a , v e r j e t n o p r a v j p r i o d i r a n j u . N a j b r ž p a s p o d n j a l u k n j a (vbodljaj) ni n a s t a l a p r a v t e d a j , | temveč k a s n e j e , sicer bi bila p a č t u d i zašita. I s t o velja n e m a r a za o b a ' h o r i z o n t a l n a reza, če ne gre sploh za r a z p o k e z zelo ostrimi robovi, k i \ so n a s t a l e v procesti sušenja. M a n j v e r j e t n o p a j e t o za bolj v e r t i k a l n a [ reza. T o d a ta sta t o l i k o s k r i t a , d a p r e p a r a t o r m e n d a ni čutil p o t r e b e , d a • bi j u k a k o r koli p o p r a v i l . Sicer p a t u d i t a dva bolj globoka in n e k o l i k o \
bolj zevajoča reza n i s t a p r o d r l a p o p o l n o m a skozi kožo. K o ž a ni povsod e n a k o m e r n o debela, n a licih j e v s e k a k o r n a j t a n j š a .
P o vsem t e m bi s k l e p a l i , d a j e edino p o š k o d b a n a licu n a s t a l a gotovo p r i o d i r a n j u , l a h k o od n o t r a n j e s t r a n i , s k a t e r e j e gotovo b i l a z a š i t a , k e r se d o b r o v i d i t a n i t in vozel v n o t r a n j o s t i canee. Vse d r u g e p o š k o d b e so l a h k o , d e l o m a celo gotovo n a s t a l e k a s n e j e in so — v s a j rezi gotovo — p r i z a d e j a n e od z u n a j . K o n č n o t u d i l a h k o sodimo, d a p r e d m e t n e canee n i izdelal k a k zelo s p r e t e n p r e p a r a t o r , t e m v e č d a gre m o r d a za eno od m n o g i h č a n c , k i s o jih J i v a r i izdelali p r a v v t r g o v s k e n a m e n e , v veselje n a k u p o v a l c e m za m u z e j e v v e l i k i h mestih č u d a š k i h belcev, k i t a k š n e s t v a r i zbirajo. G u s i n d e p r a v i : »Še danes h o d i j o n a lov n a g l a v e ; k a j t i E v r o p e j c i p l a č u j e j o visoke cene za d o b r o i z d e l a n e čance.« T a l e canea v e r j e t n o ni b i l a p o s e b n o d r a g o c e n a , vsaj n e za J i v a r a , k i j o j e izdelal, sicer se od nje gotovo ne bi ločil, ali p a le za d r a g o o d š k o d n i n o . T o d a v s e k a k o r smo t u d i te č a n c e l a h k o veseli, k a j t i p r i s t n a j e gotovo, č e p r a v n e p r e d s t a v l j a p o s e b n e o b r t n e u m e t n i n e (prim. slike!).
P o g l e j m o sedaj še n e k a j m e r n a š e č a n c e !
N a j v e č j i p r e m e r v r a t n e o d p r t i n e j e 40 m m , n a j m a n j š i p a 31 m m , k a r p r i b l i ž n o u s t r e z a K a r s t e n o v e m u p o d a t k u . N a j v e č j a d o l ž i n a glave od glabele d o »opistokranija« (ki j e t u z a r a d i gostih las in m o r d a u m e t n e d e f o r m a c i j e nekoliko d v o m l j i v a točka) j e 80 m m , n a j v e č j a š i r i n a (pri
b l i ž n o u s t r e z a j o č a d i a m e t r u e u r y o n e u r y o n ) j e 50 m m . Iz t e h d v e h m e r b i s k l e p a l i , d a je dolžina r e d u c i r a n a p r i b l i ž n o n a ^/g, m o r d a n e k a j m a n j , š i r i n a p a n e k a k o n a V , u s t r e z n i h m e r n a živi glavi.
C e l o t n a v i š i n a č a n c e od b r a d e (gnationa) d o t e m e n a (verteksa) j e 105 m m . O d g n a t i o n a do meje lasišča, t a k o i m e n o v a n a fiziognomska v i š i n a o b r a z a j e 72 m m , m e d t e m k o j e morfološka v i š i n a o b r a z a 52 m m , p r i č e m e r p a nasion ni točno določljiv. R e d u k c i j a od n a r a v n e m e r e bi bila t u p r i b l i ž n o ^1. do ^/.. P r i b l i ž n o e n a k o r e d u k c i j o n a r a v n e m e r e k a ž e t u d i n a j v e č j a š i r i n a o b r a z a , m e r j e n a tik p r e d uhlji, a b s o l u t n o p a 63 m m . R a z d a l j a z u n a n j i h k o t o v očesnih rež j e l e 32 m m i n m o r a b i t i d o k a j m o č n o r e d u c i r a n a , s k o r a j n a V^. N a j m a n j š a š i r i n a čela j e 39 m m , r e d u c i r a n a p r i b l i ž n o n a ^/5. Nos j e 36 m m visok, t o d a u m e t n o r a z p o t e g n j e n in r e d u c i r a n k o m a j n a ^/3. m o r d a še m a n j . U s t n a r e ž a j e 26 m m široka, s k o r a j gotovo u m e t n o r a z š i r j e n a , saj j e r e d u c i r a n a v e r j e t n o le n a a l i m a l o m a n j . Višina (debelina) zgornje u s t n i c e j e d o 6 m m , torej t u d i r e d u c i r a n a v e r j e t n o le n a polovico, a k o ne še m a n j (na ^/3). Uhlji so, k a k o r se zdi, r e l a t i v n o široki, t o d a n i k a k o r niso v i d e t i d e f o r m i r a n i . V i š i n a d e s n e g a u h l j a j e 29 m m , levega 31 m m , š i r i n a obeh p a 21 m m , t a k o . d a so r e d u c i r a n i p r i b l i ž n o n a polovico, š i r i n a m o r d a celo n a ^/3.
Iz vseh t e h m e r s p o z n a m o , d a r e d u k c i j a n i k a k o r n i e n a k o m e r n a , k a r s p e t p o t r j u j e že izrečeno sodbo, d a t a c a n e a ni p r o d u k t zelo vajenega in s p r e t n e g a p r e p a r a t o l a t a k i h trofej. C e govori K a r s t e n (glej zgoraj!) o r e d u k c i j i glave p r i b l i ž n o n a o r i g i n a l n e velikosti, t o v n a š e m p r i m e r u n e d r ž i — v s a j ne l i n e a r n o : p r o s t o r n i n s k o p a je gotovo z n a t n o m a n j š a o d Vo o r i g i n a l n e velikosti b i v š e glave.
5. K u l t ' g l a v i n k o ž n e t r o f e j e
Č e h o č e m o p o m e n č a n c p r a v r a z u m e t i , j i h m o r a m o brez d v o m a p o s t a v i t i v široki o k v i r k u l t a glav, k i j e t a k o časovno k a k o r prostorno- p o svetu d o k a j razširjen. Seveda p a n a t e m m e s t u l a h k o p o d a m o sanio p o v s e m k r a t e k p r e g l e d tega n a m že n e k o l i k o o d m a k n j e n e g a in n e n a v a d n e g a običaja.
A l i s m e m o p r e s o j a t i p o s a m e z n e n a j d b e n e a n d e r t a l s k i h l o b a n j z r a z b i t i m d n o m , skozi k a t e r o je z m a g o v a l e c p r i š e l d o p o s e b n e poslastice in m a g i č n o p o s e b n o d r a g o c e n e g a dela u b i t e g a , d o možganov, že k o t o s t a n k e k u l t a l o b a n j ali lova n a glave, je sicer še dvomljivo, v e n d a r v m e j a h možnosti (n. p r . Mte Circeo, ev. Krapina [?], Spy itd.). Bolj gotovi d o k a z i s t a r o d a v n o s t i k u l t a l o b a n j u t e g n e j o b i t i n. p r . n a j d b e Upper Cave (Čou- k o u t j e n ) n a K i t a j s k e m , ter Hohlefels, Ofnet in še n e k a t e r e v E v r o p i . N a j z n a č i l n e j š a j e za t a del m a g d a l e n j e n s k a a l i mezolitska n a j d b a števil
n i h l o b a n j iz O f n e t a : n a j d e n e so b i l e s a m e l o b a n j e in n e k a j v r a t n i h v r e tenc, d e l o m a n a s i l n o p o š k o d o v a n e , b r e z k a k r š n i h koli sledov d r u g i h d e l o v okostja ali p r i d a t k o v — t o je vse. T u je b r e z d v o m a u p r a v i č e n o misliti n a p o s e b e n p o k o p in k u l t o d r e z a n i h l o b a n j . N i d v o m a , d a j e bil t a k u l t že ob k o n c u ledene d o b e r a z š i r j e n p o vsem S t a r e m svetu. D a n e s je r e d u c i r a n n a n e k a j p r e d e l o v S t a r e g a in Novega sveta, p r e d v s e m n a j u g o v z h o d n o Azijo, vštevši S u n d s k o otočje, dalje n a N o v o G v i n e j o , M e l a n e - zijo, d e l e Polinezije, p r e d e l e v A f r i k i , v p r a v i z r a z i t i h o b l i k a h p a n a j d e m o t a običaj v J u ž n i A m e r i k i in v bolj simboličnih p r e d v s e m v Severni, p a t u d i v J u ž n i A m e r i k i .
K u l t l o b a n j ni v e d n o v zvezi z lovom n a glave, p a č p a j e o b r a t n o lov n a g l a v e v e d n o v zvezi t u d i s k u l t o m l o b a n j in često s p o s e b n o p r e p a r a c i j o trofej. O k u l t u l o b a n j g o v o r i m o u p r a v i č e n o t u d i t a m , kjer se p o s t a v l j a j o ali s h r a n j u j e j o l o b a n j e r a n j k i h sorodnikov, k i so u m r l i n a r a v n e s m r t i , n a p o s e b n a m e s t a (n. p r . v c e n t r a l n e m S u d a n u ) ; v č a s i h j e t a k u l t omejen le n a k r a l j e v s k e d r u ž i n e , n. p r . p r i n e k a t e r i h p l e m e n i h B a n t u . V e n d a r se n a j d e j o t u d i v A f r i k i (n. p r . v z a h o d n e m K a m e r u n u ) p r a v i cehi lovcev n a glave. K u l t l o b a n j je r a z š i r j e n p r e d v s e m n a k u l - t u m o - e k o n o m s k i stopnji bolj ali m a n j p r i m i t i v n i h poljedelcev, m a t r i - a r h a l n e d r u ž b e n e u r e d i t v e s t a j n i m i m o š k i m i z v e z a m i i n m a s k a m i , m e d t e m k o ga n a stopnji p r i m i t i v n i h n a b i r a l c e v in lovcev n e n a j d e m o . P o d o b n o j e z lovom n a glave, s t r o f e j a m i g l a v e i n s k a n i b a l i z m o m . T a k o j e p r a v značilno, d a n a v s e m o g r o m n e m ozemlju A m e r i k e t e h običajev n e n a j d e m o le m e d Eskimi^ in p r e b i v a l c i O g n j e n e zemlje. N a j i z r a z i t e j š e lovce n a g l a v e n a j d e m o povsod, k j e r p r e b i v a j o p r o t o m a l a j s k a p l e m e n a , in t o od Z a d n j e I n d i j e do Celebesa, F i l i p i n o v in F o r m o z e . P r i n e k a t e r i h n a j d e m o za lov n a glave p o s e b n a , r a f i n i r a n a orodja, n e k a k e m r e ž e n a d r ž a j u z b a m b u s o v i m nožem, k i se z a r i n e žrtvi, n a p a d e n i od z a d a j , v t i l n i k in p o d o b n o ; m a r s i k j e v t e m o b m o č j u j e pogoj za poroko, d a p r e d -
^ Edinole pri jugozahodnih Eskimih na Alaski so ta običaj prevzeli od svojih južnejših indijanskih sosedov.
A U
SI. 1. Okrašena canea SI. 2. Prao lepo izdelana neokrašena canea
(Iz Ciba Zeitschrift V 49)
SI. 3. Canea iz Etno
grafskega muzeja v Ljubljani
SI. 4. Tako nosijo Jivari čance kot trofejo
(Iz Ciba Zeitschrift V'49)
SI. 3. Canea iz Etno
grafskega muzeja v Ljubljani
loži ženin nevesti o d r e z a n o glavo, p a t u d i več glav. T u d i v Melaneziji j e t a k o , n. p r . n a N o v i Gvineji p r i n e k a t e r i h p a p u a n s k i h p l e m e n i h ; t u d i t a m imajo p o s e b n e »vilice« za lov n a glave. Lov n a glave z a r a d i m a g i č n i h p r e d s t a v j e bil, k a k o r omenjeno, r a z š i r j e n t u d i po vsej A m e r i k i , n a j - i z r a z i t e j e p a č p r i A z t e k i h , n a r o d u z visoko p o l j e d e l s k o k u l t u r o in civili
zacijo, p a t u d i p r i j u g o v z h o d n i h p l e m e n i h S e v e r n e A m e r i k e (na p r i m e r A l g o n k i n še v X V I I I . stoletju) ter dalje v Srednji in zlasti J u ž n i A m e r i k i v območju p o v i r j a r e k e A m a z o n a s .
Z a n i m i v e j š e za n a s t u j e v p r a š a n j e o b r a v n a v e »ulovljenih« glav, i z d e l a v a trofej k o t z n a m e n j zmage, u s p e h a in fetišev, ki p r i n a š a j o z m a g o v a l c u in vsej naselbini srečo, d o b r o letino, p l o d o v i t o s t i t d . Za t a del t r č i m o n a n a j r a z l i č n e j š e n a č i n e o b d e l a v e o d s e k a n e g l a v e od p r e p r o s t e o h r a n i t v e le gole, k o m a j malo o k r a š e n e l o b a n j e d o p r a v e konser- vacije, k i n a j čim bolj v e r n o o h r a n i p o d o b o u b i t e g a . V t a k r o g sodijo t u d i čance. I n k o n č n o sodi sem t u d i simbolična trofeja o d s e k a n e glave, k o ž n a trofeja, s k a l p in s k a l p n i k o d e r . R a z e n v obeh A m e r i k a h n a j d e m o t a k o l u n e t n o o b d e l a n e trofeje p o n e k o d v Melaneziji in p r i M a o r i h (New Zealand). Y Melaneziji n. p r . p o n e k o d modelirajo o b r a z iz gline n a golo lobanjo. M a o r i s svojo višjo u m e t n i š k o k u l t u r o , za k a t e r o j e p r a v zna
č i l n a s p i r a l n a o r n a m e n t i k a t a t a u a c i j e o b r a z a , so t u d i v t e m p o g l e d u m n o g o bolj z a h t e v n i . P o W e ti 1 e j u , ki se o p i r a n a p o r o č i l o Y a t e a , so M a o r i o d s t r a n i l i o d s e k a n i glavi m o ž g a n e skozi u s t n o d u p l i n o , k o so p r e d r l i nebo. P o t e m glavo očistijo vsega m e s a in i z t a k n e j o oči. Ysa glava se n a t o s k u h a oziroma o p a r i , in k o se hoče koža že odločiti od p o d l a g e , j o h i t r o v t a k n e j o v m r z l o v o d o ; n a t o glavo s p e t p o s t a v i j o v n e k a k o p e č , t a k o d a m o r a v s a p a r a v n o t r a n j o s t glave. Šele p o t e m n a t a k n e j o glavo n a kol, d a se posuši, in j o k o n č n o še e n k r a t d u š i j o v p a r i . D a bi se o h r a n i l e p o t e z e o b r a z a , n a d o m e s t i j o m e h k e dele m e d k o ž o i n lobanjo z ličjem in l a n o m . N a v a d n o u s t a zašijejo, v e n d a r n e v e d n o . P r i vsem t e m j e v a ž n o , d a se p o p o l n o m a o h r a n i j o t a t a u a c i j a in lasje. Iz vsega tega p a v i d i m o n e k o p o d o b n o s t s p r e p a r a c i j o č a n c . Yelika r a z l i k a j e p o d r u g i s t r a n i seveda, da gre p r i m a o r i j s k i h trofejah za glave, p r i k a t e r i h ostane k o ž a n a k o s t n i p o d l a g i . N a d r u g i s t r a n i P a c i f i k a so M u n d u r u k u (tudi v p o r e č j u A m a z o n a s a ) iz o d r e z a n e glave p r a v t a k o vzeli le možgane, ostalo p a obdelovali z glino, r a s t l i n s k i m oljem in d i m o m . O č i so n a domestili s k e p i c a m i iz p l a s t i č n e smole in vtisnili še p o en k r e m p e l j lenivca. P o d o b n o k a k o r J i v a r i svoje čance, so o k r a s i l i t e trofeje s p e r j e m in v r v i c a m i t e r j i h nosili s seboj okoli v r a t u ali n a p a s u .
D o m o v i n a p r a v i h k o ž n i h trofej, bodisi z glave ali celo z vsega telesa, j e A m e r i k a , k i n a s m o r a t u t u d i n a j b o l j z a n i m a t i . Bistvo v t e h n i č n e m p o g l e d u p r i t e m je, d a se p o b i t e m u s o v r a ž n i k u o d e r e k o ž a z glave, bodisi le del z lasmi ( s k a l p ) , bodisi s cele, ali p a z vsega telesa, in d a se t a k o ž a p o t e m še n a p o s e b n e n a č i n e obdeluje. K o n č n o se t a k a trofeja n a v a d n o še j a v n o s p o s e b n i m i obredi posveti, da dobi svojo m a g i č n o moč. Geo
g r a f s k o bolj omejen običaj v o b m o č j u s t a r i h I n k o v j e b i l o o d i r a n j e u b i t i h in u p o r a b a kože k o t boben, in to t a k o , d a j e koža t r e b u h a m e m b r a n a
b o b n a , k o ž a rok n a d o m e š č a tolkaU, koža nog visi p o d bobnom, k o ž a glave p a g l e d a p r e k o b o b n a ; v u s t a s o v t a k n i l i p i š č a l k o , k i v u g o d n e m v e t r u t u d i p i s k a . T a k o so I n k i nosili t a k š n e » u m e t n e t a m b u r j e « iz kož sovraž
nik p o g l a v a r j e v o p r i l i k i Sončnega slavja. R a z e n tega so I n k i p o z n a l i t u d i skodele iz l o b a n j in f l a v t e iz kosti u b i t i h sovražnikov, trofeje, k i so se p r i n j i h o v i h j u ž n e j š i h sosedih, A r a u k a n c i h , o h r a n i l e še v novejšo dobo.
K l j u b t a k e m u g r o z o t n e m u običaju, k i p a j e t u d i t u p o v e z a n z v e r s k i m o b r e d o m , n e m o r e m o t r d i t i , da I n k i niso imeli visoke k u l t u r e . S a j j e z n a č i l n o za vse t r i p r e d z g o d o v i n s k e visoke k u l t u r e A m e r i k e , za A z t e k e , Maje in I n k e , d a so bile v zvezi s svojimi v e r s k i m i o b r e d i i z r e d n o k r v a v e ; n a j v e č človeških ž r t e v — n a j m a n j 50.000 l e t n o — je z a h t e v a l a v e r a A z t e k o v . T a k o so t a m bile v o j n e ali b o j n i p o h o d i p r i r e j e n i često s a m o z a r a d i lova n a u j e t n i k e , k i so j i h p o t e m žrtvovali s o n č n e m u b o g u ; in njihove l o b a n j e ali k o ž n e trofeje so p o t e m k r a s i l e svetišča.
T u d i v nižjih poljedelskih k u l t u r a h A m e r i k e n a j d e m o v r a z n i h o b l i k a h k o ž n e trofeje in k u l t glav. P l e m e n a Irokezi, T i m u k u a in M a s k o k i n a j u g o z a h o d u Severne A m e r i k e so s k a l p i r a n j e p o z n a l a gotovo že v XVI. stoletju; v K a l i f o r n i j i so p a d l i m s o v r a ž n i k o m odrezali glavo ali s k a l p i n so s trofejo ob p r o s l a v i z m a g e plesali. H u a k s t e k i v M e h i k i so u b i t i m s o v r a ž n i k o m odrli kožo cele g l a v e (z obrazom) ter j o p r e p a r i r a l i p o d o b n o k a k o r J i v a r i svoje c a n e e ; t e trofeje so- p o t e m obesili v svojih svetiščih. P l e m e n a C a n e a ( P a n a m a ) so u b i t e g a s o v r a ž n i k a p o j e d l i in njegovo glavo obesili n a visokih b a m b u s o v i h p a l i c a h na s l a v n o s t n e m in o b e n e m p o g r e b n e m p r o s t o r u . P r i p a d n i k i p l e m e n a Muisca n a visoki p l a noti Bogota ( d a n a š n j a K o l u m b i j a ) so p a d l i m s o v r a ž n i k o m o d r e z a l i glave in j i h obešali o b h i š a h i n svetiščih.
V J u ž n i A m e r i k i so p o z n a l i c a n e e r a z e n J i v a r o v še p l e m e n a M a n t a v E k v a d o r u , P a l l a p a s a m o o d r e z a n e g l a v e brez p o s e b n e p r e p a r a c i j e . T u d i k o r d i l j e r s k a p l e m e n a s e v e r n e g a Cileja in s e v e r o z a h o d n e A r g e n t i - nije so s o v r a ž n i k o m o d r e z a l a glave i n j i h posvetila Soncu. S t a r a , p r e d - i n k o v s k a p e r u a n s k a p l e m e n a so glavo t u d i odrla, k o ž o p u s t i l a p o s u š i t i n a velikost pesti ali p a so j o spet p r e v l e k l a čez l o b a n j o ; iz p r e d i n k o v s k e d o b e so n a š l i v dolini L i m e v n e k e m g r o b u t u d i d o b r o k o n s e r v i r a n s k a l p . V g l a v n e m vidimo, d a j e sušenje k o ž e glave bilo n e k o č v e l i k o bolj r a z širjeno k a k o r d a n e s . Še v G r a n C h a k u , k j e r so k u l t u r e zelo p r i m i t i v n e , so p o z n a l i s k a l p i r a n j e ; iz l o b a n j u b i t i h s o v r a ž n i k o v ali p a t u d i iz s k a l - p o v , n a p e t i h v obroče, so zmagovalci p i l i svoje p i v o in s t a r e žene so s temi trofejami p l e s a l e ob p r o s l a v i zmage. Z a n i m i v o j e m o r d a še omeniti, d a so s k o r a j p r i vseh p l e m e n i h A m e r i k e , k i so p o z n a l a trofeje glav, gojili t u d i umetnoi d e f o r m a c i j o glav.
P o t e m zelo k r a t k e m in s u m a r n e m p r e g l e d u k u l t a g l a v in k o ž n i h trofej se n a m c a n e e J i v a r o v kažejo v l u č i p o s e b n i h v e r s k i h p r e d s t a v vseh p r i m i t i v n e j š i h poljedelskih k u l t u r v p r v i v r s t i A m e r i k e , p a t u d i d r u g i h . T o d a e d i n o p r i J i v a r i h se j e do d a n e s o h r a n i l a u m e t n o s t p r e p a r a c i j e kožne trofeje z glave, k a k o r jo v i d i m o t u d i v n a š i čanci. D a s i m o d e r n a civilizacija — v s a j u r a d n o — p o v s o d s k u š a z a t r e t i t a grozotni
k u l t , SO v e n d a r Ideici, p o s e b n o v A m e r i k i v dobi kolonizacije m o č n o p o spešili p r a v s k a l p i r a n j e , k a j t i za s k a l p »rdečekožča« so t e d a j plačev^ali visoke p r e m i j e in niso t a n k o č u t n o p a z i l i , k d o j e bil n e k d a n j i nosilec s k a l p a , n i t i p o spolu n i t i p o starosti. W e u 1 e p o r o č a celo, d a so belci s a m i , t u d i d u h o v n i k i in žene, s k a l p i r a l i »rdečekožce«, če j e t a k o n a n e s l a pi-ilika. G o t o v o so t u d i n a b i r a l c i za m u z e a l n e z b i r k e z d o b r i m p l a č i l o m p o d ž i g a l i lovce n a glave, d a j e p a d l a m a r s i k a t e r a žrtev, i n še s e d a j l a h k o k u p i t e c a n e e v A m e r i k i , k a k o r sem zvedel iz ust a m e r i š k e g a Slovenca p r e d d v e m a letoma, t u d i za b o r n i h p e t dolarjev. Zdi se t o r e j , d a J i v a r i k l j u b u r a d n e m u p r e g a n j a n j u lova n a glave svoje k r v a v e o b r t i še n e b o d o t a k o k m a l u o p u s t i l i . Sicer j e p a p o v i r j e A m a z o n a s a še slej ko p r e j zelo n e d o s t o p n o območje m o č v i r n e g a p r a g o z d a .
K l j u b v s e m u j e seveda canea, k i j o s e d a j h r a n i n a š E t n o g r a f s k i m u z e j , za n a s d r a g o c e n a r e d k o s t i n m o r a m o b i t i d a r o v a l c u le h v a l e ž n i , d a j o j e p o k l o n i l u s t a n o v i , kjer l a h k o služi v u č n e n a m e n e .
NAJBOLJ UPORABLJENO SLOVSTVO:
Buschan, G.: Die Sitten der Völker, Berlin. (Zlasti III. del.)
Gusinde, M.: Kopftrophäen in Amerika. Ciba-Zeitschrift V.. Nr. 49, Basel 1957. (Zlasti str. 1693—1696.)
Imbelloni, J.: Gli Amazzonici. — Biasutti, R.: R a z z e e popoli della terra.
Torino 1940. (Zlasti I. in IH. del.)
Krikeberg, W.: Südamerika. V: Bernatzik, R.: Die grosse Völkerkunde.
Berlin. (Zlasti II. in III. del.)
Martin, R.: Lehrbuch der Anthropologie. II. izd.. Jena 1928. (I. del.) Weule, K.: Der Krieg in den Tiefen der Afenschheit. Stuttgart 1916.
S u m m a r y
THE ZCHANTZA OF THE ETHNOGRAPHICAL MUSEUM OF LJUBLJANA The zchantza is a gift from Dr. I. Soegel, and originates from Eastern Ecuador forests mhere, up to the present, the Jivaros have been skilled pre- parators of such strange trophies. Our specimen mas acquired in 1914 and inventoried under No. 2618 at the Ethnographical Museum.
In the first part of the present paper the technique of the preparation after Karsten (cf. Gusinde, I. c.) is described.
The second part deals with our specimen. The sex of the victim is uncertain;
his (her) age might have been about 35 to 45 years. The hair, the most important as the site of the victim's soul, is about 16" long, almost black, except a tuft of mhite hair on the right side. In the face there are some scars, particularly on the left side. At least one of the injuries, on the left cheek, mas inflicted by a pointed implement during preparation and semn afterwards by the head- hunter; the knot is visible inside the zchantza. The lips are tightly sewn together, no adornments are added. The reduction of the height and breadth of the head may be to some "I--, to of the natural size. The nose, however, is reduced to
perhaps about - / 3 of its natural size only; also the mouth and the ears are somehow disproportionate in reduction as compared to the head as a whole.
Although disproportionate, the linear reduction is, on an average, not less than
^/2 to of the natural size, whereas the cubic reduction amounts to about ^/e of the natural size or even less. Thus the degree of reduction to about of the natural size, as given by Karsten, does not apply to our specimen. At any rate, judging from the disproportionate reductions of several diameters and from some injuries which must have been inflicted during the preparation, our zchantza was probably made by a rather unskilled headunter, perhaps for sale to Europeans only.
The third part contains a survey of headhunting, skull-cults, and skin- trophies, especially in the Americas. The connection of these strange customs with lower agricultures as well as with head deformations in America is emphasized.
