Komisija za tehnične zadeve se je seznanila z letnim poročilom Varuha pravic gledalcev in poslušalcev za leto 2016. Komisija za tehnične zadeve se je seznanila z mesečnim poročilom Varuha pravic gledalcev in poslušalcev za mesec januar 2017. Komisija za tehnične zadeve se je seznanila s poročilom o realizaciji programsko-produkcijskega načrta RTV Slovenija za leto 2016.
Komisija za tehnične zadeve se je seznanila z izhodišči programsko-produkcijskega načrta RTV Slovenija za leto 2018. Komisija za tehnična vprašanja se je seznanila s poročilom Varuha pravic gledalcev in poslušalcev za obdobje do avgusta 2017 Komisija za tehnična vprašanja Vprašanja so se seznanila s predlogom programa – produkcijskim načrtom in finančnim načrtom za leto 2018.
Komisija za izobraževalne, otroške in mladinske programe se je seznanila s predstavitvijo delovnih področij posameznih odgovornih urednikov. Komisija se je seznanila z izhodišči za PPN in poročili o realizaciji programsko produkcijskega načrta ter ga podprla. Komisija za informativne programe je v letu 2017 redno pregledovala mesečna poročila Varuha pravic gledalcev in poslušalcev.
Od prve seje Komisije pa vse do zadnje, 19. seje, smo člani razpravljali o terminih oz. uvrstitvah prispevkov ali oddaj o kulturi v shemo TVS. komisija) od vodstva zavoda pričakuje predloge, kako bi najbolj zanimive prispevke s področja kulture uvrstili v prime time termine.
2 – 1 Komisija za kulturne in umetniške programe podpira sklep sestanka med predstavniki RTV Slovenija in enim od producentskih združenj s področja AV produkcije- GIZ SNAVP- z dne 14. junija, da bo RTV Slovenija pri EBU in Ministrstvu za kulturo pridobila tolmačenje direktive EU in zakonodaje s področja definicij slovenskih in evropskih AV-del ter vseh potrebnih programskih deležev, ki jih mora RTV Slovenija dosegati po zakonu o medijih in zakonu o AV- storitvah. 2016 zavzel naslednje stališče: ”Programski svet RTV Slovenija zavrača Strategijo Radiotelevizije Slovenija do leta 2024, ki je del Strategije razvoja medijev v Republiki Sloveniji do leta 2024 (Verzija 1.0), kot nesprejemljivo, saj obeta medijsko politiko, ki bi bila škodljiva za delovanje ter učinkovito in kakovostno upravljanje nacionalne radiotelevizije.”. Programski svet je ustanovil Komisijo za pripravo pripomb na Strategijo razvoja medijev v Republiki Sloveniji do leta 2024, ki je v nadaljevanju aktivno spremljala nastajanje dokumenta, se nanj odzivala in pripravljala predloge rešitev, ki se nanašajo na RTV Slovenija.
Z obžalovanjem ugotavljam, da sedanji predlog strategije kljub številnim spremembam še vedno temelji na izhodiščih, ki jih je julija lani zavrnil Programski svet RTV Slovenija. V želji po ohranitvi obstoječega stanja predlagana strategija omejuje programsko in poslovno avtonomijo RTV Slovenija ter ji paradoksalno nalaga »optimalno opravljanje dejavnosti«. Ker. Predlagana strategija omejuje poslovno avtonomijo RTV Slovenija in zmanjšuje možnost financiranja javne službe s presežnimi prihodki iz tržne dejavnosti.
Na prvo mesto med strateškimi cilji postavlja predlog strategije depolitizacijo ter reorganizacijo upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Nesporno pa je tudi dejstvo, da mora Republika Slovenija kot ustanoviteljica RTV Slovenija imeti določen vpliv nad izvajanjem javne službe – a ne tako, da bi bil preko političnih stališč in nadzora ta vpliv zaznaven v vsebinah RTV Slovenija, temveč predvsem z vidika nadzora nad poslovanjem. Predlog strategije s prenosom programskih pristojnosti (vključno z imenovanjem generalnega direktorja) izvede zgolj navidezno depolitizacijo RTV Slovenija.
Predlog strategije jemlje ideološko razklanost družbe kot samoumevno danost, ki jo je RTV Slovenija dolžna upoštevati pri oblikovanju programov. Še bolj pomembno pa je, da bi takšna rešitev znižala raven organizacijske in predvsem programske avtonomije enot, ki tvorijo sistem RTV Slovenija. Pri tem reducira javno službo digitalne platforme na informativne vsebine, kar je izredno omejujoča rešitev, zlasti zato, ker naj bi RTV Slovenija s te platforme aktivno nagovarjala mlado publiko.
Med ukrepi za reorganizacijo RTV Slovenija navaja predlog strategije tematskih programov, ne opredeljuje pa finančnih sredstev za te programe, niti ne navaja, katere javne službe naj bi RTV Slovenija prenehala, da bi razpoložljive kapacitete lahko usmerimo v tematske programe. Na tretje mesto med strateškimi cilji predlog strategije postavlja opredelitev pomena in obsega kulturnih in izobraževalnih programov v javnem interesu. Predlog vzbuja dvome, saj posega v programsko avtonomijo RTV Slovenija, eden od odstavkov je nerazumljiv (»prilagoditev izobraževalnih programov na RTV Slovenija in po potrebi na AGRFT in drugih ustreznih institucijah«), zaradi finančnih in kadrovske omejitve, je izvedljivost tega cilja vprašljiva.
Izvedba omenjenega ukrepa bi lahko bila podlaga za prenos dela RTV-prispevka na lokalne medije, kar bi RTV Slovenija finančno oslabilo, postavlja pa se tudi vprašanje, ali so ti mediji tehnično in kadrovsko sposobni služiti javnosti. storitev na ravni nacionalnega radia in televizije. Razprave so pokazale, da kakovost programa in delovanja RTV Slovenija ni mogoča brez predhodne usklajenosti celotnega RTV sistema, brez sposobnosti hitrega in proaktivnega odzivanja na spremembe v okolju, brez konstruktivne kulture med zaposlenimi, brez jasno opredeljenih pooblastil in odgovornosti med deli sistema in zaposlenimi itd.
3 nekaterih programov niso dovolj dobri, še slabše pa bo, če predvsem zaradi neracionalne porabe finančnih sredstev ne bo mogoče zagotoviti kakovostnega promoviranja osrednjih programov RTV Slovenija.
Zato se je treba z vso resnostjo osredotočiti na kakovostno rast vseh programov, ki bodo predstavljali os prenovljene programske strategije. Informativne oddaje na televizijskih in radijskih programih so nenehno pod drobnogledom javnosti; gledalci in poslušalci pričakujejo, da so oblikovno, formatno in vsebinsko raznoliki, da so dogodki v Sloveniji enakomerno pokriti. Kritični so do prekratkih oddaj s prevelikim številom gostov, kjer so zahtevne teme obravnavane površno, tendenciozno, enostransko.
Poglobljeni pristopi (npr. anketni projekt Extravizor), hitri odzivi na izredne dogodke (npr. »breaking news« v primeru poplav, žleda in drugih nesreč v Sloveniji) ter neposredno spremljanje večjih mednarodnih ali domačih dogodkov (npr. volitve v ZDA oz. obisk ruskega predsednika v Sloveniji). Med vidnejšimi so volilni in referendumski projekti, kjer od RTV pričakujejo še posebej uravnotežen pristop. Načeloma so kritični do ponovitev, pozitivno se odzivajo na ponovitve legendarnih slovenskih filmov (npr. Vesna).
Zabava in glasba: odgovori so v veliki meri povezani z okusom in osebnimi preferencami gledalcev in poslušalcev, med bolj priljubljenimi programi so kvizi, od razvedrilnih programov gledalci pričakujejo sproščenost, zabavno, veselo in duhovito vzdušje, kritični so do vulgarnosti in politizacije. Pri verskih vsebinah so odgovori različni – z ocenami pretiravanja v eno ali drugo smer, torej premalo ali preveč. Nenehne so zahteve, da bi na prvem programu Radia Slovenija poleg Duhovnih misli predvajali tudi versko glasbo, redni program za vernike in nedeljska bogoslužja.
Kar zadeva šport, se od RTV Slovenija pričakuje, da bo s prenosi, kamerami in mikrofoni prisotna povsod, kjer slovenski športniki dosegajo izjemne uspehe (in kjer se neti slovenski nacionalni ponos), od komentatorjev pa visoko strokovnost in tekoče govorjenje. Senzorno ovirani gledalci in poslušalci opažajo napredek pri prilagojenem podajanju vsebin, pričakujejo pa nadaljnji razvoj, širitev in posodobitev storitve za ta del občinstva. V tej luči sem si kot predsednik prizadeval delovati enotno in v procesih odločanja, ob polnem spoštovanju različnosti mnenj in pogledov, iskal možnosti za čim širše soglasje, pri čemer je po mojem mnenju programskih strankarskih, interesnih ali drugih vplivov, ki bi spodkopali verodostojnost njenih odločitev.
Spremenjena sestava je prinesla nov zagon delu sveta, ki se je odrazil v povečanju obsega dejavnosti in ustanovitvi novih delovnih teles, ki so se soočila s številnimi odprtimi vprašanji RTV sistema. Ena od teh je ugotovitev, da je svet v normativnem in torej funkcionalnem vakuumu, saj po zakonu "upošteva pripombe in predloge gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija ter o njih odloča". Pri določanju programske politike in v utemeljenih primerih daje navodila generalnemu direktorju glede sprememb, ki jih je treba uvesti v programih« (16. člen Zakona o Radioteleviziji Slovenije).
Ob odzivu gledalcev na prispevek o Marku Perkoviću Thompsonu, ki je bil objavljen v oddaji Tednik dne 15. 3 – 7 Programski svet RTV Slovenija se pridružuje mnenju in argumentom navedenih v dokumentu varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev ”Odzivi gledalcev, pojasnilo avtorja, mnenje in priporočilo varuhinje”, da so bila v prispevku o Marku Perkoviću Thompsonu kršena naslednja poklicna merila, ki so določena z aktom POKLICNA MERILA IN NAČELA NOVINARSKE ETIKE V PROGRAMIH RTV SLOVENIJA (2000):.
