SLOVENSKI ZBIRALCI IN RAZISKOVALCI NEEVROPSKIH KULTUR V 19. STOLETJU
P a v l a Štrukelj
IZVLEČEK
Avtorica, dolgoletni vodja Muzeja neev
ropskih kidturv Coričanah,jevčlanku osvetlila zbiranje neevropskih predmetov od začetkov pa do konca 19. stoletja pri nas. Opisala je slovenske misionarje, pomorščake, diplomate in popotnike, ki so kot prvi zbiralci in raziskovalci postavili temelje neevropskih zbirk pri nas.
ABSTRACT
The author, long-time head of the Museum of Non-European Cultures in Goričane (a department of the Slovene Ethnographic Museum), in the article Slovene collectors and researchers of non-European cultures in the 19th century describes the collections of non- European artifacts in Slovenia from their begin
nings to the end of the 19th century. She writes of the Slovene missionaries, sailors, diplomats and travellers who as the first collectors and researchers laid the foundation for non- European collections.
V starih listinah s o ohranjeni podatki, č e p r a v nekoliko skopi, a i z r e d n o p o m e m b n i , k e r p o m a g a j o odkrivati p o m e m b n e Slovence iz 1 9 . stoletja. T o so tisti slovenski ljudje, ki so se na različne n a č i n e uveljavljali v tujini, p r e d v s e m z n a m e n o m prispevati svoj delež k širjenju k u l t u r n e g a obzorja Slovencev.
V 1 9 . stoletju so v E v r o p i nastale velike s p r e m e m b e n a g o s p o d a r s k e m , političnem in k u l t u r n e m področju, ki so vplivale tudi na življenje slovenskih ljudi. N a s p l o š n o lahko t r d i m o , da je kulturna, u m e t n o s t n a in z n a n s t v e n a dejavnost S l o v e n c e v v prejšnjem stoletju d o s e g a l a evropski kulturni r a z v o j n a nekaterih področjih. K a k o r m e d d r u g i m i e v r o p s k i m i n a r o d i se je tudi m e d Slovenci z b u d i l o z a n i m a n j e z a z g o d o v i n o in prirodoslovje. Izsledki raziskovanj d o m a č i h in tujih z n a n s t v e n i k o v se kažejo v z b r a n e m g r a d i v u , ustanavljanju muzejev, d r u š t e v in p r v i h strokovnih revij.
V t e m sestavku b o m o o b r a v n a v a l i tiste Slovence, ki so bili prvi zbiralci in m e c e n i o b ustanovitvi muzeja v Ljubljani in m e d prvimi našimi raziskovalci n e e v r o p s k i h kultur.
N e k a t e r i m e d njimi s o dosegli svetovni sloves. P o poklicu s o si bili precej različni: p o m o r š č a k i , d i p l o m a t i , misijonarji - raziskovalci in popotniki. V d o m o v i n o s o poslali ali prinesli m a n j š e ali večje etnološke in a r h e o l o š k e zbirke
164
ali p o s a m e z n e u m e t n i n e iz Afrike, S e v e m e A m e r i k e , Azije in iz o t o k o v v T i h e m o c e a n u .
V dvajsetih letih prejšnjega stoletja tj. v času, k o je v l a d a l o i z r e d n o z a n i m a n j e z a starine, so kranjski deželni stanovi začeli akcijo z a u s t a n o v i t e v d e ž e l n e g a m u z e j a . U s t a n o v l j e n j e bil l e t a 1 8 2 1 z n a l o g o z b i r a t i z g o d o v i n s k o in p r i r o d o s l o v n o g r a d i v o kot p o d l a g o za oblikovanje muzejskih zbirk. O s n o v a n a so bila tudi r a z n a d m š t v a , katerih člani so bili plemiči, izobraženci, t r g o v c i , ljubitelji starin, m e c e n i in d m g i .
P r v e etnološke in arheološke zbirke, p o s e b n o tiste, ki so bile p r i n e s e n e iz tujih krajev in dežel, so bile i z r e d n o z a n i m i v e in p o m e m b n e t a k o z a m u z e j s k e d e l a v c e k a k o r z a slovensko javnost sploh. O tem g r a d i v u s o muzejski d e l a v c i poročali še p o s e b n o n a t a n č n o . V časnikih je bilo objavljenih m n o g o č l a n k o v in p o t o p i s o v , ki s o opisovali življenje in kulture p r e k m o r s k i h ljudstev. V časnikih L a i b a c h e r Z e i t u n g in Illyrisches Blatt ter v nekaterih muzejskih o b j a v a h so stalno poročali o d a r o v i h in n a k u p i h z a muzejski fundus.
Slovenski p o m o r š č a k i so pluli n a ladjah z r e d n o p r e k m o r s k o p l o v b o . N j i h o v a p o t o v a n j a so se n a v a d n o začela in k o n č a l a v Trstu. V prejšnjem stoletju je imel Trst velik g o s p o d a r s k i p o m e n z a slovensko zaledje; imel je r a z v i t o ladjedelništvo in pristanišče, ki je p o m e n i l o S l o v e n c e m v r a t a v svet. T a k o i m e n o v a n a j a m b o m a ali jarbolska cesta, p o kateri je potekal glavni p r o m e t v Trst (Pahor, 1 9 8 1 ) , je p o v e z o v a l a z m o r j e m slovenske kraje iz notranjosti. P o njej so v o z i l i les z a g r a d i t e v ladij in p o t o v a l i v T r s t , kjer s o se z a p o s l o v a l i v ladjedelnicah, p o s e b n o v z i m s k e m času, k o ni bilo opravil na polju. N e k a t e r i m l a d i ljudje p a s o postali m o m a r j i v vojni ali trgovski m o m a r i c i . P a h o r m e n i , d a je bilo teh m o m a r j e v v e č , k a k o r m u je bilo m o g o č e dobiti p o d a t k e z a d m g o p o l o v i c o 1 9 . stoletja. Pisani viri so n a m r e č skopi in še niso p o p o l n o m a raziskani.
Doslej z n a n i viri g o v o r i j o p r e d v s e m o tistih slovenskih p o m o r š č a k i h , ki so se šolali v Trstu ali v B e n e t k a h in postali kapitani ladij ali d m g i strokovnjaki v p o m o r s t v u in ladjedelništvu. P o d a t k o v , ki bi poročali o n a v a d n i h slovenskih mornarjih, P a h o r skorajda ni dobil. L e en p o d a t e k v ohranjenih muzejskih virih o m e n j a n a v a d n e g a m o r n a r j a . T a k o l e je z a p i s a n o : "Klinar iz R a d o v l j i c e , n e b o d i g a treba, s e j e vozil kot sluga z ladjo N o v a r a o k r o g p o svetu." Iz teh b e s e d s k l e p a m o , d a je omenjeni Klinar opravljal n a v a d n a dela na ladji in si t a k o o m o g o č i l d o l g a p o t o v a n j a p o svetu.
P o d a t k i , ki jih je zbral P a h o r o z g o d o v i n i s l o v e n s k e g a ladjarstva in o p o m o r š č a k i h , s o z e l o d r a g o c e n i , saj o b r a v n a v a j o Slovence, ki s o delovali v p o m o r s k i trgovini in ladjarstvu v preteklih stoletjih. T a k o je n p r . z n a n p o d a t e k i z 1 8 . s t o l e t j a , d a j e bil l a s t n i k l a d j e b a r o n C o d e l l i , v n e t p r o p a g a t o r m e r k a n t i l i z m a . O m e n j e n je tudi Michel A n g e l o Z o i s iz Ljubljane, ki je verjetno imel v e č ladij. V d m g i polovici 18. stoletja je z n a n še b a r o n Ž i g a Z o i s ( P a h o r 1 9 6 9 , 1 9 7 9 ) .
V p r e t e k l e m stoletju so tu omenjeni slovenski lastniki ladij prispevali p o m e m b e n d e l e ž k r a z v o j u muzejske dejavnosti v Ljubljani. U m e t n i n e in razni etnološki p r e d m e t i so bili pripeljani s temi in d m g i m i ladjami iz tujih dežel in d a r o v a n i m u z e j u v Ljubljani. T a p r i z a d e v n o s t slovenskih p o l m o r š č a k o v pri zbiranju r a z n i h etnoloških p r e d m e t o v kaže, d a so želeli tudi pri rojakih v d o m o v i n i zbuditi z a n i m a n j e z a kulture iz daljnega sveta, s katerimi se b o d o lahko seznanjali n a r a z s t a v a h v m u z e j u .
365
V starejših poročilih, ki govorijo o delu m u z e j a , je z a p i s a n o , d a s o d o m a č i izdelki in u m e t n i n e iz Kranjske sicer poglavitni, v e n d a r s o e n a k o p o m e m b n i izdelki iz tujih dežel. Iz tega je m o g o č e razbrati, d a je tedanji muzej v Ljubljani ž e na z a č e t k u svojega obstoja nakazal oblikovanje muzejskih zbirk. T u d i k u l t u r e z d r u g i h celin naj bi bile e n a k o p r i k a z a n e k a k o r d o m a č e , k a r bi v slovenski javnosti z b u d i l o veliko zanimanje.
Kranjski deželni m u z e j v Ljubljani je ž e o d začetka sodeloval z m u z e j e m iz G r a d c a . T a je v prejšnjem stoletju izdal m u z e j s k a pravila (Arhiv N M , 1 8 6 6 ) , ki s o v s e b o v a l a p o s e b n o poglavje o zbiranju t a k o i m e n o v a n e i z v e n e v r o p s k e antike. M u z e j v Ljubljani je ta pravila dobil, in k a k o r kažejo stare listine, jih je tudi u p o š t e v a l . T a p r a v i l a s o shranjena v muzejskih aktih N a r o d n e g a m u z e j a iz leta 1 8 6 6 .
P o l e g p o m o r š č a k o v š t e j e m o m e d n a j s t a r e j š e s l o v e n s k e z b i r a l c e in r a z i s k o v a l c e n e e v r o p s k i h k u l t u r tudi misijonarje in d i p l o m a t e , ki so opravljali svoje d e l o v različnih d r ž a v a h in n a raznih celinah sveta.
V 1 9 . stoletju so bili p o m e m b n i z a m u z e j v Ljubljani številni p r e m o ž n i m e š č a n i , trgovci, plemiči, lastniki t o v a r n in d r u g i . M n o g i m e d njimi so imeli d r a g o c e n e starine in u m e t n i n e tudi iz n e e v r o p s k i h dežel. Sodelovali s o ne s a m o pri ustanovitvi muzeja, a m p a k so bili tudi prvi darovalci številnih etnoloških in umetniških p r e d m e t o v iz tujih dežel. Ohranjeni s o p o m e m b n i zapisi in s e z n a m i zbirk, ki so jih bogati donatorji v o p o r o k i zapustili muzeju.
Z b i r k e nekaterih slovenskih p o m o r š č a k o v so zelo h e t e r o g e n e in izvirajo iz številnih dežel, v katerih so se ti ljudje seznanjali z nji hovimi k u l t u r a m i in življenjem. Potniki ali mornarji na ladjah so zbirali u p o r a b n e v s a k d a n j e izdelke p a tudi številne u m e t n i n e . M e d te zbiralce in p o p o t n i k e u v r š č a m o M a t h i a s a Klinarja, ki je p o t o v al o k r o g sveta n a fregati N o v a r a v letih 1 8 5 7 - 5 9 . V starih listi n a h je o z n a č e n takole: "Kliner ein R a d m a n n s d o r f e r T a u g e n i c h t s fuhr als B e d i e n t e r m i t d e r N o v a r a . " M u z e j u je izročil različne z a n i m i v e etnološke p r e d m e t e . V poročilu Kranjskega d e ž e l n e g a muzeja o d 1. n o v e m b r a 1 8 5 8 d o k o n c a 1 8 6 2 je m e d m u z e j s k i m i pri d o b i t v a m i z a p i s a n a zbirka p o p o t n i k a Klinarja, ki izvira iz Šanghaja, M a d r a s a , z Nikobarskih otokov, z o t o k a Sikajana (otočje S t e w a r d , Stewart, Id je na območju S a l o m o n o v e skupine o t o k o v ) in z otočja S a n d w i c h s (Havaji). V muzejski glavni knjigi je ta zbirka v p i s a n a leta 1 8 9 4 .
G. Perčič, kapitan a v s t r o o g r s k e trijambornice Beautiful Star Fes, je plul o b afriških obalah, k a k o r je r a z v i d n o iz ohranjenih arhivskih listin. P o d a t e k iz leta 1881 vsebuje sporočilo, d a je t o v a r n a r Ivan B a u m g a r t n e r s S t u d e n c a pri Ljubljani, u v o z n i k p o s e b n e g a t r o p s k e g a lesa, p o s r e d o v a l v zvezi s to afriško zbirko, d a jo je P e r č i č d a r o v a l muzeju in jo tudi pripeljal s t r g o v s k o ladjo iz G a b o n a v z a h o d n i ekvatorialni Afriki, s k a t e r o je vozil tropski les v Trst. V arhivski listini so vpisani prineseni p r e d m e t i , ki s o pripadali p l e m e n u P a h o u i n ( F a n g ) , v e n d a r ne vsi, kot je r a z v i d n o iz g l a v n e knjige muzealij leta 1 8 9 4 . V tej knjigi o b s e g a zbirka v e č izdelkov tega p l e m e n a , k a r lahko p o m e n i , da jih je P e r č i č v e č k r a t prinesel. D o sedaj znani podatki o tej zbirki s o precej skopi in tudi ni m o g o č e p o v e d a t i kaj v e č o zbira c u . P o l e g etnološke zbirke je P e r č i č d a r o v a l muzeju š e s l o v a r Dictionnaire fran^ais-pongone, izdan v P a r i z u leta 1 8 7 7 .
P o m o r š č a k Mladič, o njem je z n a n le priimek, je bil c.k. z a s t a v n i k linijske ladje. V muzejski knjigi je o z n a č e n : "Mladič k.k. L i n . Schiffsfähnrich". P o prinesenih izdelkih s o d i m o , d a je p r a v tako plul o b afriških o b a l a h . E t n o l o š k a
166
zbirka izvira n a m r e č iz M a r o k a , L a g o s a (Suženjska obala), s Slonokoščene obale, iz K a m e n i n a in iz J u ž n e Afrike ( K a p l a n d ) . Muzejski v p i s p r e d m e t o v je bil opravljen leta 1 8 9 5 , v e n d a r je zbirka starejša.
L e t a 1 8 9 7 je c.k. kapitan k o r v e t e V r t o v e ("Vrtove k.k. C o r v e t e n Capit.") prinesel molitvenik, n a p i s a n na p a l m o v e m listu v pisavi pali, iz p a g o d e D a g o n v R a n g u n u v B u r m i (diptihon). Iz M a d r a s a v južni Indiji p a je deset č a r o v n i h listov, nanizanih na v r v i c o . Dežele, iz katerih so podarjeni p r e d m e t i , pričajo o V r t o v č e v i linijski plovbi.
Zbiralci, ki so darovali m u z e j u p o s a m e z n e p r e d m e t e ali manjše zbirke, p r i n e s e n e iz p r e k o m o r s k i h dežel, a s a m i niso potovali, s o bili na r a z n e n a č i n e p o v e z a n i s p o m o r š č a k i ali p a so se ukvarjali s p o m o r s k o t r g o v i n o . V to s k u p i n o u v r š č a m o ž e i m e n o v a n e g a J o h a n n a B a u m g a r t n e r j a , č a s t n e g a č l a n a z g o d o v i n s k e g a d r u š t v a in m u z e j s k e g a m e c e n a , ki je v letih 1 8 7 0 - 1 8 7 5 dal m u z e j u m a n j š o etnološko zbirko, č e p r a v je bila ta v muzejski knjigi z a p i s a n a šele leta 1 8 9 4 . P o d a r i l je tudi k o š č e k r u m e n e g a lesa (gelbholz) iz M a r a c a i b a v Kolumbiji.
(Ta k o š č e k lesa je bil v e s preluknjan o d termitov.)
O h r a n j e n a listina iz leta 1 8 7 0 o b s e g a volilo d r . H e i n r i c h a C o s t e in njegove sestre, ki sta podarila m u z e j u r a z n e umetnine; s e z n a m teh p r e d m e t o v je priložen listini. L e t a 1 8 8 5 je F l o r a , sestia ž e i m e n o v a n e g a Coste, d a l a m u z e j u tudi nekaj afriških etnoloških p r e d m e t o v iz v s a k d a n j e g a življenja.
M e d p r v i m i zbiralci jih je tudi nekaj, o katerih so z n a n a le i m e n a . D a r o v a l i s o le p o s a m e z n e u m e t n i n e z azijske celine. M e d njimi je bil na p r i m e r T h o m a s P l u s h k iz Beljaka, okrožni g l a v a r in gubemijski svetnik. L e t a 1 8 3 6 je dal m u z e j u knjigo (diptihon) z dvanajstimi kitajskimi b a r v n i m i slikami na riževem papirju.
P r o f e s o r Vest, ki je u m r l leta 1834, je prinesel ta a l b u m slik iz A m e r i k e leta 1 8 3 3 ali 1 9 3 4 . L e t a 1 9 3 3 je dal Karel B a r o n Smledniški s e d e m kitajskih kipcev iz s l o n o v i n e in lesa; leta 1 8 6 7 A n a K a r t n e r kitajske čevlje, leta 1 8 8 5 Finzi iz T r s t a kitajske figurice in p o s o d i c e iz salovca, dr. F r a n c Z u p a n č i č z D u n a j a p i p o z a opij in torbici, b a r o n i c a B a r b a r a R e c h b a c h kitajski glavnik, t r g o v e c C. K a r i n g e r v e č kitajskih p r e d m e t o v in leta 1 8 9 9 M ü l l n e r indijski p r s t a n z a nožni palec. Iz S m o l e t o v e z a p u š č i n e je m u z e j prejel leta 1 8 9 4 veliko kitajsko skledo, o k r a š e n o z ž a n r skimi prizori.
V 1 9 . stoletju so bili i z r e d n o dejavni pri zbiranju muzealij iz n e e v r o p s k i h dežel tudi nekateri slovenski diplomati v službi nekdanje avstrijske d r ž a v e . Z a n i m a l i s o s e z a z g o d o v i n o , k u l t u r o in značilnosti vsakdanjega življenja p r e b i v a l c e v dežele, v kateri s o delovali. M e d temi Slovenci je p o s e b n o z n a m e n i t generalni konzul A n t o n L a v r i n ("Der kk. G u b e m i a l r a t h u n d österreichische Generalkonsul in Aleksandria A n t o n Ritter v o n Laurin"), je v e č let služboval v Aleksandriji. Številne a r h i v s k e listine, ki s o ohranjene, p o r o č a j o o njegovi izredni dejavnosti pri zbiranju in pošiljanju n a r a v o s l o v n i h in kulturnih p r e d m e t o v iz E g i p t a . L e t a 1 8 3 8 je z a p i s a n o v poročilih Kranjskega d e ž e l n e g a muzeja, d a je L a v r i n poslal r a z n e rastline v Trst lekarnarju dr. Biasolettu. Leta 1 8 4 4 je prišla d r u g a , še bolj z a n i m i v a pošiljka, leta 1 8 4 8 pa zaboj školjk in m o r s k i h rastlin iz R d e č e g a m o r j a . V s o to zbirko je L a v r i n u d a r o v a l francoski r a z i s k o v a l e c Portier.
L e t a 1 8 4 3 je L a v r i n poslal manjšo etnološko zbirko iz v z h o d n e g a S u d a n a . V o h r a n j e n i l i s t i n i j e n a t a n č e n s e z n a m p r e d m e t o v in n j i h o v a o s n o v n a d o k u m e n t a c i j a . D a n e s s o ti p r e d m e t i sestavni del obširne zbirke črnskih p l e m e n i z o b m o č j a Z g o m j e g a Nila. L a v r i n o v a pošiljka o b s e g a bojno o p r e m o č r n s k e g a
167
p o g l a v a r j a Šeik- G u n d a r u N u b a , ki g a je ujel in razorožil A h m e d P a š a ; in nakit črnskih žensk. Z isto pošiljko je L a v r i n poslal še 1 8 kosov n a g a č e n i h kolibrijev in d r u g i h ptičev. Pošiljko je pripeljal b a r o n H e r b e r t z vojno ladjo M a r i a n n a , ki je plula iz Aleksandrije v Trst.
Najbolj p o m e m b n a in z a n i m i v a pošiljka iz leta 1 8 4 6 , k a r jih je L a v r i n poslal, je bila e g i p t o v s k a m u m i j a . O b e n e m je poslal tudi n a g a č e n e g a krokodila. V s o pošiljko je L a v r i n spet naslovil na dr. Biasoletta v Trst, ki je preskrbel zaboje in p r e v o z v Ljubljano. L e t a 1 8 4 7 je p o r o č a l o tej znameniti poši jkl Ilirski list.
O poslani egiptovski mumiji Sah'sah'ta s o bili objavljeni številni članki v časnikih in v d r u g i h publikacijah. D a r o v a l e c L a v r i n pa je dal o njej te p o d a t k e : E g i p t o v s k a m u m i j a v krsti je d o b r o ohranjena, p r e d njim je ni še nihče o d p r l . P o s l i k a n a je s hieroglifi, na p o k r o v u i m a r e z l j a n o p o d o b o . K r s t a je iz s i k o m o r o v e g a lesa; n a p i s a n e s o tudi njene m e r e in priloženi p r e d m e t i . Posebej je o m e n j e n sveti skarabej z r a z p r o s t r t i m i krili na prsih u m r l e g a ( s c a r a b a e u s sacer). P o p o d a t k i h d a r o v a l c a so m u m i j o našli blizu kipa M e m n o n a v T e b a h , umrli pa je bil e d e n i z m e d d u h o v n i k o v častilcev A m o n a Raja.
Č l a n e k o p r i n e s e m egiptovski mumiji v Ilirskem listu leta 1 8 4 7 je v s e b o v a l p r e d v s e m r a z l a g o o p o t e k u b a l z a m i r a n j a in o p o m e n u grobnih skulptur, p o l o ž e n i h v krsto. Z a n i m i v i so tudi podatki, ki g o v o r i jo o stroških b a l z a m i r a n j a in o t e m , d a si krsto iz s i k o m o r o v e g a lesa lahko privoščijo le p r e m o ž n i ljudje.
K o n č n o vsebuje č l a n e k tudi nekaj p o d a t k o v o z g o d o v i n i b a l z a m i r a n j a v s t a r e m E g i p t u .
O zbirki d r o b n e plastike, ki je bila običajen grobni p r i d a t e k v e g i p t o v s k i h p i r a m i d a h , so i z r e d n o skopi podatki, p o s e b n o k a r z a d e v a slovenske zbiralce.
D o sedaj r a z i s k a n a p o r o č i l a in a r h i v s k i z a p i s i so p o k a z a l i , d a je z b i r k o e g i p t o v s k e g r o b n e plastike in nekaj p r i m e r k o v k o p t s k e k e r a m i k e d a r o v a l m u z e j u C. Vetter, glavni konzul v Aleksandriji v drugi polovici 19. stoletja.
P r v o t n o so bile te s k u l p t u r e pripisane L a v r i n u , sedaj pa je pojasnjeno, d a ni bil on d a r o v a l e c .
Z b i r k a e g i p t o v s k e d r o b n e g r o b n e plastike v m u z e j u obsega p r e d v s e m figure Ušebti in a m u l e t e . P o l e g njih je tudi nekaj p o k r o v o v k a n o p . Ti p r e d m e t i izvirajo v e č i n o m a iz p r v e g a tisočletja pr.n.š. in so jih uporabljali v p o g r e b n i h obredih.
V muzejski egiptovski zbirki je tudi s t o p a l o m u m i f i c i r a n e človeške n o g e . M u z e j u g a je d a r o v a l dr. I v a n Švegel šele leta 1 9 3 4 .
Tudi drugi slovenski zbiralci so darovali muzeju p r i m e r k e s t a r o e g i p t o v s k e d r o b n e g r o b n e plastike: Z u p a n č i č , g e o m e t e r iz Z a d r a , je prispeval d v e plastiki, V. S m o l e je dal v e č manjših s k u l p t u r in ogrlic, I. Pirschitz je prinesel nekaj figuric, k o p t s k o k e r a m i k o , m u m i f i c i r a n e g a ptiča Ibisa in n e k a t e r e d r u g e p r e d m e t e , A p o l o n i a Droll je dala tudi nekaj p r i m e r k o v k o p t s k e k e r a m i k e .
V p o r o č i l u D e ž e l n e g a m u z e j a v Ljubljani za leto 1 8 9 0 s o p o d a t k i o zbirki koptskih tkanin. Tedaj je m u z e j kupil 5 2 koptskih tkanin, ki izvirajo iz 4. d o 7.
stoletja. Z b i r k o teh tkanin je temeljito proučila D. Zelinka (Situla, 1 9 6 3 ) . M u z e j je te k o p t s k e tkanine odkupil o d slikarja K a r l a B l u m a u e r j a iz Linza, dr. B o c k p a jih je našel in o d k o p a l v Z g o r n j e m E g i p t u .
V p r e j š n j e m stoletju s o bili p o m e m b n i s l o v e n s k i zbiralci m u z e a l i j in raziskovalci v tujih d e ž e l a h tudi misijonarji. Ti so delovali na v e č celinah. V S e v e m i A m e r i k i p r i Indijancih O č i p v e in O t a v a n a o b m o č j u G o m j e g a in
168
M i c h i g a n s k e g a j e z e r a s o b i l i m e d prvimi Evropejci trije slovenski misijonarji, ki s o zbrali i z v i r n o etnološko zbirko pri i m e n o v a n i h a v t o h t o n i h s k u p i n a h in raziskovali njihov jezik in način življenja v tistem č a s u . Ti misijonarji sobili: škof Friderik B a r a g a , F r a n c Pire in Ivan Čebul. L e t a 1 8 3 6 se je B a r a g a p r v i k r a t vrnil v d o m o v i n o in je s seboj prinesel izvirno zbirko u m e t n i š k o izdelanih p r e d m e t o v iz v s a k d a n j e g a življenja Indijancev O č i p v e in O t a v a .
Poglavitni vir o tej muzejski indijanski zbirki so objave v Ilirskem listu. Ž e leta 1 8 3 7 je ta list objavil s e z n a m B a r a g o v i h in Pirčevih d a r o v a n i h p r e d m e t o v . O pošiljki F r a n c a Pirca je na voljo m a l o d r u g i h v i r o v in listin. P i r č e v a k a m n i t a sekira, ki je bila m e d B a r a g o v i m i p r e d m e t i , je n a p i s a n a na koncu s e z n a m a . Pire je poslal d r u g e indijanske p r e d m e t e kasneje. L e t a 1 8 4 2 je Ilirski list natisnil v stolpcu "Misijonska poročila" P i r č e v o p i s m o kanoniku P a u š k u v Ljubljano. V njem se misijonar zahvaljuje za poslane d a r o v e in pripominja, d a pošilja nekaj i n d i j a n s k i h p r e d m e t o v . K o je Ilirski list obja vil l e t a 1 8 4 4 n o v s e z n a m n e e v r o p s k i h p r e d m e t o v , prispelih v m u z e j , je na k o n c u tega poročila omenil ž e razstavljeno indijan sko zbirko B a r a g e in Pirca.
O misijonarju I v a n u Čebulu in o p r e d m e t i h , ki jih je prinesel, je na voljo p r a v t a k o m a l o v i r o v . L e t a 1 8 7 3 se je Čebul vrnil v d o m o v i n o in tako m e n i m o , d a je tedaj prinesel indijanske p r e d m e t e . T o d o k a z u j e tudi naslednja objava v tedanjem časniku. M e d muzejskimi arhivskimi listinami za leta 1 8 7 1 - 1 8 7 7 je shranjen tiskan s e z n a m p r e d m e t o v , d a r o v a n i h muzeju, ki je bil objavljen v L a i b a c h e r Z e i t u n g (MA, 1 8 7 1 - 1 8 7 7 ) . P o d št. 41 so n a v e d e n i indijanski p r e d m e t i misijonarja I v a n a Čebula.
P r v i m u z e j s k i p o p i s r a z s t a v l j e n e i n d i j a n s k e z b i r k e je bil n a p i s a n v D e ž m a n o v e m v o d n i k u leta 1 8 8 8 . V njem so omenjeni vsi trije misijonarji kot zbiralci in pošiljatelji teh indijanskih izdelkov.
Zbirka indijanskih p l e m e n O č i p v e in O t a v a o b s e g a orožje, orodje, p r o m e t n a s r e d s t v a , k o s e oblačil, o k r a š e n e z r a z n o b a r v n i m i biseri in aplikacijami. Obrtni izdelki kažejo i z r e d n o lepe izdelke iz lubja a m e r i š k e b r e z e , ki imajo o k r a s k e iz v l a k e n j e ž e v č e v i h bodic. V zbirki, ki je temeljito p r o u č e n a (Štrukelj, 1 9 7 4 ) , so tudi pleteni in leseni izdelki ter glasbilo.
Zbirka muzejskih indijanskih p r e d m e t o v jebila z b r a n a v času, ki ž e o z n a č u j e a m e r i š k o k o l o n i a l n o z g o d o v i n o . V 1 9 . stoletju so se indijanska p l e m e n a z a g r i z e n o borila z a svojo zemljo. Skušala so ohraniti deželo s v o b o d n o in si tudi priboriti p r a v i c o o d l o č a t i in voditi pogajanja o dodeljevanju o z e m l j a pri a m e r i š k i h oblasteh. N e p r a v i l n o ravnanje p r v i h evropskih naseljencev pa je p o v z r o č i l o n a č r t n o uničevanje indijanskega prebivalstva in njihove kulture ter izseljevanje v p u s t e in n e r o d o v i t n e kraje. Vsi ti boji, ki so se razširili na indijanskem ozemlju ž e v č a s u delovanja p r v i h slovenskih misijonarjev, so vplivali na njihovo pionirsko raziskovanje in misijonsko p o s l a n s t v o .
Z a pošiljanje indijanskih izdelkov slovenskih misijonarjev imajo z a s l u g e tudi rojaki v d o m o v i n i . P r e d v s e m je tedanje muzejsko v o d s t v o v Ljubljani želelo p o v e č a t i z a č e t n o m u z e j s k o g r a d i v o tudi z izdelki iz p r e k m o r s k i h dežel.
Slovenski misijonarji v s e v e m i A m e r i k i pa s o menili, d a b o d o z a n i m i v i indijanski izdelki g o t o v o privabljali obiskovalce v m u z e j . M u z e j je te p r e d m e t e razstavil že leta 1 8 4 4 .
Friderik B a r a g a je bil prvi slovenski misijonar v deželi Indijancev O č i p v e in O t a v a in p r v i n a š r a z i s k o v a l e c njihovega življenja. Bil je p r a v tako m e d p r v i m i .
169
ki so začeli piDučevati indijanski jezik. Napisal je zelo p o m e m b n i deli - slovnico in s l o v a r Indijancev O č i p v e in O t a v a ( B a r a g a 1 8 5 0 , 1 8 5 3 ) . V letih 1 8 3 5 in 1 8 3 6 je napisal pet knjig, in sicer tri v očipvejskem jeziku, eno slovensko in e n o n e m š k o knjižico, ki jo je prevedel tudi v francoski jezik. V teh knjižicah je B a r a g a opisal življenje n e s a m o očipvejskih in otavskih kupin, a m p a k tudi življenje d r u g i h s e v e r n o a m e r i š k i h Indijancev (Baraga, 1 8 3 7 ) .
Misijonar Pire pa je učil indijanske prebivalce, k a k o naj se ukvarjajo s poljedelstvom in s a d j a r s t v o m . Leta 1 8 4 5 je napisal katekizem z obširno r a z l a g o v o t a v s k e m jeziku; tiskati je dal tudi s e d e m d e s e t nedeljskih pridig. L e t a 1 8 5 5 je izdal knjižico o z g o d o v i n i in življenju Indijancev v s e v e m i Ameriki. P o l e g tega je napisal še nekaj d m g i h knjig. Leta 1 8 7 3 se je v m i l v d o m o v i n o in umrl v Ljubljani leta 1 8 8 0 .
Misijonar J a n e z Čebul jebil zelo priljubljen med Indijanci. Znal je očipvejski jezik, bil je pevec, pesnik in godbenik. S t r o g o je nastopil z o p e r prodajanje žganja Indijancem in skušal doseči v e č p r a v i c zanje pri tedanjih a m e r i š k i h oblasteh.
M e d s l o v e n s k e r a z i s k o v a l c e m i s i j o n a r j e u v r š č a m o t u d i I g n a c i j a Knobleharja, ki je v 1 9 . stoletju živel in deloval v v z h o d n i Afriki. V R i m u je študiral zdravilstvo, anatomijo, fiziologijo in botaniko. Učil se je v e č jezikov ( r a z u m e l jih je 14). Leta 1 8 4 5 je končal bogoslovje. Organizacija v R i m u , ki je pripravljala d u h o v n i k e za misijone, je Knobleharja najprej določila, d a b o odšel v Perzijo ali v s e v e m o Indijo. Kasneje so njegovi predstojniki spremenili ta sklep in s o g a poslali v v z h o d n o Afriko.
L e t a 1 8 4 7 je K n o b l e h a r o d p o t o v a l najprej v Sirijo in v Palestino, n a t o je šel v Aleksandrijo in v Kairo, kjer je pripravil v s e p o t r e b n o za potovanje v K a r t u m . Leta 1 8 4 9 je od potoval iz K a r t u m a na jug, in sicer s t r g o v s k o ladjo p o B e l e m Nilu na ozemlje svobodnih č m s k i h plemen. Leta 1 8 5 0 se je p r v i č v m i l v E v r o p o in na Kranjsko. S seboj je prinesel b o g a t o zbirko etnoloških p r e d m e t o v , ki so pripadali etničnim s k u p i n a m Bari, Č i r in Šiluk, in jo d a r o v a l muzeju v Ljubljani.
Knobleharjeva v m i t e v iz Afrike je zbudila m e d Slovenci veliko z a n i m a n j e . V d n e v n e m č a s o p i s j u je b i l o o b j a v l j e n i h v e č č l a n k o v , ki s o o p i s o v a l i K n o b l e h a r j e v o delo v Afriki in poročali o prineseni afriški zbirki.
V K n o b l e h a r j e v e m č a s u s o bile p o l i t i č n e in g o s p o d a r s k e r a z m e r e v v z h o d n e m S u d a n u zelo neurejene. P o s e b n o trgovina s sužnji in t r g o v i n a s s l o n o v i m i okli, ki je b i l a p r e d v s e m v r o k a h A r a b c e v , je a v t o h t o n e m u p r e b i v a l s t v u prizadela o g r o m n o krivic. V 1 9 . stoletju je bilo v t e m delu Afrike naseljenih ž e dosti A r a b c e v , vojsko pa so sestavljali Turki, Albanci, Arabci in sudanski č m c i . V m e s t u K a r t u m u je bilo tudi nekaj E v r o p e j c e v . J u ž n o o d K a r t u m a so ob Nilu proti ravniku prebivala s v o b o d n a nilotska ljudstva. Turški in arabski trgovci so prihajali d o črnskih p l e m e n p r e d v s e m zato, d a bi dobili slonovino in sužnje.
K o je K n o b l e h a r potoval še dalje proti j u g u m e d s v o b o d n a č r n s k a p l e m e n a , s e j e m o r a l p r v i č peljati na vojaško-trgovski ladji d o ozemlja, ki so g a obiskovali trgovci, p o t e m je pot nadaljeval s a m s tremi ladjami. Prišel je d o otoka L u m u t a t na Belem Nilu, ki je ž e na 4 stopinje 5 0 ' od ravnika. K n o b l e h a r se je spoznal z nekaterimi č m s k i m i r o d o v i , ki d o tedaj še nikoli niso videli belih ljudi. T a k o je bil slovenski misijonar K n o b l e h a r prvi, ki je v Sudanu p r o d r l d o približno 4 stopinj s e v e m e širine.
170
S p r i č o neurejenih političnih r a z m e r p o d t u r š k o - e g i p t o v s k o oblastjo v v z h o d n e m S u d a n u in g o s p o d a r s k e g a izkoriščanja tega ozemlja je treba še bolj poudariti Knobleharjevo h u m a n o delovanje in raziskovanje, ki ga je opravil pri črnskih etničnih skupinah na območju Nila.
Knobleharjeva potovanja p o reki Nil so bila v s e s t r a n s k o z a n i m i v a . L e t a 1 8 4 9 je misijonar prvič potoval p o Belem Nilu. N a tej poti je spoznal a r a b s k o ljudstvo B a k a r a in p l e m e Dinka. N a otokih na reki Nil je videl naseljene Šiluke, še e n o s k u p i n o B a k a r a in Dinka. P o nekaj d n e h plovbe je K n o b l e h a r prispel d o strnjenega ozemlja Šilukov, ki je štelo približno s e d e m tisoč vasi. O b izlivu manjše r e k e Soba ta seje seznanil z etnično s k u p i n o N u e r o v in k m a l u še nekoliko južneje s p l e m e n o m Kik. Od tu dalje je Knobleharjeva o d p r a v a nadaljevala p o t o v a n j e č e z močvirje B a h r el Ghazal in dalje na jug. N a poti je misijonar s p o z n a l m n o g o črnskih skupin, na p r i m e r p l e m e n a Heliab, Bor, Dunje, G v a , Atvet, Vaja, M a d a r , L o v in Arol. Vsa ta imena si je K n o b l e h a r napisal v dnevnik, kajti p r a v v teh krajih je n a m e r a v a l začeti misijonsko delo in z n a n s t v e n a raziskovanja.
K o je p o t o v a l p o reki še dalje na jug, je spoznal plemeni Baii in Čir. Ustavil s e j e pri Barijcih, se seznanil s poglavarjem Nigilo in se z njim začel pogajati, d a bi na n j e g o v e m ozemlju ustanovil misijon. T o p o t o v a n j e je končal neko iko dalje na j u g u , v vasi L o g v e k .
N a m e n številnih Knobleharjevih potovanj p o Nilu ni bil s a m o spoznati a v t o h t o n o prebivalstvo, t e m v e č tudi priti d o izvira te reke. N a p r v e m p o t o v a n j u m u to ni uspelo, z a t o se je leta 1 8 5 0 vrnil v K a r t u m . L e t a 1 8 5 2 je odposlal d v e tovorni ladji z raznimi potrebščinami v deželo Barijcev, sam p a je p o t o v a l s svojimi sodelavci na ladji Jutranja z v e z d a in prispel leta 1 8 5 3 v Ulibari in G o n d o k o r o . T a m s e j e izkrcal in začel s sodelavci zidati misijonsko hišo.
P o p o n o v n i vrnitvi iz K a r t u m a v G o n d o k o r o je K n o b l e h a r o d p o t o v a l še dalje n a j u g v v a s Tokiman, ki leži pod hribom L o g v e k , in na o t o k L u m u t a t . T a k o je na tem potovanju p o Belem Nilu prišel južneje kot v letih 1 8 4 9 - 5 0 in še južneje k a k o r r a z i s k o v a l c a d ' A m a u d in W e r n e . Otok L u m u t a t , ki g a j e odkril Knoblehar, j e b i l r a z i s k o v a l c e m Nila d o l g o č a s a najjužnejša z n a n a točka v tem delu Afrike.
L e t a 1 8 5 7 je K n o b l e h a r zadnjič potoval p o Belem Nilu. P o vrnitvi v K a r t u m je o d p o t o v a l v E v r o p o . L e t a 1 8 5 8 je u m r l v Neaplju.
E t n o l o š k a z b i r k a v z h o d n o s u d a n s k i h p l e m e n Bari in Č i r je v m u z e j u najstarejša afriška zbirka. V nekdanjem Kranjskem d e ž e l n e m muzeju je bila ta zbirka ena p r v i h iz tujih dežel, ki je bila tako številna in n a č r t n o z b r a n a . Z a r a d i svoje izvirnosti je zelo p o m e m b n a z a s p o z n a v a n j e p r v o t n i h nilotskih kultur.
Zbirka o b s e g a orožje, k o v a š k e p r i p r a v e , izdelke z a pokrivanje in krašenje telesa, glasbila, glinaste t o b a č n e pipe in d r u g e u p o r a b n e p r e d m e t e . Železni izdelki n a z o r n o kažejo s t a r o k o v a š k o obrt pri Barijcih.
Knobleharjeva afriška zbirka v m u z e j u je p r o u č e n a , o njej pa je n a p i s a n a temeljita r a z p r a v a (Štrukelj, 1 9 6 8 ) .
K n o b l e h a r ni s a m o pošiljal d r a g o c e n i h g e o g r a f s k i h in p r i r o d o s l o v n i h p o d a t k o v iz teh afriških krajev u s t a n o v a m n a D u n a j u in v Ljubljano, a m p a k so i z r e d n o p o m e m b n i tudi njegovi etnološki zapisi (Knoblecher, 1 8 5 1 ) .
E t n o l o š k e zbirke iz tujih dežel, ki jih je Kranjski deželni m u z e j prejel v 1 9 . stoletju, so z a r a d i svoje izvirnosti izredno d r a g o c e n e in sodijo m e d p o m e m b n o z g o d o v i n s k o g r a d i v o z a d e v n i h kultur. Poudariti m o r a m o , d a j e tedanji m u z e j v
m
Ljubljani piidobil m e d p r v i m g r a d i v o m p r a v etnološke zbirke iz s e v e m e A m e r i k e in v z h o d n e Afrike. Indijanska zbirka O č i p v e in O t a v a je bila p r v a in je dala p o d l a g o za n a s t a n e k o d d e l k a neevropskih ku tur v n a š e m m u z e j u . Afriška zbirka p l e m e n Bari in Č i r p a je bila e n a prvih, ki je bila t a k o številčno in n a č r t n o z b r a n a .
L I T E R A T U R A F. Baraga 1837.
Geschichte, Character, Sitten u. Gebräuche d. Nord-amerikanischen Indier, Laibach.
F. Baraga 1850.
A Theoretical a. Practical Grammar of the I Otchipvk^e Language. The Language spoken by the Chippevkfa Indians, which is also spoken by the Algonquin, Otawa and Potawatomi Indians with little difference, Detroit.
F. Baraga 1853.
A Dictionary of the Otchipwe Language, explained in anglish, Cincinnati.
Illyrisches Blatt 1836.
Priloga Thomas Plushk, Laibach.
Illyrisches Blatt 1844.
Lavrin, Laibach.
Illyrisches Blatt 1847.
Lavrin, Laibach.
Knoblecher I. (Klun) 1851.
Reise auf dem weissen Flusse. Aus d. Original-Manuscripten d.
General-Vicars von Centrai-Afrika, Laibach.
Laibacher Zeitung 1851.
Knoblehar, Laibach.
Museal Acten 1864-1870.
Dr. E. Costa u. dessen frau Schwester, NM, Ljubljana.
Museal Acten 1864-1870.
Muzejski pravilnik iz Gradca, NM, Ljubljana.
Museal Acten 1871-1877.
I z;^ Laibacher Zeitung-B 41: Antiquitäten u. ethnographische gegenstände - Čebul, NM, Ljubljana.
Museal Acten 1881.
Baumgartner. Die Neger bei Gabun werden daselbst Pahouins oder auch Ba Fans genant (Perčič). NM, Ljubljana.
M. Pahor 1969.
Sto let slovenskega ladjarstva 1841-1941.
M. Pahor 1979.
Slovenski cestni križ kot faktor rekrutiranja pomorskega kadra v naših deželah (1812-1941). Slovensko morje in zaledje, zbornik 43.
M. Pahor 1981.
Po jambomi cesti... V mesto na peklu.
F. Pierz 1855.
Die Indianer in Nord-Amerika, ihre Lebensweise, Sitten, Gebräuche, St.
Louis, Mo.
P. Štrukelj 1968.
Afriška zbirka vzhodnosudanskih plemen Bari in Cir v SEM, SE XX, Ljubljana.
272
P. Štrukelj 1974.
Etnološka zbirka severnoameriških 1 ndijancev Ojibvva iz 19. stoletja v SEM, SE XXV-XXV1, Ljubljana.
Uradni akti 1843.
Stanovski arhiv, DAS, Ljubljana.
D. Zelinka 1963.
Koptske tkanine, Situla 6, Ljubljana.
S U M M A R Y
S L O V E N E C O L L E C T O R S A N D R E S E A R C H E R S O F N O N - E U R O P E A N C U L T U R E S I N T H E 1 9 T H C E N T U R Y
T h e a r t i c l e d e a l s w i t h the first S l o v e n e c o l l e c t o r s a n d r e s e a r c h e r s of n o n - E u r o p e a n c u l t u r e s , w h o w e r e p r e d o m i n a n t l y s e a m e n , d i p l o m a t s , m i s s i o n a r i e s a n d t r a v e l l e r s a n d w h o b r o u g h t b a c k f r o m t h e i r j o u r n e y s ethnological a n d archaeological collectors' items.
19th c e n t u r y E u r o p e w a s u n d e r g o i n g e x t e n s i v e changes, m a n y of these also in the field of c u l t u r e . A n u m b e r of m u s e u m s w e r e o p e n e d a n d following the g e n e r a l trend, the Regional M u s e u m of C a m i o l a w a s also f o u n d e d a s far b a c k a s 1 8 2 1 . It b e c a m e the first institution of its kind a n d its collections included not o n l y i t e m s from the fields of ethnology, history, natural history a n d a r c h a e o l o g y o r i g i n a t i n g f r o m t h e s e p a r t s , b u t a l s o a c q u i s i t i o n s b e l o n g i n g to v a r i o u s n o n - E u r o p e a n c u l t u r e s . It w a s that material that w a s especially carefully r e p o r t e d o n b y the m u s e u m staff a n d m a n y articles a n d t r a v e l o g u e s describing t h e life a n d c u l t u r e s o f o t h e r c o n t i n e n t s f o u n d t h e i r w a y i n t o v a r i o u s publications.
T h e m e n w h o w e r e the first to present the m u s e u m w i t h a l a r g e n u m b e r of artefacts of n o n - E u r o p e a n origin w e r e the s h i p - o w n e r s a n d m e r c h a n t s B a r o n Codelli a n d B a r o n M. A n g e l o Zois. A n o t h e r collection of such items w a s d o n a t e d t o the m u s e u m b y the captain of a m e r c h a n t ship G. P e r a č , w h o collected t h e m d u r i n g his v o y a g e s a l o n g the African coast.
A further successful collector w a s the traveller Klinar, w h o collected his i t e m s in A s i a n countries, a s well a s o n the islands of Melanesia a n d Polynesia.
T h e collection of the m u s e u m ' s n o n - E u r o p e a n items w a s further e n r i c h e d b y the c o l l e c t i o n o r i g i n a l l y o w n e d b y D r . H e i n r i c h C o s t a , w h o s p e n t a c o n s i d e r a b l e p a r t of his life on the island of N a u m (lying b e t w e e n the S o l o m o n a n d Gilbert Isles). In the y e a r 1 8 7 0 he b e s t o w e d his acquisi tions on the C a m i o l a n m u s e u m .
A m o n g Slovene d i p l o m a t s serving in the f o r m e r A u s t r o - H u n g a r i a n E m p i r e , A. L a v r i n , Consul General in Alexandria, d e s e r v e s special mention since he sent b a c k to his n a t i v e c o u n t r y not only items of natural science interest, b u t also s o m e exhibits originating from Old E g y p t i a n cultures (including a m u m m y ) a n d a collection of items originating from e a s t e m Sudan.
In 1 8 9 0 a rich collection of C o p t i c fabrics w a s b o u g h t b y the m u s e u m from the L i n z - b o m p a i n t e r Karel B l u m a u e r .
273
Of equal i m p o r t a n c e a s collectors of n o n - E u r o p e a n artefacts w e r e s o m e missionaries w h o spent long periods of time living a m o n g i n d i g e n o u s p e o p l e s of different continents. A m o n g these special attention should be paid to Bishop Friderick B a r a g a , F r a n c Pirc a n d Ivan Cebul, w h o lived a n d w o r k e d a m o n g the Indians of N o r t h A m e r i c a a s far b a c k a s the first half of the 19th c e n t u r y a n d w h o b r o u g h t b a c k o r sent h o m e from their j o u r n e y s collections of indigenous tools, a r m s , clothing a n d handicraft.
Ignacij Knoblehar, w h o found his h o m e a n d carried out r e s e a r c h a m o n g E a s t African tribes, first returned to E u r o p e in 1 8 5 0 bringing b a c k to C a m i o l a a rich collection of ethnological artefacts he h a d found a m o n g the Bari, Č i r a n d Šiluk tribes.
It is well w o r t h mentioning that the Regional M u s e u m of C a m i o l a of that period a c q u i r e d a m o n g its v e r y first collections precisely the a b o v e - m e n t i o n e d ethnological artefacts from n o n - E u r o p e a n countries w h i c h later s e r v e d a s a b a s i s for the formation of the M u s e u m of N o n - E u r o p e a n C u l t u r e s at Goričane.
