V
V
I
I
Š
Š
J
J
A
A
S
S
T
T
R
R
O
O
K
K
O
O
V
V
N
N
A
A
Š
Š
O
O
L
L
A
A
POROČILO O REALIZACIJI LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA
- IZVEDBENIH KURIKULUMOV 2012/13 V PROGRAMIH
LESARSTVO, OBLIKOVANJE MATERIALOV, STROJNIŠTVO
Poročilo se nanaša na dva LDN 12/13 (obeh bivših VSŠ) – oba v prilogi, izdelana sept 2012
(pred spojitvijo šol) ter prilagojene aktivnosti po spojitvi 1.1.2013. Glede na SKLEP kolegija
VSŠ, da se operativna izvedba programa strojništvo izpelje v skladu s pripravljenim LDN na
TŠC Mb (pooblastilo dr. Podbrežnik) in enako tudi lesarstvo / oblikovanje materialov v
skladu s pripravljenim LDN na LŠ Mb je poročilo o izvedbi programa strojništvo pripravil dr.
Andrej Podbrežnik.
Poročilo pripravila: Zdenka Steblovnik Župan, v.d. ravnateljice VSŠ, v sodelovanju z:
Metodo Vranjek in Andrejo Peserl – organizacija PRI v programih lesarstvo in oblikovanje materialov
Metodo Vranjek in mag. Andrejem Božinom – izvedba programov lesarstvo in oblikovanje materialov
dr. Andrejem Podbrežnikom in z mag. Francem Jakopičem – izvedba programa strojništvo
Dušanom Borisom Hrenom – predsednikom ŠK
Andrejo Peserl – predsednico Komisije za kakovost
Martino Prapertnik, Branko Berglez – referentkama in
Alicio Leonor Sauli Miklavčič in mag. Sabino Herle – organizatoricama Erasmus mobilnosti
Maribor, okt. 2013
V
V
S
S
E
E
B
B
I
I
N
N
A
A
1 IZVEDBA KURIKULUMA 2012/13
3
1.1 LESARSTVO IN OBLIKOVANJE MATERIALOV
3
1.2 STROJNIŠTVO
11
1
1
.
.
3
3
I
I
Z
Z
V
V
A
A
J
J
A
A
N
N
J
J
E
E
P
P
R
R
A
A
K
K
T
T
I
I
Č
Č
N
N
E
E
G
G
A
A
I
I
Z
Z
O
O
B
B
R
R
A
A
Ž
Ž
E
E
V
V
A
A
N
N
J
J
A
A
14
1.4
I
I
Z
Z
V
V
E
E
D
D
B
B
E
E
N
N
I
I
K
K
U
U
R
R
I
I
K
K
U
U
L
L
U
U
M
M
I
I
I
I
Z
Z
V
V
A
A
J
J
A
A
L
L
C
C
E
E
V
V
P
P
R
R
E
E
D
D
M
M
E
E
T
T
O
O
V
V
23
1
1
.
.
5
5
S
S
T
T
R
R
O
O
K
K
O
O
V
V
N
N
I
I
D
D
E
E
L
L
A
A
V
V
C
C
I
I
V
V
I
I
Š
Š
J
J
E
E
Š
Š
O
O
L
L
E
E
24
2 ORGANI VIŠJE STROKOVNE ŠOLE V LETU 2012/13
25
2.1 DO 31.12.2012
25
STROJNIŠTVO
25
LESARSTVO / OBLIKOVANJE MATERIALOV
27
2.2 PO 1.1.2013
31
2
2
.
.
3
3
P
P
O
O
R
R
O
O
Č
Č
I
I
L
L
O
O
O
O
D
D
E
E
L
L
U
U
V
V
O
O
D
D
S
S
T
T
V
V
A
A
,
,
P
P
R
R
E
E
D
D
A
A
V
V
A
A
T
T
E
E
L
L
J
J
S
S
K
K
E
E
G
G
A
A
Z
Z
B
B
O
O
R
R
A
A
I
I
N
N
S
S
T
T
R
R
O
O
K
K
O
O
V
V
N
N
I
I
H
H
A
A
K
K
T
T
I
I
V
V
O
O
V
V
/
/
S
S
L
L
U
U
Ž
Ž
B
B
40
3 REFERAT ZA ŠTUDENTSKE IN ŠTUDIJSKE ZADEVE
IN ORGANIZATORJI PRI
49
4 KOORDINACIJA ERASMUS MOBILNOSTI
51
4.1 PROGRAM LES./ OBLIK. MAT.
51
4.1 PROGRAM STROJ.
53
5 MATERIALNE POTREBE IN FINANČNI NAČRT
54
PRILOGE:
PRILOGA 1: Statistika opravljanja izpitov in ocen 2012/13 v vseh treh programih
PRILOGA 2: Zapisniki Kolegija VSŠ
1
1
I
I
Z
Z
V
V
E
E
D
D
B
B
A
A
K
K
U
U
R
R
I
I
K
K
U
U
L
L
U
U
M
M
A
A
2
2
0
0
1
1
2
2
/
/
1
1
3
3
1
1
.
.
1
1
L
L
E
E
S
S
A
A
R
R
S
S
T
T
V
V
O
O
I
I
N
N
O
O
B
B
L
L
I
I
K
K
O
O
V
V
A
A
N
N
J
J
E
E
M
M
A
A
T
T
E
E
R
R
I
I
A
A
L
L
O
O
V
V
V preteklem študijskem letu 2012/13 se je izvajal redni študij 1. in 2. letnika po programu Lesarstvo in programu Oblikovanje materialov – moduli Les.
Tudi izredni študij se je omogočla za oba programa, vendar le za program Lesarstvo v organizirani obliki, samo na lokaciji Maribor, v posebej opredeljenih oblikah in prilagoditvah, usklajenih z najnovejšimi predpisi in navodili (predstavljeno v posebnem poglavju).
Površina šolskega poslopja brez šolskih delavnic, ki si ga delimo skupaj s Srednjo lesarsko šolo, znaša
1.700 m2.
Predavanja in nekatere SV za redni študij v obeh programih so se izvajale v amfiteatru. Pri
izrednem študiju so se predavanja izvajala tudi v drugih večjih učilnicah.
Seminarske vaje so se izvajale predvsem v učilnicah po urniku in glede na razpoložljivost. Višja šola
običajno zaseda učilnice: I/8, II/14, II/17, II/19, II/20, II/21. Nekateri predmeti v programu Obl. mat. po izvedbenem kurikulumu predvidevajo izvedbo v šolskih delavnicah, kar so se izvedbeno uskladili z urnikom šolskih delavnic.
Laboratorijske vaje, ki zahtevajo specialne učilnice, v programu Lesarstvo (RAČUNALNIŠTVO IN
POSLOVNA INFORMATIKA, CNC TEHNOLOGIJA, PROIZVODNI MANAGEMENT,
KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE ter TVORIVA in POVRŠINSKA OBDELAVA IN ZAŠČITA) se bodo izvajale v specializiranih učilnicah oziroma laboratorijih (računalniška učilnica 1 in 2 in I/6 (kemijski laboratorij - uč. 6; delno tudi v šolski delavnici (CNC TEHNOLOGIJA). V programu Oblikovanje materialov se vaje pri predmetih TEHNOLOGIJA ROČNE OBDELAVE, TEHNOLOGIJA STROJNE OBDELAVE, RESTAVRIRANJE, REZBARJENJE, PATOLOGIJA IN SANACIJA IZDELKOV, INTARZIJE IN INKRUSTACIJE LESA izvajajo večinoma v specializirani delavnici št.8 v šolskih delavnicah. Vaje pri predmetu TVORIVA (dendrologija in spoznavanje lesov) se izvajajo tudi na terenu v sklopu organiziranih terenskih vaj ali ogleda šolske gozdne učne poti. Podrobnosti o izvedbi vaj so zapisane v IK predmetov in določene s sklepi posameznih strokovnih aktivov.
Značaj vaj
V programih se izvajata dve vrsti vaj: seminarske in laboratorijske.
Pri seminarskih vajah se predstavljajo in zagovarjajo individualne ali skupinske seminarske naloge oziroma projekti. Te morajo biti izdelane v tehnično ustrezni obliki in oddane v arhiv šole. Seminarske vaje vodijo predavatelji. Pri zagovoru in diskusiji ter evalvaciji naloge lahko sodelujejo z vprašanji tudi študentje v skupini. Predavatelj oceni tehnično obliko, vsebino in predstavitev z zagovorom po vnaprej znanih kriterijih.
Laboratorijske vaje so namenjene praktični vadbi specifičnih laboratorijskih preizkusov,
programiranja ali izračunov pri posameznih strokovnih predmetih. Presoja strokovnega aktiva in predavatelja je, ali se laboratorijske vaje ocenijo in kaj je potrebno oddati kot izdelek. Laboratorijske vaje vodijo predavatelji ali inštruktorji, ponekod sodelujejo tudi laboranti, ki pripravljajo material in zagotavljajo ustrezne pogoje za izvedbo vaj.
Opravljene obveznosti v zvezi z vajami (seminarskimi in laboratorijskimi) ter predpisana udeležba sta pogoj za pristop k izpitu.
Vsebina, izvedba vaj in način ocenjevanja so del izvedbenih kurikulumov za posamezni predmet /
modul, ki jih izvajalci predmeta pripravijo in javno objavijo.
V programu Oblikovanje materialov se laboratorijske vaje pri predmetih modulov umetniške
obdelave in restavriranja opravljajo v šolski delavnici. Pri tem mora je zagotovljeno ustrezno
ŠTUDENTI V ŠTUDIJSKEM LETU 2012/13 (LES. / OBL.) 1. letnik
PROGRAM Prvič vpisani Ponavljalci Skupaj Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni
lesarstvo 54 4 0 1 54 5
oblikovanje materialov 46 0 2 0 47 0
2. letnik
PROGRAM Prvič vpisani Ponavljalci Skupaj Redni Izredni Redni Izredni Redni Izredni
lesarstvo 24 7 20 9 44 16
oblikovanje materialov 20 0 10 1 30 1
Velik problem vpisa v terciarnem izobraževanju predstavlja t.im. »fiktivni vpis«1
. V spodnji razpredelnici je predstavljena realnost fiktivnega vpisa na naši šoli, ki jo skušamo upoštevati pri pripravi obsega pedagoškega dela za redni študij oz. število in delež študentov, ki dejansko tekom leta opravijo vsaj nekatere obveznosti. V ta nabor ne sodijo tisti študenti, ki so nekatere obveznosti (vaje) opravljali, pa niso pristopali k izpitom, torej ki niso čisti »fiktivci«.
Študijsko leto 2012 / 2013 – opravljanje obveznosti
Program (redni/izredni) Vpisani Dejansko so opravljali obveznosti % 1.letnik(prvič vpisani) Lesarstvo – redni 54 24 44% Lesarstvo - izredni 4 4 100% Oblikovanje materialov-redni 46 23 50% Oblikovanje materialov-izredni 0 0 - 2.letnik(prvič vpisani) Lesarstvo – redni 24 24 100% Lesarstvo - izredni 7 7 100% Oblikovanje materialov-redni 19 19 100% Oblikovanje materialov-izredni 1 1 100%
V PRILOGI 1 statistika opravljanja študijskih obveznosti in ocen.
REDNI ŠTUDIJ Vaje so se izvajale v številu skupin v skladu z LDN in sistemizacijo izvajalcev.
Pri lesarjih sta se STJ-ANJ in STJ-NEJ izvajala po LDN, pri OBL pa v zmanjšanem številu ur (konzultacijska oblika) - … študentov.
v drugem letniku so bili pri oblikovanju skupin upoštevani dejanski ponavljalci za posamezni predmet, ki se udeležujejo vaj
2. letnik LES: izvajal se je izbirni modul M6, posebej pa še kot prostoizbirni predmet CNT iz modula M7 (glede na interes večine) za 2 LV skupini in eden izmed predmetov umetniške obdelave lesa za 1 LV (+druge oblike uveljavljanja proste izbire)
2. letnik OBL: v skladu z dosedanjimi izkušnjami in interesi študentov se izvaja izbirni modul »Oblikovanje pohištva - les«, kot prostoizbirna predmeta pa RIP in IIL (1 LV).
Predavanja in vaje pri Tehnologiji ročne obdelave, Rezbarjenje in plastika v lesu, Intarzija in Inkrustacija lesa (OBL) so se po sklepu strokovnega aktiva izvajale v delavnici.
TRO in POV sta se po v izvedbenem kurikulumu za Obl. zamenjala (TRO se izvaja v 1. letniku in POV v 2. letniku) – argumentirani sklep sestanka za izvedbeni kurikulum Obl. jun. in avgusta 2010!
TSO se je izvajal v prvem semestru 2. letnika!
Za vse študente OBL, z izjemo tistih, ki imajo PRI urejeno v celoti pri ustreznih podjetjih kjer jim omogočajo izvedbo kataloga znanja v celoti in z uvajanjem v lesarstvo, se je del PRI1 izvajal v delavnici na šoli (80 ur – uvodni del), študenti so pri tem imeli nadzor, uradni mentor je bil g. Zlatko Jesenik.
LESARSTVO 1 Ime modula/predmeta/druge
sestavine PR SV LV skupaj opombe
Poslovno sporazumevanje in
vodenje (PSV) 48 12 24 48/24/72
Hribar P, Čebulj SV 2 skupini; LV 3
Strokovna terminologija v tujem
jeziku (STJ-ANJ) 36 - 36 36/72
Sauli-Miklavčič: PR, LV 2
Strokovna terminologija v tujem
jeziku (STJ-NEJ) 36 - 36 36/36
Dragulj: PR , LV 1;
Osnove računalništva in
informatike (RAI) 24 - 48 24/144
Vlasak: PR , LV 3;
Študij dela v lesarstvu (ŠDL) 12 24 24 12/48/72 SV 2; LV 3; Črnčec Varstvo pri delu, požarna
varnost in varstvo okolja (VPD) 24 24 - 24/48
SV 2; Hren
Oblikovanje in konstruiranje v
lesarstvu (OKL) 24 - 48 24/144
LV 3; Hren
Tvoriva v lesarstvu (TVL) 36 12 36 36/24/108 Peserl, Tonij: PR, SV 2; LV 3;
Sušenje lesa (SUL) 24 - 36 24/108 LV 3 Novak, Jesenik
Tehnologija strojne obdelave
lesa (TSL) 36 12 24 36/24/72
PR, SV 2; LV 3 Novak
Površinska obdelava in zaščita
lesa (POL) 36 18 18 36/36/54
PR, SV 2, LV 3 Vranjek, Tonij
OBLIKOVANJE 1 Ime modula/predmeta/druge
sestavine PR SV LV skupaj Opombe
Strokovna terminologija v tujem
jeziku (ANJ) 24 12 - 24/12 Sauli-Miklavčič: SV 1
Poslovno sporazumevanje in
vodenje 24 12 - 24 /12
Hribar: P Čebulj: SV 1
Računalništvo in informatika 36 - 12 36/24 Vlasak: P, LV2;
Prostoročno risanje 24 - 48 24/96 LV 2; Hojnik
Osnove likovne teorije 24 - 12 24/24 LV 2; Hojnik
Osnove estetike 48 12 - 48/12 SV 1; Amon
Tehnično risanje in opisna
geometrija 36 - 36 36/72 LV 2; Hren
Predstavitvene tehnike 48 - 24 48/48 LV 2; Božin
Dokumentiranje in arhiviranje 18 6 - 18/6 SV1; Dr. Novak
Tvoriva v lesarstvu 36 - 12 36 /24 PR, LV 2;
Peserl, Tonij Pomožni materiali v lesarstvu 36 - 12 36/24 LV 2; Peserl, Tonij, Jesenik Tehnologija ročne obdelave lesa
(TRO) 36 - 12 36/-/24
PR v šol delavnici!(Stegne) /LV 2 Tonij, Jesenik
LESARSTVO 2 Ime modula/predmeta/druge
sestavine PR SV LV skupaj Opombe
Ekonomika podjetja (EKP) 36 - 36 36/-/72 LV 2; Črnčec
Podjetništvo (POD) 24 36 - 24/36/- SV ; Boltavzer
Proizvodni management (PRM) 24 12 48 24/24/96 SV 2; LV 2; Steblovnik Župan, Črnčec, Kakovost in zanesljivost
proizvodnje (KZP) 24 24 - 24/24/- SV ; Šuntner
Energetika v lesarstvu (ENL) 24 12 24 24/24/48 SV 2; LV 2; Novak Tehnologija žagarstva, furnirja
in plošč (TŽP) 24 12 24 24/24/48 SV 2; LV 2; Korpič
Lesna gradnja (LEG) 24 12 24 24/24/48 SV 2; LV 2; Steblovnik S.,
Perič CNC tehnologija v lesarstvu
(CNT) 24 - 36 24/-/72 PR, LV 2 Prelog, Žnidarič
OBLIKOVANJE 2 Ime modula/predmeta/druge
sestavine PR SV LV skupaj Opombe
Podjetništvo, ekonomija in
trženje (PET) 24 24 - 24/24/- Boltavzer 1SV
Programska orodja in oprema –
les (POO) 24 - 36 24/-/36 PR, LV 1; Prelog, Žnidarič
Tehnologija strojne obdelave lesa
(TSO) 36 12 24 36/12/24
PR , SV1, LV 1 Stegne, Tonij, Jesenik Patologije in sanacije izdelkov –
les (PSI) 36 12 24 36/12/24 LV 1 Vranjek, Tonij, Jesenik
Restavratorske tehnike – les
(RTL) 24 - 36 24/-/36
LV 1 Krecenbaher, Tonij, Jesenik
Zgodovinski razvoj stavbnega in
bivalnega pohištva (ZSB) 24 12 - 24/12/- SV 1 Koren
Oblikovanje stavbnega pohištva
(OSP) 36 - 24 36/-/48 LV2; Steblovnik, Perič
Površinska obdelava lesa 36 - 12 36/-/12 PR, LV 1; Vranjek, Tonij Rezbarjenje in plastika v lesu
(RIP) 24 - 20 24/-/20
PR v delavnici!!! LV 1 Krecenbaher, Tonij, Jesenik Intarzija in inkrustacija lesa (IIL) 24 - 20 24/-/40 PR v delavnici!!! LV 2
Krecenbaher, Tonij, Jesenik
Športna vzgoja
V višješolskih strokovnih programih se v sklopu rednega študija ne izvaja več športne vzgoje. Študentom je bil omogočen termin brezplačne rekreacije v šolski telovadnici, vendar v tem študijskem letu za to ni bilo interesa.
Uveljavljanje izbire v programu, proste izbire in priznavanja predhodne izobrazbe
Sklepi ŠK v zvezi z izbiro izbirnih modulov v 2. letniku Les. in Obl. ter uveljavljanjem prosteizbire in:
Kot prosto-izbirni predmet študenti opravijo aktivnosti po lastni izbiri, ki so ovrednotene v vrednosti vsaj 5 kreditnih točk (KT) po ECTS oz. v obsegu števila kontaktnih ur, predvidenih s programom (lesarstvo 60, oblikovanje materialov 72) in sodijo na nivo terciarnega izobraževanja.
Možnosti za opravljanje/priznavanje proste izbire, dokazila in način evidentiranja ter primeri so naslednji:
možnost dokazilo obravnava /
evidentiranje primer
Študent izbere katerikoli predmet v obsegu min. 5 KT, ki se izvaja na naši šoli in ne sodi v nabor njegovega obveznega dela programa. Opravljen izpit in obveznosti iz predmeta referat
Opravi predmet iz drugega modula (ki ga ni izbral); iz drugega programa, ki se izvaja na šoli (pod pogojem da v svojem programu tega
predmeta ni imel). Pogoj je, da mu obisk teh vsebin omogoča lasten urnik.
Študent opravi ECTS ovrednoten predmet v obsegu min. 5 KT na katerikoli drugi višji strokovni šoli, visoki strokovni šoli ali univerzi. Potrdilo o opravljenem izpitu z ECTS ovrednotenjem ŠK
Opravi (ali je opravil) predmet v drugem terciarnem
programu, doma ali v tujini (npr. kot Erasmus študent) - (pod pogojem, da na naši šoli v svojem programu tega predmeta ni imel oz. se mu ni upošteval za priznavanje obveznosti že prej). Študent opravi predmet v
terciarnem
izobraževanju, ki ni kreditno ovrednoten, na katerikoli drugi višji strokovni šoli, visoki strokovni šoli ali univerzi, doma in v tujini. Potrdilo o opravljenem izpitu in dokazila o vsebini predmeta in kontaktnih urah. ŠK formalno ugotavlja ustreznost (obseg predmeta) – izda sklep – vpiše referat.
Opravi (ali je opravil) predmet v drugem terciarnem
programu, doma ali v tujini (npr. kot Erasmus študent) - (pod pogojem da na naši šoli v svojem programu tega
predmeta ni imel oz. se mu ni upošteval za priznavanje obveznosti že prej).
Študent opravi drugo usposabljanje ali izobraževanje na terciarnem nivoju izven šole, za katerega meni, da se lahko prizna kot prosta izbira.
Odda pisno vlogo in dokazila za priznavanje prosto-izbirnega predmeta. Obravnava ŠK in sprejme sklep – vpiše referat. Usposabljanja, za katera je pogoj najmanj srednješolska izobrazba kandidata, imajo obseg najmanj 60 kontaktnih ur in se zaključijo z izpitom oz. so pogoj za pridobitev potrdila, certifikata, licence.
Postopek priznavanja predhodne izobrazbe in praktičnega izobraževanja je v skladu s
Smernicami in standardi v postopkih priznavanja predhodno pridobljenega znanja v
višjem strokovnem izobraževanju in Pravilnikom o priznavanju predhodno
pridobljenega znanja v višjem strokovnem izobraževanju (UL RS 20/2010) ter
internimi Merili za postopek priznavanja predhodno pridobljenega znanja in Pravili za
priznavanje kreditnih točk.
IZREDNI ŠTUDIJ
Prilagojena izvedba za izredni študij
Usklajeno z Navodili za prilagajanje izrednega študija v višjem strokovnem izobraževanju (SSRSPSI, 9.7.2010).
Glede na izkušnje in interno evalvacijo poteka študija po programu izobraževanja odraslih je program za izobraževanje odraslih prilagojen tako, da traja 3 leta. Program omogoča diplomantom doseganje istega obsega kreditov kot redni študij. Razlike se izravnavajo z uporabo postopkov za priznavanje predhodnega znanja in drugačnega razmerja med oblikami študentovega dela (manj kontaktnih ur – več samoizobraževanja in vodenega učenja s konzultacijami):
Organizirana oblika dela (če skupina šteje najmanj 15 kandidatov):
1. in 2. leto: predavanja in vaje ter konzultacije po predmetniku 1. in 2. letnika, izvedbeno organizirane glede na kombinacije starih in novih slušateljev in po urniku.
3. leto: priprava diplomske naloge in praktično izobraževanje za tiste, ki tega nimajo priznanega
in ga ne morejo opravljati v delovni organizaciji, kjer so zaposleni.
Vodeno samoizobraževanje (individualni program):
1., 2. in 3. leto: individualni program konzultacij, opravljanja vaj in drugih prilagoditev po
predmetniku 1. in 2. letnika. Priprava diplomske naloge in praktično izobraževanje za tiste, ki tega nimajo priznanega in ga ne morejo opravljati v delovni organizaciji, kjer so zaposleni.
Udeleženci izobraževanja poravnajo šolnino za 1. in 2. leto (čas izvajanja predavanj in vaj), v 3. letu pa imajo status študenta 2. letnika.
* Potek predavanj in vaj ob petkih popoldne in ob sobotah čez dan. Izjemoma tudi kakšen drugi dan popoldne.
* Predmetnik in število ur ter razmerje med kontaktnimi urami in konzultacijami je prilagojeno potrebam udeležencem, njihovemu predznanju, vrsti vsebin. Fond ur praktičnega izobraževanja ostaja nespremenjen glede na program rednega študija.
* Pri nekaterih predmetih je število ur dodatno prilagojeno in dopolnjeno z vodenim samoizobraževanjem in konzultacijami študentov preko elektronske pošte oz. predavateljeve spletne strani (spletne učilnice). Vse prilagoditve so posebej opredeljene v izvedbenih kurikulih predavateljev oz. s sklepi študijske komisije
* Razliko do polnega fonda izobraževalnega dela študentje v dogovoru in po navodilih predavatelja opravijo s samoizobraževanjem.
* Za vsak predmet so omogočena posvetovanja s predavatelji.
* Študentje imajo za vsak predmet na razpolago gradivo, ki ga pripravi predavatelj kot opomnik svojih predavanj in pripomoček za pripravo na izpite.
V študijskem letu 2012/13 se je študij v organizirani obliki izvajal samo v programu Lesarstvo (prilagojen kurikulum 2. letnika) in samo na domači lokaciji v Mariboru.
V petek 19.10.2012 – izpeljan uvodni sestanek z izrednimi študenti glede organizacije, izvedbe in urnika organiziranega dela izobraževanja. Predstavitev pripravi ravnateljica, referentka, predsednik ŠK, g. Hren in predsednica Komisije za kakovost ga. Peserl. Študentom so bile predstavljene novosti glede prilagajanja programa izrednim študentom (način doseganja KT, delež organiziranih oblik in samoizobraževanja), možnosti in oblike priznavanja formalno / neformalno in z izkušnjami pridobljenega znanja ter vodenje evidenc (osebne mape kandidata).
Št. Priimek in ime opomba Kritje stroškov
1 Arzenšek Boštjan prijava za MB samoplačnik
2 Bera Matjaž Vpisan 3. leto Aha Emmi d.o.o
3 Dell Olivo Damjan Bil vpisan redno samoplačnik
4 Došler Robert prijava za MB samoplačnik
5 Gobar Tilen prijava za MB samoplačnik
6 Gričnik Tadej prijava za MB samoplačnik
7 Kaloh Miha Vpisan 3. leto ZRSZ Mb
8 Karničnik Aleš prijava za MB samoplačnik
9 Kobale Aleksander Vpisan 3. leto Aha Emmi d.o.o
10 Knez Rok prijava za MB samoplačnik
11 Krničar Mitja Vpisan 3. leto ZRSZ Mb
12 Marolt Bogdan prijava za MB Samoplačnik
13 Novak Darja– oblik mat. Vpisana 3. leto ZRSZ Murska
Sobota
14 Osvald Urban Vpisan 3. leto Marles hiše
d.o.o. Mb
15 Pucko Anton Vpisan 3. leto Samoplačnik
16 Purg Matej prijava za MB Samoplačnik
17 Tadina Henrik Vpisan 3. leto ZPIZ Celje
18 Topolovec Zdenko prijava za MB Imond d.o.o.
19 Verbovšek Silvester prijava za MB ZPIZ
20 Vinčec Boris Vpisan 3. leto Samoplačnik
21 Vrabl Aleš prijava za MB Samoplačnik
22 Volek Simon Vpisan 3. leto Samoplačnik
Letos smo v organizirani obliki izvajali predmete 2. letnika programa programa Lesarstvo, v naslednji obliki (kombinacija kontaktnih ur P, SV in LV ter organiziranih obveznih konzultacij – oboje izvajalci natančno opredelijo v svojih izvedbenih kurikulih predmetov.
predmeti v organizirani
obliki študija
Obseg predvidenih ur in oblike
2Kontaktne ure (P/SV/LV)
Samostojno delo študenta –
okvirni obseg (študij virov,
izdelava nalog)
3Oblikovanje in konstruiranje v
lesarstvu (OKL)
8P/20LV
122
Tehnologija strojne obdelave
8P/6SV/12LV
99
2 Natančno izvedbo in oblike opredeljujejo podrobni izvedbeni kurikulumi izvajalcev
3 Pri izračunu obremenitve študenta je upoštevano št. ECTS x 25ur študentovega dela/1ECTS, nato odštete
lesa (TSL)
Površinska obdelava in zaščita
lesa (POZ)
12P/6SV/10LV
97
Ekonomika podjetja (EKP)
8P/15LV
102
Podjetništvo (POD)
8P/15SV
102
Proizvodni management
(PRM)
8P/6SV/18LV
68
Kakovost in zanesljivost
proizvodnje (KZP)
12P/8SV
80
CNC tehnologija v lesarstvu
(CNC))
4P/18LV
103
Organizirana oblika izrednega študija je pričela 19.10.2012.
ŠTUDIJSKI KOLEDAR IN URNIKI
Koledar in urniki potrjeni z LDN so se v celoti izvedli, se tekom leta sproti prilagajali, spremembe pa redno vnašale v obvestila na spletni strani.
IZPITNI ROKI IN REZULTATI
Predavatelji sami in v sodelovanju z aktivom ter referatom so sproti načrtovali posamezne roke opravljanja kolokvijev (delnih izpitov) ter predmetnih izpitov v skladu s svojim izvedbenim kurikulom in v datumskih okvirih treh izpitnih obdobij. Študentje so se k opravljanju vsakega izpita prijavljali s prijavnico in odjavljali z odjavnico (izključno elektronsko in preko šolske spletne strani).
Seznam prijavljenih študentov za posamezni rok je bil objavljen po poteku prijavnega in odjavnega roka (3 dni pred izpitom) na oglasni deski in na spletni strani šole. K izpitu smejo pristopiti le prijavljeni študentje.
1. IZPITNO OBDOBJE: 7.1. -15.2.2013
2. IZPITNO OBDOBJE: 22.4. – 5.7. 2013
3. IZPITNO OBDOBJE: 19.8. – 13.9. 2013
Predavatelji so v dogovoru s študenti razpisali redne izpitne roke (6, v kolikor ni delnih izpitov in 5, v kolikor je študentom bilo omogočeno opravljanje delnih izpitov). Objavljeni so bili vnaprej ali sproti na oglasni deski in spletnih straneh šole.
DIPLOMSKA DELA
Deveta podelitev diplom »brestovi generaciji« diplomantov je bila izpeljana izpeljana 17.12.2013 ob
16.00 uri. Svečanosti so se bodo poleg vodstva in predavateljev šole in zavoda udeležili tudi vabljeni
gosti – svojci diplomantov, ravnatelji šol, predstavniki GZS in OPZS, Zveze lesarjev Slovenije, Študentske organizacije in podjetij. Diplomanti so tradicionalno prejeli diplomantski prstan – tokrat iz brestovegalesa.
Na prireditvi so bila podeljena priznanja in zahvale posebej zaslužnim predavateljem, mentorjem in študentom.
Prireditev sta zelo uspešno vodila študenta oblikovanja Aleksander Golež in Andreja Lorber.
Analiza stanja diplomskih del
PROGRAM Redni-stari program
Izredni-stari
program Redni Izredni
lesarstvo
51
21
10
5
Oblikovanje materialov
-
-
3
1
Na lokaciji Zolajeva 12 je pred ustanovitvijo spojene OE VSŠ ŠC Maribor delovala VSŠ TŠC Maribor in izvajala program strojništvo. Zaradi združitve se je načrtovani LDN realiziral le do 31.12.2012. Na lokaciji smo (tretje leto) nadaljevali z izvajanjem višješolskega strokovnega študijskega programa Strojništvo, ki nam ga je Ministrstvo RS za šolstvo in šport odobrilo v izvajanje Januarja 2010. V programu je do konca meseca septembra 2013 bilo aktivnih 26 predavateljev, od tega 5 redno zaposlenih v deležu na Šolskem centru Maribor, pri preostalih pa je šlo za zunanje sodelavce – bodisi strokovnjake iz bližnjih podjetij bodisi strokovnjake predavatelje z Višje strokovne šole Ravne na Koroškem, ki so sodelovali preko podjemnih pogodb.
Prav s pomočjo slednjih je bil realiziran letni delovni načrt za študijsko leto 2012/2013, ki smo ga sprva zasnovali za potrebe Višje strokovne šole Tehniškega šolskega centra Maribor in ga kljub združitvi z Višjo strokovno šolo Lesarske šole Maribor do konca študijskega leta 2012/2013 uspeli v celoti realizirati. Vodstvo novoustanovljenega zavoda je namreč sprejelo dogovor, da se študijsko leto 2012/2013 izpelje v skladu z urnikom in letnim delovnim načrtom Višje strokovne šole TŠC Maribor, da študijsko delo spričo sprememb ne bi trpelo in da bi bili cilji realizirani, da pa naj bi do sprememb v načrtovanju življenja in dela na novoustanovljeni višji šoli prišlo ob pričetku naslednjega študijskega leta, t.j. leta 2013/2014. V okviru uresničevanja letnega delovnega načrta za
leto 2012/2013 pa smo
– tudi v luči bližajoče se združitve obeh zgoraj omenjenih višjih šol in pred združitvijo,
deloma pa tudi po združitvi – skušali težišče dela in življenja na višji šoli premakniti na
naslednje prioritete:
K sodelovanju smo privabili lepo število strokovnjakov iz gospodarstva, predvsem
iz bližnjih večjih ali srednje velikih proizvodnih podjetij, poskrbeli za njihovo
imenovanje v naziv predavatelja višje strokovne šole in jih na šoli dejansko tudi
angažirali kot predavatelje.
Ustvarjanje optimalnih pogojev za izvajanje višješolskega študijskega programa
Avtoservisni menedžment, za katerega smo upali, da nam ga bo Ministrstvo za
izobraževanje, znanost, kulturo in izobraževanje odobrilo v izvajanje. V zvezi s
tem smo si prizadevali za sodelovanje pri morebitnem izvajanju omenjenega
študijskega programa pridobiti čim več kandidatov za pridobitev naziva
predavatelj višje šole za posamezna predmetna področja omenjenega višješolskega
študijskega programa.
Intenzivno smo iskali sponzorska sredstva za izid tretje številke Sodobnega
strojnika – strokovnega magazina naše višje šole, v katerem predavatelji naše višje
šole in strokovnjaki iz podjetij, s katerimi sodelujemo, kakor tudi nekateri delavci
Tehniškega šolskega centra Maribor, ki poučujejo v programih srednješolskega
izobraževanja, pridno objavljajo svoje prispevke s področja strojništva in tehnike
ter z njimi povezanih ved.
Aktivnosti
V študijskem letu 2012/2013 je Višja strokovna šola TŠC Maribor šola zajadrala že v
tretje leto svojega pedagoškega delovanja. Z zadovoljstvom smo lahko ugotovili, da smo
za prav vse predmete študijskega programa Strojništvo – obvezne in izbirne – imeli
imenovane predacvatelje, pa tudi inštruktorje in laborante in je bil začetek veliko manj
boleč kot leto poprej in je bilo veliko lažje načrtovati potek predavanj in vaj ter ostalih
aktivnosti, povezanih z življenjem in delom naše višje šole. Med aktivnostmi, ki so se
odvrtele v študijskem letu 2012/2013 pa velja izpostaviti naslednje:
Vpis kandidatov za redni in izredni študij in vpis študentov prvega letnika rednega
in izrednega študija v drugi letnik. V zvezi z vpisom novincev lahko ugotovimo,
da se je na 60 razpisanih mest za redni študij prijavilo prav toliko kandidatov.
Čeprav so bila tako vsa študijska mesta zasedena, pa je začetno navdušenje kaj
hitro zasenčilo dejstvo, da so precej prostih mest zasedli tako imenovani fiktivni
študenti, ki se vpisujejo zgolj in samo zaradi statusa. Na 30 razpisnih mest za
izredni študij pa se je vpisalo 8 kandidatov. Seveda nikakor ne gre prezreti
študentov, ki jim je uspelo opraviti vse obveznosti prvega letnika in so napredovali
v drugi letnik. Tako je v drugi letnik napredovalo 25 študentov rednega študija, v
drugi letnik izrednega študija pa vseh 6 prvotno vpisanih študentov.
Na tedanje Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, smo že junija
2012 naslovili že četrti dopolnjeni in razširjeni elaborat za razmestitev popolnoma
novega višješolskega strokovnega študijskega programa Avtoservisni menedžment
na našo višjo šolo. Našim prizadevanjem za pridobitev omenjenega študijskega
programa ob rob velja poudariti, da smo morali ob prehodu v novo koledarsko leto
2013 v zelo kratkem roku pripraviti in Komisiji za imenovanje predavateljev višjih
šol Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje predložiti
pripravljene vloge vseh naših kandidatov, ki so želeli pridobiti naziv predavatelja
višje šole za omenjeni študijski program. Vloge smo sicer zelo uspešno pripravili,
saj je ostalo nepokritih le šest predmetnih področij, vendar pa je bil rok za vpis
naše višje šole za izvajanje omenjenega študijskega programa s strani Ministrstva
postavljen prezgodaj in nam ni uspelo poskrbeti za imenovanje predavateljev za še
manjkajočih šest predmetnih področij, zaradi česar nam naše višje šole ni uspelo
vpisati v razvid izvajalcev omenjenega študijskega programa in zato Ministrstvo
programa ni razmestilo na našo višjo šolo. Tako nam kljub vsem naporom
Ministrstvo omenjenega študijskega programa ni dodelilo v izvajanje, marveč ga
je dodelilo Višji strokovni šoli Šolskega centra Celje. Toda zavedamo se, da še
zmeraj obstajajo možnosti da omenjeni program dobimo, še zlasti spričo dejstva,
da bo v kratkem seja Komisije za imenovanje predavateljev višjih šol, na kateri
bodo obravnavane tudi vloge naših kandidatov za še manjkajoča predmetna
področja, ki smo jih medtem že tudi pripravili. Na Višji šoli ŠC Maribor zato
upamo, da bo v prihajajočem študijskem letu 2013/2014 Ministrstvo omenjeni
program vendarle razmestilo na našo višjo šolo.
Intenzivirali smo sodelovanje z gospodarstvom.
V luči sodelovanja z gospodarstvom smo pa več posvetih na šoli in s predstavniki
gospodarstva pričeli s pripravo novega višješolskega poklicnega standarda Inženir
metalurgije in materialov in smo 21. 6. 2012 v sodelovanju z nekaterimi
vidnejšimi podjetji in Višjo strokovno šolo Šolskega centra Ravne na Koroškem
na Center RS za poklicno izobraževanje naslovili pobudo za nov poklicni standard
za profil »inženir/inženirka metalurgije in materialov«, potreben za nadaljnjo
pripravo novega višješolskega programa ali modula. Naša pobuda je bila na CPIju
obravnavana dvakrat in z veseljem smo sprejeli novico, da je bil omenjeni poklicni
standard že tudi potrjen.
24. 9. 2012 je svoje diplomske naloge zagovarjala prva večja skupina študentov, in
sicer dva študenta rednega in dva študenta izrednega študija. Do konca
koledarskega leta 2012 se je zvrstilo še nekaj zagovorov diplomskih del in smo
tako do 31. 12. 2013 na tedanji Višji strokovni šoli TŠC Maribor dobili enajst
diplomantov.
V novem koledarskem letu 2013 pa je diplomske naloge zagovarjalo še pet
kandidatov.
Dne 28. 6. 2013 je v veliki predavalnici Medpodjetniškega izobraževalnega centra
Šolskega centra Maribor potekala slavnostna podelitev diplom tistim
diplomantom, ki so diplomirali še v koledarskem letu 2012 kot študenti Višje
strokovne šole TŠC Maribor. Preostali, ki so že ali še bodo diplomirali kot študenti
Višje strokovne šole Šolskega centra Maribor, pa bodo diplome prejeli na slovesni
podelitvi, ki bo predvidoma v decembru 2013.
V okviru študijskega procesa so bile izvedene vse za študijsko leto 2012/2013 predvidene
aktivnosti kot so predavanja in vaje, strokovne ekskurzije in praktično izobraževanje
študentov rednega študija.
Realizacija temeljinih usmeritev v študijskem letu 2012/2013
V študijskem letu 2012/2013 smo prednostno izvajali naslednje naloge:
a) Skušali smo izboljšati učinkovitost in kvaliteto študijskega procesa:
- s formiranjem kvalitetnega predavateljskega zbora, ki sestoji večinoma iz
strokovnjakov iz gospodarstva,
- z izboljšanjem materialnih pogojev dela (boljši delovni pogoji, sodobni
učni pripomočki idr.),
- z organiziranjem izobraževanj za predavatelje,
- z uvajanjem sodobnih pedagoških in didaktičnih pristopov,
- z dvigom kvalitete dela strokovnih organov šole;
b) izvajali intenzivno informiranje dijakov srednjih strokovnih in poklicnih šol z
namenom povečanja vpisa na našo višjo strokovno šolo;
c) kvalitetno načrtovali in usklajevali delo predavateljev z letnim delovnim načrtom,
z letnim delovnim načrtom predavatelja in dnevno pripravo;
d) še dodatno izboljšali postopke, ki jih omogoča program Evidenca in z njimi
povezane postopke vpisa novincev, prijav na izpite in odjav od izpitov, idr;
e) ocenjevanje znanja izvajali v skladu z dosežki pedagoške in psihološke znanosti in
skladno z ustreznimi pravilniki in pravili;
f) še dodatno intenzivirali sodelovanje v projektih mednarodne mobilnosti Erasmus,
v okviru katerih smo na praktično izobraževanje v tujino poslali enega študenta
rednega študija;
g) se vključili v sodelovanje pri projektih, ki jih pripravljata Zavod za šolstvo in
Center za poklicno izobraževanje RS in socialni partnerji. Tako smo na
Ministrstvo RS za šolstvo in šport in nekatere druge ustanove zopet poslali
elaborat o razmestitivi novega višješolskega strokovnega študijskega programa
Avtoservisni menedžment na našo višjo strokovno šolo;
h) izšla je druga številka Sodobnega strojnika, strokovnega glasila naše višje šole;
i) vzpostavili smo sodelovanje s številnimi podjetji v Mariboru, Podravju in širše;
j) še posebej pa je potrebno izpostaviti sodelovanje s Štajersko gospodarsko in
Obrtno-podjetniško zbornico, katere pridruženi član smo postali.
Interesne dejavnosti in druge izbirne vsebine ter projekti
Za študente rednega in izrednega študija smo organizirali tri strokovne ekskurzije – oglede
podjetij, in sicer:
- dne 27.11.2012 smo organizirali ekskurzijo v podjetje CIMOS
TAM Ai, d.o.o.;
- dne 13. 11. 2012 smo organizirali strokovno ekskurzijo v podjetje
VOLKSWAGEN SLOVAKIA v Bratislavi;
- dne 28. 5. 2013 smo si ogledali podjetje GKN DRIVELINE
SLOVENIJA d.o.o.;
Načrtovali smo tudi strokovno ekskurzijo v Srbijo, in sicer v Beograd, kjer bi si ogledali
podjetje IKARBUS d.o.o. in v Kragujevac, kjer bi si ogledali tovrano FIAT
AUTOMOBILES SERBIA d.o.o., vendar predvsem iz finančnih razlogov zadeve nismo
realizirali. Po združitvi obeh višjih šol smo predvideli tudi skupno strokovno ekskurzijo za
študente in predavatelje novonastale združene višje šole v Nemčijo, na kateri bi si študenti
strojništva ogledali katero izmed znanih avtomobilskih tovarn, študenti lesarstva in
oblikovanja materialov pa katero izmed tovarn pohištva in notranje opreme, a zadeve
nismo realizirali.
ŠTUDENTI V ŠTUDIJSKEM LETU 2012/13 (STR.)
V 1. Letnik rednega študija se je po prvi prijavi vpisalo 38 študentov na 62 razpisanih vpisnih
mest (lansko leto 33 vpisanih s prvo prijavo).
Po končani prvi prijavi in vpisu po prvi prijavi smo objavili 22 prostih mest. V drugi polovici
septembra pa smo izvedli vpis kandidatov, ki so se 10. Septembra 2012 prijavili na še
preostala prosta vpisna mesta.
Študenti prvega letnika rednega študija bodo predavanja pri vseh predmetih poslušali skupaj,
in sicer največkrat v veliki predavalnici A 305 (izjema bo le izbirni predmet Računalniško
modeliranje, pri katerem se bodo predavanja in laboratorijske vaje izvajale v računalniški
učilnici C008), medtem ko se bodo pri seminarskih in laboratorijskih vajah delili v dve
skupini, saj računamo, da bo aktivnih študentov manj kot 40. Do konca meseca oktobra bomo
lahko ugotovili, ali smo število skupin ustrezno predvideli.
1. Letnik
Prvič vpisani
Ponavljavci
Skupaj vpisani
85
1
86
V študijskem letu 2011/12 je bilo v prvi letnik vpisanih 76 študentov, v letu 2012/13 pa jih je
vpisanih 85, v obeh primerih smo namreč na osnovi sklepa, sprejetega na sejah Študijske
komisije, naknadno vpisali še kandidate, ki se v jesenskem prijavnem roku niso uspeli
prijaviti preko elektronske prijavnice na spletni strani Višješolske prijavne službe, ki pa bi –
za razliko od večine prijavljenih kandidatov, ki so se vpisali izključno zaradi statusa in ki so
uspeli zasesti večino prostih mest – radi študirali in ki so dejansko tudi zaključili
srednješolsko izobraževanje tehniških smeri, večinoma strojništva. V letošnjem študijskem
letu smo tako poleg 60 kandidatov, ki so zasedli s strani Ministrstva za izobraževanje,
znanost, kulturo in šport odobrena študijska mesta, vpisali še 25 takšnih resnih kandidatov.
Skupno število vpisanih v prvi in drugi letnik rednega študija je tako bilo 122 študentov
1
1
.
.
3
3
I
I
Z
Z
V
V
A
A
J
J
A
A
N
N
J
J
E
E
P
P
R
R
A
A
K
K
T
T
I
I
Č
Č
N
N
E
E
G
G
A
A
I
I
Z
Z
O
O
B
B
R
R
A
A
Ž
Ž
E
E
V
V
A
A
N
N
J
J
A
A
LESARSTVO
Po programu je PRI za 1. letnik sestavni del vseh modulov zato morajo delodajalci študentom
omogočiti izobraževanje po obstoječih katalogih znanja. V katalogih znanja določenih
predmetov je predvidena seminarska naloga, ki je v neposredni povezavi s PRI. To pomeni,
da morajo študenti med PRI v podjetju ali delavnici pridobiti potrebna znanja in gradiva, ki
jim omogočajo izdelavo seminarskih nalog.
Naslov seminarske naloge, navodila in kriterije dobijo pri posameznem predavatelju spodaj
navedenih predmetov, pri katerih seminarske naloge tudi zagovarjajo v dogovorjenem roku.
Seminarske naloge se izdelujejo izven delovnega časa, študenti pa jih pred zagovorom dajo na
vpogled mentorju v podjetju, ki jih podpiše in doda žig podjetja.
V prvem delu PRI mora biti študentom poleg ostalega omogočeno pridobivanje znanja in
izdelava seminarske naloge s področij:
- POSLOVNEGA SPORAZUMEVANJA IN VODENJA ter
- POVRŠINSKE OBDELAVE IN ZAŠČITE LESA,
v drugem delu pa s področij:
- ŠTUDIJA DELA ter
- TEHNOLOGIJE STROJNE OBDELAVE.
Študenti so dolžni med izvajanjem PRI pisati dnevnik o delu, ki ga, podpisanega s strani
mentorja in žigosanega, po končanem praktičnem izobraževanju oddajo predavatelju -
organizatorju PRI na višji šoli.
Mentor v podjetju ali delavnici na obrazec Ocena mentorja vpiše opravljene ure in oceni
študenta po danih postavkah, kar potrdi s podpisom in žigom.
Vsi študenti 1. letnika s sklenjenimi pogodbami (glej seznam) so uspešno opravili ure PRI,
kot tudi zagovor.
Po programu in pravilniku o ocenjevanju znanja v višjih strokovnih šolah (13. člen), pričnejo
študenti v času praktičnega izobraževanja v 2. letniku z izdelavo diplomskega projekta
(praktični del diplomskega dela), kar jim morajo delodajalci omogočiti.
Tema diplomskega projekta je vezana na posamezne segmente izvajanja dela, organiziranosti,
problematike, planiranja,… v podjetju ali delavnici.
Izjemoma je možna izdelava diplomskega projekta, ki vsebinsko ni vezan na delo v podjetju
ali delavnici, vendar je potrebno upoštevati postavljene datume in kriterije.
Pred odhodom na PRI si študenti na šoli pridobijo mentorja diplomskega projekta in s tem
tudi diplomskega dela. Mentor PRI v podjetju ali delavnici (če se projekt navezuje) je
somentor pri diplomskem projektu. Mentor in somentor sodelujeta in usmerjata nastajanje
diplomskega projekta.
Prvi letniki so opravljali PRI v dveh rokih, 21.8. in 12.9. 2013. V prvem roku je opravilo 20
študentov, v drugem pa 4 študenti. Študenti drugega letnika so opravljali PRI tudi v dveh
rokih, 22.8. in 12.9. 2013. V prvem roku je opravilo PRI 19 študentov, v drugem pa 6.
1. letnik - seznam pogodb
ŠTUDENT
Podjetje
Mentor
Ambruš Matjaž
MIZARSTVO CIFREK, Maribor
Fabijan Cifrek
Bauman Dejvid
h.i.s. proizvodnja pohištva, Apače
Marko Kocet, u.d.i.l.
Breznik Primož
MIZARSTVO ZOREC, Jurovski dol
Jože Zorec
Čurman Leon
ŠAVEL d.o.o., Murska Sobota
Peter Škodnik inž. les
Ferle Jože
STILLES D.O.O., Sevnica
Slavko Bibič, inž. les.
Fras Peter
Boris Dobaja s. p., Kamnica
Boris Dobaja
Govekar Beno
STILLES D.O.O., Sevnica
Slavko Bibič, inž. les.
Joska Miha
SLOVENIJALES TRGOVINA , Hoče
Boštjan Marko
Kamenšek Renato
ANTON ŠKRABL, s.p., Rogaška Slatina
Danilo Lotrič, inž. les.
Kralj Klemen
MIO OPREMA, Vojnik
Dejan Mandelc
Kurnik Martin D.
MIZARTVO BRANKO SEVER, Razkrižje
Branko Sever
Lepoša Timi
ŠAVEL d.o.o., Murska Sobota
Peter Škodnik inž. les
Martinec Miloš
MIZARSTVO FUJS DRAGO s.p., Grad
Drago Fujs
Matis Jerneja
POHIŠTVO APAČE, Apače
Boris Vinčec
Miheu Rok
MIZARSTVO JURAČ d.o.o., Radlje ob Dravi
Tadej Jurač, inž. les.
Navodnik Dejan
LESNA INDUSTR. Radlje ob Dravi
Franjo Markač
Obad Jure
MARLES HIŠE MB, Limbuš
Igor Mavrič, inž. les.
Oražem Tomaž
Roman Pančur s.p., Laze v Tuhinju
Petra Urlep, u.d.i.l.
Sever Andrej
MIZARTVO BRANKO SEVER, Razkrižje
Branko Sever
Smolko Luka
CARTHAGO d.o.o., Odranci
Klemen Valner u.d.i.l.
Širovnik Rok
SLOVENIJALES TRGOVINA , Hoče
Marko Koren
Šmid Miha
BARDON d.o.o., Lovrenc na Pohorju
Darja Krecenbaher
Veber Matjaž
SNG Maribor, Maribor
Bogdan Jurič
Vezonik David
MIZARSTVO JURAČ d.o.o., Radlje ob Dravi
Mihael Jurač, inž. les.
Vraničar Nejc
MIZARSTVO KUPČIČ s.p., Maribor
Vojko Kupčič
2. letnik – seznam pogodb
ŠTUDENT
Podjetje 2012/13
Mentor
Čas Andrej
GG Slovenj Gradec
Ernest Ruter
Čebulj Luka
Štolfa Mitja s.p., Lukovica
Primož Štolfa
Grilč Uroš
Pergola d.o.o., Lovrenc na Pohorju
Benjamin Krobat
Hartman Tomaž
Mizarstvo in montaža Jože Repotočnik s.p.
Darja Krecenbaher
Hekič Jernej
JURALES, Selnica
Jurij Lep
Hojnik Klemen
Mizarstvo Hojnik, Pragersko
Robert Hojnik
Hrustel Tadej
ERASMUS - ESTONIJA
Jagrinec Sašo
Atrium-Novi interieri, Ljutomer
Marjan Šebjan
Košir Matic
ERASMUS - ESTONIJA
Kovše Matic
STASO d.o.o., Mislinja
Stanislav Sovič
Mesarič Gregor
ERASMUS - ESTONIJA
Mlasko Simon
Kreativni interieri Janko Holer, Sv. Ana
Janko Holer
Pečnik Marko
Mizarstvo Antolin, Odranci
Darja Antolin
Peserl Marko
Mizarstvo Zorec, Jurovski dol
Jože Zorec
Petek Nejc
Gašper DO.O., Radlje
Rok Urh
Pisar Klemen
MizarstvoRozman, Podgorje
Rado Rozman
Pozderec David
Mizarstvo Martin , Beltinci
Martin Pozderec
Pšajd Alen
Panles d.o.o.
Edi Ogrizek
Robič Tadej
Tesarstvo krovstvo Robič
Samo Steblovnik
Šerber Sašo
EURODESIGN, Apače
Marija Skotnik
Vantur Sandi
MOJ-KRAT d.o.o. Pragersko
Andrej Karneža
Vojsk Aljaž
Parketarsvo Podeks
Stanislav Petrovič
Žavrlan Tadej
Mizarstvo VUK
Fredi Vuk
Pripravila:
Metoda Vranjek, uni. dipl. inž. les.
OBLIKOVANJE MATERIALOV
Praktično izobraževanje v programu oblikovanje je za študente 1. letnika potekalo v dveh
delih v skupnem trajanju 400 ur, in sicer prvi del praktičnega izobraževanja od 14.1. 2013 do
15. 2. 2013 (200 ur); drugi del je trajal prav tako 200 ur, od 3. 6. 2013 do 5. 7. 2013. Za
študente 2. letnika je praktično izobraževanje potekalo v enem delu v skupnem trajanju 400
ur, in sicer od 22.4. 2013 – 12.7.2013.
Praktično izobraževanje v programu Oblikovanje materialov se lahko izvaja v podjetju ali
delavnici, ki se ukvarja z oblikovanjem lesa, oblikovanjem pohištva. Skupaj je bilo za prvi in
drugi letnik v programu Oblikovanje materialov z gospodarstvom podpisanih 46 pogodb. Med
samim izvajanjem praktičnega izobraževanja so potekali tudi obiski v podjetjih ter pogovori s
posameznimi mentorji v podjetjih (osebni stiki, telefonski in preko elektronske pošte).
a) Pri praktičnem izobraževanju za 1.letnik je pri določenih predmetih predvidena
seminarska oz. projektna naloga, ki je v neposredni povezavi s PRI. To pomeni, da
morajo študenti med PRI v podjetju ali delavnici pridobiti potrebna znanja in gradiva,
ki jim omogočajo izdelavo seminarskih nalog. Seminarske naloge se izdelujejo izven
delovnega časa, študenti pa jih pred zagovorom dajo na vpogled mentorju v podjetju,
ki jih podpiše in doda žig podjetja. V prvem delu PRI mora biti študentom poleg
ostalega omogočeno pridobivanje znanja s področij: Poslovnega sporazumevanja in
vodenja ter Osnov likovne teorije; v drugem delu pa s področja Materialov v lesarstvu
ter Predstavitvenih tehnik.
Študenti so v okviru PRI pripravili seminarsko nalogo pri predmetu Poslovno
komuniciranje in vodenje (mentor prof. Maja Čebulj) in projektno nalogo za izdelek,
ki so ga sami oblikovali, ter nato izdelali izdelek ali maketo. Seminarska naloga pri
predmetu Poslovno sporazumevanje in vodenje se je nanašala na izdelek predstavljen s
projektno nalogo.
Izdelava projektne naloge se je navezovala na znanja pri predmetih: Osnove likovne
teorije (mentor Cvetka Hojnik), Osnove estetike (mentor Bojana Amon),
Predstavitvene tehnike (mentor mag. Andreja Božin) in Materialov v lesarstvu (mentor
Andreja Peserl). Na zagovoru praktičnega izobraževanja so študenti predstavili svoj
izdelek in delo na praktičnem izobraževanju, mentorji so ocenili projektno nalogo in
izdelek oz. maketo.
b) Pri praktičnem izobraževanju za 2. letnik morajo študenti že pred odhodom na
praktično izobraževanje izbrati mentorja in temo diplomskega projekta, ki ga študenti
izbirajo v dogovoru s predavatelji oblikovalskih predmetov. Do 17. maja 2013 so
študenti oddali na Študijsko komisijo z mentorjem (in somentorjem) vsebinsko
usklajeno dispozicijo, oblikovano v skladu s Priročnikom o izdelavi diplomskega dela
in seminarskih nalog (2013). Med PRI pridobivajo ideje, informacije, gradivo,
pripravljajo idejne skice in rešitve…. , ki jih bodo uporabili pri izdelavi diplomskega
dela. Na zagovoru praktičnega izobraževanja so študenti predstavili potek praktičnega
izobraževanja in svoj diplomski projekt.
Študenti so med izvajanjem PRI pisali dnevnik praktičnega izobraževanja (opisali potek dela
v podjetju oz. ustanovi) in časovnico za izdelavo projektne naloge; oba obrazca so študenti
oddali na zagovoru praktičnega izobraževanju organizatorju PRI.
Mentor v podjetju ali delavnici je na obrazec Poročilo mentorja vpisal opravljene ure in ocenil
študenta po danih postavkah.
Ob zaključku praktičnega izobraževanja so potekali zagovori praktičnega izobraževanja na
treh izpitnih rokih: 29.9., 12.9. in 16.9. 2013.
Pri organizaciji praktičnega izobraževanja smo se povezali tudi s podjetji, kjer so študenti
praktično izobraževanje opravili v obliki projektnega dela smislu povezovanja podjetja z
višjo strokovno šolo. Tako je nastal projekt »Ruška vrata« v sodelovanju z občino Ruše, kjer
so bila predmet projektnega dela obnova in restavriranje vhodnih vrat na starejših stavbah v
občini Ruše (2 študenta 2. letnika v programu Oblikovanje materialov).
V sodelovanju s Turističnim društvom Maribor je nastajal projekt »Splavarjenje«, kjer so
študenti pripravili svoje ideje in zamisli pri oblikovanju splava ter predvideli promocijo
splavarskih voženj. Projekt je nadaljevanje že večletnega sodelovanja (4 študenti 1. letnika v
programu Oblikovanje materialov).
V sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj – Ormož je bila pripravljena razstava
restavriranih izdelkov v avli ŠC Maribor- na lokaciji Lesarska ulica 2. Izdelke so v okviru
praktičnega izobraževanja pripravile štiri študentke, ki so tudi pripravile razstavo na Lesarski
ulici (4 študentke 2. letnika v programu Oblikovanje materialov).
Večina podjetij, s katerimi so bile podpisane pogodbe se je odzvalo tudi na Razpis Javnega
Sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije »Razpis za sofinanciranje spodbud
delodajalce za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom«. Tako je v tem štud. letu 15
podjetij pridobilo sredstva iz razpisa (za 19. študentov)- za program Oblikovanje materialov.
Vsa podjetja so bila o razpisu pravočasno obveščena, z njimi so potekali tudi vsi potrebni
dogovori glede prijave na razpis ter dokumentacije, ki je bila potrebna pri prijavi na razpis.
V nadaljevanju sledi seznam študentov, ki so opravljali praktično izobraževanje, podjetje in
mentor študentov v podjetjih oz. ustanovah.
PRI - PROGRAM OBLIKOVANJE MATERIALOV - 1. LETNIK ŠTUD. LETO 2012/13
ŠTUDENT PODJETJE MENTOR
1. Arnuš Nika Lutkovno gledališče Maribor Neva Vrba
2. Beznik Lana Mizarstvo Krnc s.p. Jože Krnc
3. Ciglar Vid Mizarstvo Žlahtič Ptuj Danilo Plohl
4. Flisar Nina Šavel d.o.o. Peter Škodnik
5. Herman Nikita Anton Škrabl s.p. Danilo Lotrič
6. Kandolf Žiga IPL PLUS Laško Metod Rednjak
7. Koper Renato Mag Mizarstvo Gorazd Arčnik
8. Kosmačin Matej Jurales, Jurij Lep, s.p. Jurij lep, u.d.i.l. 9. Kotnik Danijel Turistično društvo Maribor Zlatko Jesenik
10. Kovačič Matic Zlatko Munda s.p. Zlatko Munda
11. Kovše Matej Schvab d.o.o. Gregor Vrečko
12. Kovše Tea Lutkovno gledališče Ljubljana Zoran Srdić
13. Lampret Martin Turistično društvo Maribor Zlatko Jesenik
14. Marinčič Eva Drugačno pohištvo d.o.o. Rok Zrnec
15. Matuzovič Ivana Lutkovno gledališče Maribor Neva Vrba
16. Medved Katarina E2RD DIZAJN Bojana Kovačič Zemljič s.p. Bojana Kovačič Zemljič
17. Mithans Nina Castanea Mateja Šoster Boštjan Jurša
18. Mumel Sarah Vgrajevanje pohištva..Matjaž Napotnik Matjaž Napotnik
19. Pintar Veronika Mizarstvo Franc Cep Franc Cep
20. Pintarič Nace Geos Gornja Radgona Boris Križanič
21. Purg Tomaž Turistično društvo Maribor Zlatko Jesenik
22. Rantaša Tjaša SNG Maribor Bogdan Jurič
23. Schmidt Metka Turistično društvo Maribor Zlatko Jesenik
24. Strnad Aleš Anton Škrabl s.p. Danilo Lotrič
25. Špindler Zala E2RD DIZAJN Bojana Kovačič Zemljič s.p. Bojana Kovačič Zemljič 26. Toplak Sašo Forles, Forštnarič Gregor s.p. Gregor Forštnarič
PRI PROGRAM OBLIKOVANJE MATERIALOV - 2. LETNIK ŠTUD. LETO 2012/13
1. Falež Lan OBČINA RUŠE Boštjan Jerman
2. Golež Aleksander Pokrajinski muzej Maribor Mirjana Koren
3. Gornjec Renata Pokrajinski muzej Ptuj Boštjan Roškar
4. Kološa Vid Slovenijales trgovina Marko Koren
5. Kostanjevec Anja Pokrajinski muzej Ptuj Boštjan Roškar
6. Kostevc Tamara Pokrajinski muzej Ptuj Boštjan Roškar
7. Lackovič Polona Lutkovno gledališče Maribor Lucijan Jošt
8. Lorber Andreja Pokrajinski muzej Ptuj Boštjan Roškar
9. Mazgan Vesna Mizarstvo Jurač Tadej Jurač
10. Oražem Žiga Zavod za varstvo kult.ded.-Restavratorski center LjubljanaVital Dolničar
11. Pliberšek Maja Pokrajinski muzej Maribor Tadej Pungartnik
12. Rakun Anja Mizarstvo Markelj Jan Jurjevec
13. Repina Urban K. OBČINA RUŠE Boštjan Jerman
14. Rižner Matija Ekološka kmetija Stergar Hočko Pohorje Marko Stergar 15. Slapšak Simona Mizarske storitve Branko Zupanc s.p. Branko Zupanc
16. Slavič Petra Murales d.d. Jožefa Heric
17. Šlamberger Vida Mizarstvo Vuk Fredi Fredi Vuk
18. Štampar Simon MIZARSTVO MARTIN d.o.o. Beltinci Martin Pozderec 19. Tramšak Tine Mizarska delavnica Dobaja Boris Boris Dobaja 20. Kovačič Natalija Turistično društvo Maribor Zlatko Jesenik
