v spomin
Dr. Božo Škerij in njegov pomen za etnično antropologijo
Vrednost in v e l i č i n o neke univerzitetne osebnosti m e r i m o predvsem s pedagoškim in znanstvenim d e l o m . Žal pa je največkrat tako, da se dajo te ocene v celoti realno šele t e d a j , ko se je sklenila življenjska pot t e osebnosti in ko nas od nje oddaljuje čas, kajti ta oster in nedotakljiv sodnik zavija v meglo ali pa poudarja pravo v r e d n o s t znanstvenega dela neke osebe.
M e n i m , da j e danes mogoče mirno, vsestransko in interdisciplinarno pretehtati bogat znanstveni opus profesorja dr. Boža Škerlja, saj nas od t i s t e g a žalostnega dne, 10. novembra 1961. leta, odkar je prenehalo biti srce tega odličnega sloven
skega, jugoslovanskega, slovanskega in svetovnega znanstvenika, loči eno deset
l e t j e . ' Razumljivo, da se ob t e j priložnosti ne bom oziral na vse aktivnosti in na celotno znanstveno delo dr. Boža Škerlja, saj je treba za kaj takega mnogo več tako časa kot prostora. Sicer je to že storjeno v »Biološkem vestniku« št. 10 za 1962. leto, nato v »Glasniku antropološkog društva Jugoslavije«, knjiga I, (1964) in v nekaterih etnoloških publikacijah.^ Vendar je vse t o , kakor t u d i ta novi prispe
vek, le bleda slika Škerljevih znanstvenih dosežkov in prizadevanj.
Z njegovo prezgodnjo s m r t j o je mlada jugoslovanska antropološka znanost izgubila t i s t e v r s t e odločnega in prizadevnega človeka, ki določa smer razvoja svoje zna
nosti ne le za dneve, tedne in leta, temveč daleč naprej, v bodočnost. Krmarja in u t e m e l j i t e l j a je izgubila v hipu, ko je bil naši antropologiji najbolj potreben.
Toda pot, ki jo je zarisal dr. Božo Škerij, je še danes kot vzor in misel vodnica v vseh antropoloških in antropologiji sorodnim znanstvenim d i s c i p l i n a m , četudi med nami o b č u t i m o odsotnost njegove o s e b n o s t i , e r u d i c i j e in znanstvene pedant
n o s t i .
Škerljeva s m r t je hudo prizadela njegove učence, sodelavce in stanovske tovariše, p r e d v s e m , ker je tako zgodaj ni nihče pričakoval, še bolj pa, ker j e bil profesor Škerij kompletna osebnost široke kulture, t e m e l j i t o in vsestransko izobražen, do
ber človek in izredno dober pedagog, ki je izvedensko in nesebično pomagal pri s t r o k o v n e m delu v s e m , ki so želeli pomoč. Velike znanstvene izkušnje in široko znanje je spretno in prisrčno prenašal na m l a j š e , pri t e m pa j i h je spodbujal in b o d r i l , da bi se t u d i sami osamosvojili v znanstvenem in s t r o k o v n e m delu. Glede tega ni imel t e k m e c a , saj je bil njegov pedagoški način skupaj z njegovim stro
kovnim delom i m p u l s , ki ogreva, spodbuja, s i l i , navdušuje in odkriva brez števila idej in vprašanj, pomembnih za znanstveno obdelavo. M i , njegovi neposredni slu
š a t e l j i , študenti in kolegi, ne glede, o kateri kategoriji j e govor (o rednem študiju ali izpopolnjevanju) smo v njegovih razlagah vsakič našli nekaj novega, svežega in izvirnega, kar je bilo do takrat v znanosti še neznano. Škoda, da zidovi preda
valnice ali improviziranega kabineta Inštituta za antropologijo v Vegovi ulici št. 4
' Inštitut za biologijo univerze v Ljubljani in antropološko društvo Jugoslavije sta organi
zirala 16. oktobra 1971. leta komorativni simpozij ob desetletnici smrti prof. dr. Boža Škerlja, ki je bil prav tako eden od ustanoviteljev Etnološkega društva Jugoslavije. Tole je poročilo dr. Petra Vlahoviča (Beograd), ki je bilo prebrano ob tej priložnosti. O Šker- Ijevem delu pa so tudi govorili: dr. Jožef Brožek (ZDA), dr. Zlata Dolinar-Osole (Ljubljana) in dr. Živojin Gavrilovič (Novi Sad). Soprogi prof. Škerlja, Ruženi Škerij so izročili v spo
min častno diplomo antropološkega društva Jugoslavije, katero so prof. Škerlju dodelili po smrti In je nasploh prva v društvu, kot organizatorju In prvemu predsedniku antropo
loškega društva Jugoslavije.
- Breda Vlahovič, dr. Božo Škerij, Etnološki pregled 3, Beograd 1961, 142—145.
ne morejo reproducirati vsaj del t i s t i h v i s o k i h znanstvenih m i s l i in nasvetov, ki so tako prisrčno, po domače prihajali iz njegovih ust, izza pulta univerzitetne katedre ali prek skromne delovne mize, na kateri so nastala njegova številna znanstvena dela kot najbolj t r a j e n In najbolj blesteč spomenik v e l i č i n e njegovega uma in duha.
Njegova briljantna, vsebinska predavanja in pedagoško odmerjene ure po vseh k r i t e r i j i h , so poslušali celo t i s t i , k a t e r i m t o ni bila dolžnost ali so kot občani želeli razširiti obzorje svojega znanja. Svoje pedagoške kvalitete in ljubezen do visoko
šolske ustanove j e profesor Božo Škerij pokazal t u d i v svojem dobro znanem in pri k r i t i k i h zelo cenjenem učbeniku »Splošna antropologija«, ki je od 1960. leta postal tudi na beograjski univerzi stalen učbenik v srbskohrvatskem prevodu »Opšta antro
pologija«.^
Četudi prirodoslovec po svoji osnovni izobrazbi, je Škerij še v začetku svoje znanstvene kariere spoznal, da je treba človeka proučevati ne le z biološkega, t e m v e č prav tako tudi z družbenega in sociološkega vidika. Ta č r t a , zahvaljujoč n j e m u , je značilna za našo etnično antropologijo, prisotna je v vseh Škerljevih obsežnejših d e l i h . S svojo š t u d i j o »Človek«, ki je bila napisana 1934. leta, se j e predstavil kot pristaš, zagovornik, nosilec in pri nas v t e m času eden od redkih zastavonoš osnovnih idej darvinistične evolucijske t e o r i j e , ki j o je s sodobnimi znanstvenimi m e t o d a m i , pogosto i z v i r n i m i , izpopolnjeval, k o r i g i r a l , dopolnjeval In pospeševal v v s e m svojem ž i v l j e n j s k e m opusu. Ko j e zaobjel zapleteno proble
matiko razvoja človeškega rodu, s p r e m l j a ta fenomen v luči bioloških, družbenih in zgodovinskih č i n i t e l j e v t e r s t e m s a m i m konkretno daje antropologiji kot zna
nosti najustreznejši s m i s e l , vsebino in določilo, vsebovano v t i s t i , njemu l a s t n i , lakonski, pa vseobsegajoči f o r m u l a c i j i , da bi t o pozneje p r e p r i č l j i v o obrazložil:
A n t r o p o l o g i j a j e znanost o človeku v času in p r o s t o r u ! Za vsakogar, ki količkaj znanstveno razmišlja, je s t e m povedano več kot s tonami dotlej napisanih knjig in razprav. To š k e r l j e v o delo, kakor t u d i vsa druga, odlikuje t u d i t o , da ne upošteva nobenih kalupov n i t i m e t o d , t e m v e č j e samostojna študija o p r i r o d n i , družbeni in kulturni evoluciji človeka kot člana širše družbene, socialne in zgodovinske kate
g o r i j e . Tako izviren in vseobsegajoč, konkreten in j a s e n , je profesor š k e r i j v več kot 200 objavljenih znanstvenih p r i s p e v k i h , razpravah in študijah, od katerih so vse skupaj in vsaka zase pionirska in primerna za etnično antropologijo t e r sorodne družbene d i s c i p l i n e .
Iz širokega in vseobsegajočega znanstvenega delokroga profesorja Boža Škerlja Imajo za etnično antropologijo posebno v r e d n o s t njegova dela, ki se nanašajo na razpravljanje o evoluciji človeškega rodu, izoblikovanju družbe, nastanku ras, rasiz
m u , f i l o g e n e t s k e m , o n t o g e n e t s k e m in kulturnem razvoju biološke enote kot dela, ki v skrajnem seštevku t v o r i takšno človeško skupnost, kakršna je z v s e m i s v o j i m i napakami, p r e t r e s i , v r l i n a m i in z d r u g i m i z a k o n i t o s t m i , ki jo pogojujejo.
V svojih š t e v i l n i h d e l i h , kot so npr. »Razvoj človeka«, »Nevšečno sorodstvo«, nato razprave o razvoju človekove v r s t e , posebej neandertalca, raziskovanja biotipolo- gije, antropogeneze, etnogeneze, rasne p r o b l e m a t i k e , je prof. dr. Božo Škerij odprl nova, dotlej pri nas manj znana področja raziskovanja in čigar rezultati so poseb
nega pomena za etnično antropologijo in e t n o l o g i j o , zlasti glede znanstvene kon
solidacije. Ni pretirano, t e m v e č zgodovinsko in znanstveno upravičeno p o u d a r i t i ,
2 O pedagoškem delu profesorja Škerlja je na tem srečanju obširneje govorila dr. Zlata Dolinar-Osole.
da j e dr. Božo š k e r i j pionir in ustvarjalec jugoslovanske antropologije kot znanosti.
On j i j e s p o t r p e ž l j i v i m ustvarjalnim delom priboril njeno m e s t o , vlogo in pomen, ki ga ima danes v sodobni družbi. Ob t e m j e b i l , kot se bo še v i d e l o , in ostal v zgodovini naše znanosti pionir znanstvene, ustvarjalne antropologije in t o l m a č
njene moderne m e t o d o l o g i j e , v pravem pomenu te besede. Î Škerij j e človeka (in človeško družbo v celoti) opazoval ne samo kot fizični antro- '
polog, edini in prvi po izobrazbi pri nas, temveč v e l i k o š i r š e , v luči celotne člove- \ kove materialne in duhovne k u l t u r e , ker so t o e l e m e n t i , ki bistveno vplivajo tudi i na razvoj, na izpopolnjevanje, na evolucijo človeškega bitja tudi v fizično biološkem s m i s l u . Na ta način je izvedensko poudaril, bolj kot k d o r k o l i , figurativno rečeno I
»biološko enotnost c e l o t e in njen filozofski pomen«. i V razpravi »Antropologija in etnologija« (Beograd 1959), ki j o je zaradi njenega '
metodološkega pomena kot prvo tiskalo v svojih posebnih izdajal etnološko dru- ; štvo Jugoslavije, p r o f e s o r Škerij med d r u g i m poudarja za človeka pomen socio kulturnih č i n i t e l j e v , družbenega življenja, dela, prehrane in sredstev za njeno pri
dobivanje, bivališč, obleke, higiene, orodja, posodja kakor tudi celotnega načina I življenja, ki se m a n i f e s t i r a v materialni in duhovni kulturi kot v i š j i obliki in se-?
stavnem delu fizične nadgradnje, z v s e m i s v o j i m i vzroki in p o s l e d i c a m i . To so ' m i s l i , ki se pogosto spregledajo v razpravah fizičnih antropologov in biologov, ' četudi so odločilne v človekovem življenju in razvoju. Sicer pa je profesor Božo | Škerij konkretno pokazal s s v o j i m i , v naši, a zdi se m i , da tudi v svetovni znanosti, j izvirnimi študijami »Ljudstva brez kovin« (Ljubljana 1962) in »Misleči dvonožec« i (Ljubljana 1963). Kdor količkaj resno pretehta t i , ob t e j priložnosti samo mimo-^
grede imenovani Škerljevi d e l i , se ne bo, po m o j e m globokem prepričanju, lahko I otresel v t i s a , da je t o edina in t o š k e r l j e v a izvirna pot, s katero je prodiral v t e m o i s t o l e t i j in znanstveno pojasnjeval zakonitosti vsega razvoja človeštva. Ko je izhajal • od znanega k neznanemu, profesor Božo Škerij izvedensko razkriva, s pomočjo na- i videz nepomembnih detajlov, ki bi se v znanosti manj izkušenim zdeli brez po- ^ mena, zapleteno s t r u k t u r o človeške družbe in že s s a m i m t e m daje znanstveno '
podlago etnični a n t r o p o l o g i j i . ' Mogoče smo včasih tudi brez m o č i , da bi spoznali in ocenili pomen in v r e d n o s t ;
določene o s e b n o s t i . Daleč sem od tega, da bi bila v prej omenjenih m i s l i h prava j in edina v r e d n o s t znanstvenega dela profesorja dr. Boža š k e r l j a . Ta je v e l i k o š i r š a , in večja, zlasti v povezovanju naravoslovnih in družbenih v e d , kajti človeka, oziro-- ma človeško družbo j e mogoče proučevati le kompleksno, kot j e delal š k e r i j . Vred
nost njegovega dela oziroma izvirnost metode, zlasti za etnično antropologijo, potrjuje d e j s t v o , da j e v t r a d i c i o n a l n e m nacionalnem s m i s l u konservativno Kraljev
sko antropološko društvo Velike Britanije in Irske, društvo z v e l i k i m i znanstvenimi • t r a d i c i j a m i in zaslugami, od š t e v i l n i h antropologov izbralo ravno profesorja Boža i Škerlja, naj napiše razpravo »Zgodovina evropskih ras« (katere pa, žal, zaradi p r e - : zgodnje s m r t i ni končal). Če izključujem Insinuacije o moji morebitni pristranskosti do profesorja Škerlja in njegovega, zame vzornega znanstvenega dela, me t o š e l bolj utrjuje v prepričanju o njegovi v e l i k i znanstveni vrednosti in da je na t e m i
področju prvi med e n a k i m i . i Poseben in za etnične antropologe oziroma etnologe je zelo p r i m e r e n Škerljev '
interes v zvezi s p r o b l e m i akulturacije, endogamije, egzogamije in podobnih p o - i javih, pri t e m pa ne poudarjam posebej pomena »stereotipov« ali »stresov« v ' človeških s k u p n o s t i h , pri čemer se ne sme v nobenem p r i m e r u zamenjati e t n o - j
loška arhaičnost s kronološko s t r a t i g r a f i j o . Njegova dela o akulturaciji slovenskih izseljencev v ZDA ali pa o nekaterih rezervatih za Indijance v Severni A m e r i k i (glej knjigo »Neznana A m e r i k a « , Ljubljana, 1955), pa opazke »Antropologovi zapiski iz muzejev ZDA«) (Muzeji 11—12, Zagreb 1957) ali pogledi na razstave v Sloven
s k e m etnografskem muzeju v Ljubljani (glej »Slovenski etnograf, Ljubljana 1957), so posebnega in neprecenljivega pomena kot s m e r n i c e za delo v etnični antropo
l o g i j i . Sicer pa t o potrjuje d e j s t v o , da t u d i danes izhajamo iz njih kot vzorov za osvetljevanje in proučevanje posamičnih problemov.
A n t r o p o l o g i j a nasploh, etnična entropologija pa še posebej, katere duhovni oče pri nas je bil dr. Božo Š k e r i j , je z njegovo s m r t j o pretrpela bolečo in nepopisno izgubo.
Edino uteho ima v njegovem plodnem in zelo pomembnem prispevku, ki ga je vložil v zakladnico domače in svetovne znanstvene m i s l i in katera je v mojih besedah poudarjena le deloma in nadvse skromno.^ Ta plamen, ki ga je profesor Božo Škerij vešče prižgal v hramu znanosti, bo dolgo osvetljeval pravo znanstveno pot in me
t o d o l o g i j o za proučevanje človeka in človeške družbe v njenem antropogenetskem in etnogenetskem razvoju. Po m o j e m mnenju je dobila etnična antropologija v Šker- Ijevem znanstvenem delu močno oporo, z njegovo prezgodnjo smrtjo pa je antro
pološka znanost pri nas izgubila enega od njenih u t e m e l j i t e l j e v in nosilcev. Šker
ljeva s m r t je nenadometsljiva izguba, ki so jo o b č u t i l i šele takrat, ko smo ostali brez njega.
O p r o s t i t e mi za t o digresijo. Znanstvenih velikanov, kakršen je bil Škerij, katerih v r e d n o s t znanstvenega dela so prej spoznali t u j c i kot m i , ne objokujemo, ne žalu
j e m o za n j i m i , t e m v e č j i h s p o š t u j e m o , saj živijo še naprej po fizični s m r t i v svojem delu, katerega so pustili za s e b o j . Če gremo od tega kažipota, lahko samo tako dobro razvijamo znanost in to velja tudi za etnično antropologijo, kateri je pri nas, nedvomno, položil t e m e l j e dr. Božo Š k e r i j .
Petar Vlahovič
R é s u m é
Božo Škerij et son importance pour l'anthropologie ethnique
Božo Škerij, fondateur de l'anthropologie scientifique yougoslave, naquit à Vienne le 28 sep
tembre 1904 dans une famille slovène et mourut à Ljubljana le 10 novembre 1961. Avec sa mort prématurée notre science ethnologique et anthropologique perdit un de ses pion- niers et illustres savants. L'auteur de la présente communication parle de l'attribution de Škerij à la méthodologie grâce à laquelle il est possible de résoudre des problèmes com- pliqués de l'anthropologie ethnique. La communication a été tenue à l'Université de Ljub- ljana le 16 octobre 1971 à la symposie commémorative organisé à l'occasion du dixième anniversaire de la mort de Škerij.
•* Obširneje in konkretneje videti: P. Vlahovič, Božo Škerij in njegov prispevek etnološki znanosti. Biološki vestnik X, Ljubljana 1962, 123—133; P. Vlahovič, Glasnik antropološkog društva Jugoslavije I, Beograd 1964, 9—13, delo z naslovom: BOŽO ŠKERLJ AND HIS CONTRIBUTION TO ETHNOLOGY.
