150
Naselje: Leskovec pri Krškem Občina: Krško
Ime: p. c. sv. Ane Področje: UA Vrsta dela: 4, 5, 8
Lanska in letošnja suša sta povzročili, da je stavba razpokala do stopnje, ko grozi trenutna porušitev.
Projektni biro SPINA, d.o.o., Novo mesto je v tes- nem strokovnem sodelovanju z LRZVNKD izdelal projekt sanacije.
Dušan Kramberger
151
Naselje: Leskovec pri Krškem Občina: Krško
Ime: ž. c. Žalostne matere božje Področje: UA, A
Vrsta dela: 4, 7
Že pred nekaj desetletji je apneni belež zakril znano vegetabilno poslikavo na obokih v ladji. Zaradi po- manjkanja denarja smo tudi zdaj uporabili apno in slikarije zavarovane čakajo na boljšo priložnost. V la- dji so s svetlo opečnim tonom poudarjena poznogot- ska rebra in slavolok. V južni kapeli je obnovljeno svetlo modro polje na oboku, zlate zvezde in bogata geometrijska bordura pa bodo predvidoma naslikane v prihodnjih letih.
Pri urejanju prostora v pritličju zvonika, kamor je bila 16.10.1993 vrnjena gotska plastika Pieta, so v tleh naleteli na prave depozite človeških kosti brez arte- faktov. Kopanje je bilo takoj ustavljeno in zdaj je tlak položen tako, da ni posegel v arheološke plasti. Siste- matična arheološka izkopavanja znotraj in zunaj zvo- nika bi lahko potrdila tezo, da gre za improvizirano kostnico, in določila obdobje.
Dušan Kramberger
152
Naselje: Limbarska gora Občina: Domžale Ime: p. c. sv. Valentina Področje: UA Vrsta del: 4, 5, 6, 7
V okviru spomeniškovarstvene akcije je bila na prez- biteriju in ladji v celoti položena nova kritina. Obe- nem je bil saniran profiliran venčni zidec in na podla- gi sondiranja arh. poslikav rekonstruirana poslikava zidca v grafitno sivi barvi. Sondiranje Nika Leben in Bernarda Jesenko, zidarska dela F. Novak, Imenje pri Moravčah, krovska dela F. Kožuh iz Zimca.
Nika Leben
153
Naselje: Limbuš Občina: Ruše Ime: kapela
Področje: UA Vrsta dela: 7
Krajevna skupnost je po navodilih Zavoda obnovila historično kapelo in znamenje ob poti na Primčev vrh, nato pa jo je figuralno poslikal krajevni samouk.
Andreja Volavšek
154
Naselje: Lisjaki Občina: Sežana Naslov: Lisjaki 3 Področje: E Vrsta dela: 4, 7
Lastnik je želel edini še ohranjeni del kmečkega dvor- ca, ki le še deloma služi svoji funkciji, preurediti v stanovanjske prostore. V ta namen smo izdelali konservatorske smernice in projekt prenove. No- tranjščino smo tako prilagodili sodobnim stanovanj- skim standardom. Zaradi dobre ohranjenosti smo predvideli, da se v notranjosti prezentira le »stara kuhinja«. Prenova zunanjščine služi prezentaciji treh fasad. Lastnik je z deli začel v decembru 1992. Naj- prej je naredil AB ploščo v prvem nadstropju, ki je zamenjala dotrajane lesene stropove. AB plošča je bila narejena tudi nad podhodom, katerega stene krasita freski. Pri tem se je pod fresko Križanega razkril podpis z letnico: A(nton) L(isjak) F. F. A.
1858. Ta letnica sovpada z letnico na okvirju vhodnih vrat v obnavljani del - 1868. Cel podhod bo tako potrebno sondirati. Ker so se dela na objektu komaj začela, bomo o njihovem nadaljnjem poteku poročali pozneje.
Eda Belingar
155
Naselje: Livek Občina: Tolmin Ime: mejnik Področje: Z
Vrsta dela: 1
V Breginju smo evidentirali in fotodokumentirali dva grba. V zaselku Golobi zavije pot na levo (v smeri proti Livku) in vodi proti gozdu. Na levi tik ob gozdni meji je kamnita skala, v katero sta vklesana dva grba. Pod beneškim grbom je mogoče razbrati letnico 1753. Poleg njega je še habsburški grb, letnica pod njim pa ni več berljiva. Oba grba smo evidentirali in fotodokumentirali.
Damjana Fortunat Černilogar
156
Naselje: Ljubelj Občina: Tržič Ime: taborišče Ljubelj Področje: Z, UR. KR Vrsta dela: 2, 4, 7
Na območju koncentracijskega nacističnega taborišča Ljubelj so bile urejene terase, zasajena živa meja,
urejen dostop, zasajeni mankajoči macesni, urejena jama - krematorij, narejene varovalne ograje. Sred- stva je prispevalo le ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Akcija se nadaljuje v letu 1993.
Renata Pamič
157
Naselje: Ljubljana Občina: Ljubljana - Center Ime: Mestni stolp - stolp piskačev Področje: UA, U
Vrsta dela: 4, 5, 6
Ob letni konferenci muzealcev (CIDOC 1993) so bili predstavljeni rezultati projekta GONAS z delovnim naslovom Rekonstrukcija stolpa piskačev (nosilci:
Marko Perme d.i.a., Peter Zupan d.i.a., Uroš Lubej d.um.zg.). S projektom smo preizkusli uporabnost raunalniškega grafičnega programa za potrebe kon- servatorske dokumentacije. Z natančnimi meritvami izbranega objekta in s tridimenzionalno vizualizacijo
»klasičnih načrtov« smo skušali doseči večjo pregled- nost in predstavljivost objekta, predvsem pa pridobiti možnost za trajno izpopolnjevanje dokumentiranega stanja z ugotovitvami nadaljnih raziskav. Pridobljena dokumentacija se je izkazala za primerno osnovo, na kateri smo naredili tudi prve korake na poti k izobli- kovanju celostnega projekta konservatorske prezen- tacije izbranega območja.
Za modelni primer smo si izbrali območje t.im. fran- coske bastije (B) pod zahodno fasado palacija ljub- ljanskega gradu. Tu so dvoletna arheološka izkopava- nja pod nasutjem iz začetka 19. stoletja razkrila vrsto zanimivih podatkov o zgodovini in razvoju pozno- srednjeveških grajskih vhodnih utrdb oz. »predgra- dja«, v prvi polovici 15. stoletja temeljito predelane izvirne zasnove ljubljanskega gradu.
V jugozahodnem vogalu bastije se je tako znova odprl pogled na Vhodni stolp (MS), ki je prislonjen na zunanjo stran najstarejšega obzidja Mesta (M) na griču med gradom in Trančo. Obzidje in stolp je proti Staremu trgu varoval ok. 3 m širok obrambni jarek, preko katerega je vodil dvižni most. Vozna pot je bila speljana skozi stolp na strmo pobočje ograje- nega prostora današnje bastije do drugega dvižnega mostu pred Friderikovim stolpom (F), od tu pa skozi imenovani stolp in kazemate na grajsko dvorišče. Tri strelnice v Vhodnem stolpu so le za silo varovale pristop v predgradje, zato verjamemo, da je glavno nalogo obrambe obzidja in stolpa prevzel del južne bastije (J) na prostoru edinega nesklenjenega niza grajskih objektov neposredno nad Vhodnim stolpom.
Z dokončanjem gradnje starotrškega mestnega obzi- dja (S) v tridesetih letih 16. stoletja in izgradnjo Viso- ke bastije (V) na vzhodnem obrobju grajskega griča leta 1543, so dobile grajske stavbe in povečano mesto dovolj varno utrjeno vzhodno stran, staro obzidje Mesta in Vhodni stolp pa sta izgubila nekdanji obrambni pomen. Med Visoko bastijo in grajske stavbe je bil zato nasut umeten grič Lipnik, ki je z dolgim dvižnim mostom povezal novourejeni glav- ni vhod v peterokotni stolp, stari Vhodni stolp pa so odslej uporabljali le za pomožni vhod in predvsem - čemur bomo v nadaljevanju posvetili največ pozor-
nosti - bivalni stolp z uro in opazovalnim hodnikom, skratka, značilen srednjeevropski Mestni stolp (Stadt- turm oz. Uhrturm) kot simbol naraščajoče (denarne) moči in samostojnosti meščanstva.
Naslednje leto bo minilo 450 let od ustanovitve stalne mestne godbe v Ljubljani, kajti leta 1544 je mestni župan ob podpori kranjskih deželnih stanov z ugod- nimi pogoji redne zaposlitve v Ljubljano zvabil pi- skaško skupino iz Beljaka. Mesto jim je obljubilo dobro tedensko plačo, brezplačno stanovanje v nek- danjem Vhodnem stolpu, preskrbo z lesom za kurja- vo in poseben letni dodatek za njihova službena oblačila - zelen plašč ali livrejo, na kateri je bil naslikan ljubljanski grb. Med njihove dolžnosti je sodilo vsakodnevno poletno muziciranje s kometom in tremi pozavnami z obodnega hodnika ob enajstih dopoldne, glasbena spremljava obredov pomembnej- ših verskih in svetnih mestnih slovesnosti, ob tem pa so morali opravljati še dnevno stražarsko službo in opozarjati na nevarnost požara ali vojnih sovražnosti z rdečo ali belo zastavo. Nočno stražarsko službo in olje za razsvetljavo je mesto tedensko plačevalo po- sebnemu mestnemu stražarju. Enkrat na leto so pi- skači prejeli tudi denarno nadomestilo za njihovo jutranje in večerno bobnanje, s katerim so morali 15 minut opozarjati na odpiranje in predvsem zapiranje mestnih vrat v obzidju. Velik boben, ki je bil pritrjen na obodnem hodniku, so leta 1611 zamenjali z rogom oz. z neko vrsto orgelskega mehanizma, navado bob- nanja pa nadomestili s poganjanjem mehov. Številni prazniki, sejmi, poroke itd. so piskačem nudili obilo priložnosti za dodaten zaslužek, kadar ni bi bila izdana deželnoknežja prepoved muziciranja na pro- stem zaradi nevarnosti vojne, kužnih bolezni ali smrti v cesarski družini.
Piskaški mojster in trije pomočniki so za bivanje potrebovali kar nekaj prostora, saj vemo, da so imeli tudi družine, zato je moralo mesto Vhodni stolp povišati in ga proti vzhodu razširiti s tri metre širo- kim prizidkom. Nepogrešljiva spremljevalka vsakega mestnega stolpa je zmeraj tudi ura, ki je na našem stolpu verjetno že od leta 1553 naprej bila ob polnih urah na bronast zvon ljubljanskega zvonarja Lenarta Giesserja. Omeniti velja še značilno vsakodnevno zvonjenje ob sedmi uri zjutraj v spomin na neuspešno turško obleganje mesta. V prizidku je bila klet, nad njo kuhinja, v celotnem drugem nadstropju pa spalni- ce. Piskači so uporabljali nadzidano tretje nadstropje pod uro za dnevni bivalni prostor do leta 1611, ko je bil v ta prostor nameščen meh za rog. Prizidek je dobil tretje nadstropje in stolpič za zvon, na zunanji hodnik je bil nameščen rog, ki ga je izdelal v Benet- kah priučeni izdelovalec orgel Janez Strelius. Celotno nadzidavo Mestnega stolpa, preureditev notranjosti in namestitev roga je vodil ljubljanski stavbni mojster Zuan de Donino. S to prenovo je dobil stolp, danes ga mnogi imenujejo kar stolp piskačev, značilno podo- bo, ki se že pojavlja na najzgodnejših grafičnih upo- dobitvah Ljubljane.
Potres in hudo poletno neurje z dežjem sta leta 1621 povzročila precej škode streham ljubljanskih stolpov, utrdb in zvonikov. Tudi Mestnemu stolpu ni bilo prizaneseno, zato je moral tesarski mojster Gašpar Ranta v celoti obnoviti ostrešje in strešno kritino nad uro in zvonom, »temeljitega« popravila pa je bil
