• Nenhum resultado encontrado

Naslednjega dne je bilo v obnovljeni restavraciji že srečanje kolegija generalnega direktorja Krke

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2024

Share "Naslednjega dne je bilo v obnovljeni restavraciji že srečanje kolegija generalnega direktorja Krke"

Copied!
2
0
0

Texto

(1)

196

Varstvo Spomenikov, 44 – poročila

prevzemom 18. decembra 2006. Naslednjega dne je bilo v obnovljeni restavraciji že srečanje kolegija generalnega direktorja Krke.

V teh devetdesetih dneh je uspelo odgovornemu konservatorju z vsakodnevno večurno prisotnostjo na gradbišču ohraniti bistvene sestavne dele arhi- tekture, preprečiti poškodbe ali izginotje kamnitih detajlov ter ohraniti vsaj del opreme iz prenove v osemdesetih letih 20. stoletja. Med uspehe so- dijo kakovostna obnova oken, delna zasteklitev z ravnim, ročno vlečenim steklom, odstranitev izjemno agresivne zarasti na obzidjih, stenah in v notranjem dvorišču, restavratorska popravila na kamnitih portalih in okenskih okvirjih ter odstra- nitev dvignjene terase in izenačenje nivojev no- tranjega dvorišča. Opravili smo lahko le skromna dokumentiranja in obrobne arheološke preiskave terena ter deponirali večje število najdenih lapi- darnih kosov, ki so bili že vgrajeni v dele substruk- cij grajskih stavb ob obnovitvenih delih v letih 1956–1961.

Novo stopnišče z dvorišča v vhodno avlo palacija; svetli, masivni bloki kamna iz kamnoloma v Zidanem Mostu (foto: Jovo Grobovšek 2008)

Slabo oceno moramo dati predvsem pripravi pro- jekta. Izvajalci del so v izjemno tesnih časovnih rokih storili, kar so lahko, žal pa niso mogli poka- zati vseh svojih sposobnosti. Že na začetku stikov s projektantom notranje opreme smo zagovarjali stališče, da samovšečnega oblikovanja ne bomo ocenjevali, saj gre za začasno in spremenljivo ses- tavino spomenika. Pokazalo se je namreč, da av- tor, izbran in ekskluziven, ne upošteva konteksta spomenika in svojega dela ne vidi v kontinuiteti dotedanjih sprememb, temveč mu je bliže izrazit avtorski rez. Izbrani slog »gotike«, kot ga je poj- moval pri delu, je umestil počez skozi vse slogovne raznolikosti raščenega grajskega kompleksa.

V pripravi je izdelava celovitega konservator- sko-restavratorskega programa in potrebnih del- nih projektov za izvedbo prezentacijskih dela na najbolj kakovostnih sestavinah grajskega komplek- sa (zunanje poslikave, kamniti detajli, zunanji in notranji ometi, ponovna ureditev baročne kapele v SZ okroglem obrambnem stolpu in drugo).

Jovo Grobovšek

173EŠD: 8759 Naselje: Otočec

Občina: Mestna občina Novo mesto Ime: Otočec – grajski park Naslov: Grajska cesta 2, 8222 Otočec Področje: UA, UR. KR.

Obdobje: 19. in 20. stoletje

V sklopu intenzivnih, a strokovno slabo prip- ravljenih prizadevanj nekdanjega vodstva Krka Zdravilišča, d. o. o. (danes Terme Krka, d. o. o., z novim vodstvom), so v juliju 2007 v Arboretumu Volčji Potok po naročilu uporabnika kompleksa Otočec izdelali projekta z naslovoma Idejna zas- nova prenove območja gradu Otočec (št. projekta 560/07, junij 2007) in Inventarizacija stanja veg- etacije na območju gradu Otočec (št. projekta 561/07, junij 2007). Skromno projektno nalogo je maja 2007 brez vednosti ZVKDS oblikovala Projektna skupina Term Krka za obnovo gradu Otočec, ki pred tem ni pridobila nobenih kon- servatorskih izhodišč, sklicevala pa se je na doku- ment ZVKDS iz marca 2004, ki ni bil namenjen izdelavi projektov, temveč rednim vzdrževalnim posegom.

V ZVKDS, OE Novo mesto, smo temeljito pregledali oba projekta. Inventarizacijo stanja vegetacije na območju gradu Otočec smo ocenili kot kakovostno gradivo, ki je uporabno in solidna

(2)

197 Varstvo Spomenikov, 44 – poročila osnova za izdelavo konservatorskega projekta.

Idejno zasnovo prenove območja gradu Otočec pa smo v celoti zavrnili in predlagali naročniku, naj najprej naroči konservatorski program, na nje- govih izhodiščih pa nato opravi širok javni natečaj za izbor usposobljenih projektantov.

V nadaljnjih sodelovanjih z novim vodstvom je do takega naročila tudi prišlo in po do zdaj končani intenzivni obnovi hotelskega dela gradu Otočec postopoma nastaja tudi ustrezni konservatorski program za celotno območje gradu Otočec.

Jovo Grobovšek

174EŠD: 6053 Naselje: Pavlovci Občina: Ormož

Ime: Pavlovci – rimska stavba Naslov: parc. št. 153/1, k. o. Pavlovci Področje: A

Obdobje: rimsko obdobje

V času od 28. maja do 8. junija 2007 je bilo opravljeno arheološko sondiranje na trasi rekon- strukcije in elektrifikacije železniške proge Prag- ersko–Hodoš v kraju Pavlovci. Sondiranje je bilo opravljeno na zemljiščih s parc. št. 153/1, k. o.

Pavlovci (ostaline rimske vile), in parc. št. 166/1, k. o. Pavlovci (rimska ruševinska plast).

Arheološki poseg v zemeljske plasti je bil potreben zaradi območja rekonstrukcije železniške proge, ki se nahaja znotraj arheološkega spomenika z evidenčno številko dediščine 6053, kjer je bila dokumentirana rimska vila z arheološkimi posegi že leta 1967 (vodja arheoloških del: kustodinja iz Pokrajinskega muzeja Ptuj Zorka Šubic, univ.

dipl. arheologinja), ali v neposredni bližini tega spomenika.

Izkopanih in dokumentiranih je bilo 5 testnih sond, dolgih 20 do 40 metrov in širokih 1,80 metra, le sonda 2 je bila dolga 80 metrov in široka 2,5 metra. Rimska kulturna plast z grad- benimi ostalinami, temelji rimske stavbe, je bila dokumentirana v sondi 2 in njenem podaljšku v sondi 5, kjer je bil na globini 20–30 cm apneni estrih in pod njim osnova iz rečnih oblic. V sondi 2 se pod ornico na globini okoli 20 cm večkrat pojavi plast polomljenih tegul in tudi imbreksov, kar nedvomno govori za uničene strešne ostaline objektov (verjetno lesenih) zunaj samega območja rimske vile.

Arheološko sondiranje je pokazalo, da se gradbene ostaline rimskega objekta v glavnem nahajajo na

območju današnjega travnika (parc. št. 153/1, k.

o. Pavlovci) zahodno od predvidene nove trase železniške proge na odseku Ormož–Ljutomer in južno od zahodnega dela sonde 2.

Od drobnih arheoloških najdb naj omenim pre- cej odlomkov različne rimske lončenine, bronasti novec SEVERINE AVG(USTAE) in izredno ohranjeno bronasto oljenko z reliefno upodoblje- no gledališko masko.

Časovna opredelitev rimske vile je bila določena že s prejšnjimi arheološkimi posegi, na podlagi se- danjih najdb, predvsem bronastega novca Severi- nae (leto 275), keramičnih odlomkov in bronaste oljenke, pa sodi življenje v vili v čas od 2. do 3.

stoletja.

Ivan Tušek

Zahodni del sonde 2 z gradbenimi ostalinami rimske vile (iz fototeke ZVKDS, OE Maribor)

Rimska bronasta oljenka (iz fototeke ZVKDS, OE Maribor)

Referências

Documentos relacionados