Znanka ali uganka 9, Rešitve nalog iz delovnega zvezka in samostojnega delovnega zvezka
Slovenščina za 9. razred osnovne šole
Avtorja
Matej Žist, Marta Kocjan - Barle Urednica Dragica Perme Oprema in oblikovanje Matej Zorec Prelom Goran Čurčić
Izdala in založila Modrijan založba, d. o. o. Za založbo Branimir Nešović
Ljubljana 2014 Prva izdaja
Spoštovane učiteljice in učitelji!
V delovnem zvezku (DZ) in samostojnem delovnem zvezku (SDZ I, SDZ II) v podpoglavju Reši naloge, ki sledi vsaki obravnavani temi, so večinoma take naloge, s kakršnimi naj bi učenke in učenci razvili zmožnosti, predpisane v učnem načrtu. V ospredju seveda ni njihova metajezikovna zmožnost, ampak predvsem usvajanje praktičnega jezikovnega znanja, urjenje v branju in pisanju ter razumevanje vsega predstavljenega, bogatenje besednega zaklada in raba različnih priročnikov. Učni cilj pri nalogah, ki od učenk in učencev terjajo strokovno poimenovanje ali nekaj več teorije, je predvsem razvijanje zmožnosti uporabe različnih priročnikov – od same poljudno strokovno predstavljene teme do Priročnega slovarčka, Slovenskega pravopisa in Slovarja slovenskega knjižnega jezika, a tudi spleta, zato naj jih uporabljajo tudi takrat, kadar niso nanje posebej opozorjeni. Z njimi (predvsem teoretičnim delom pred nalogami) naj si pomagajo še pri nalogah, ki od njih terjajo utemeljitev. Tako naj bi se izurili v samostojnem reševanju jezikovnih zadreg, na katere bodo naleteli tudi pri nadaljnjem šolanju, študiju in pri po-klicnem delu. Z osnovami iskanja so se seznanili v 7. in 8. razredu, v 6. pa so se naučili osnov prebiranja gesel.
Učenke in učenci naj res pozorno berejo navodilo pri vsaki nalogi ali vaji: če v njem npr. piše, da napačno obliko prečrtajo in na črto napišejo pravilno, naj naredijo natančno tako; če piše, naj napišejo pravilno obliko, naj napačne ne črtajo. Poglavitni namen takega ravnanja je, da se učenke in učenci naučijo pravilno brati in upoštevati navodila, ne pa ravnati mehanično.
Na prvi pogled se zdi število nalog za prepoznavanje različnih vrst priredij mogoče pretirano; poglavitno je, da se res dobro naučijo razlikovati med številom stavkov ter vezniki, ki jih povezujejo, ne pa toliko s poimenovanjem samim. S poznavanjem stavčne zgradbe naj bi usvojili predvsem pravilno pisanje vejice, s poimenovanjem pa naj bi razvili veščine brskanja po poljudno strokovnih besedilih z jezikovnimi razlagami.
Z rdečo številko ali črko so označene težje vaje; te naj bi reševali predvsem za jezik bolj nadarjeni, preostali pa mogoče ob vaši pomoči.
Zgledi za vaje in naloge so iz različnih virov in so v samostojnem delovnem zvezku označeni z zvezdicami, v delovnem zvezku pa z nadpisanimi številkami, viri so navedeni na koncu knjige. Tu in tam so v zgledih ostale kake pravopisne in slogovne slabosti. Nanje in na naše spodrsljaje je opozorjeno v komentarjih. Hvaležni vam bomo za vsa opozorila na morebitne pomanjkljivosti.
Kratice
eSP elektronska izdaja Slovenskega pravopisa 2001
SP Slovenski pravopis 2001
SNB Slovar novejšega besedja slovenskega jezika SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika
DZ delovni zvezek
Kazalo
BEREMO IN PIŠEMO, Opis poti . . . 7
BEREMO, Potopis . . . 7
Pokaži, kaj znaš . . . 8
SLOVENSKI JEZIK, Slovenski jezik v javnem življenju . . . 8
Zgodovina slovenskega jezika . . . 9
Pokaži, kaj znaš . . . 10
BESEDE, Tvorjenke in netvorjenke . . . 10
BEREMO, Kulturni spored . . . 12
PIŠEMO IN GOVORIMO, Predstavitev poklicnih načrtov . . . 13
ČLENEK . . . 14
MEDMET . . . 15
Pokaži, kaj znaš . . . 16
BEREMO IN PIŠEMO, Življenjepis . . . 17
BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO, Opis in oznaka osebe . . . 18
BEREMO IN PIŠEMO, Pripoved o življenju osebe . . . 22
POVED IN STAVEK, Priredno zložena poved . . . 23
Vrste priredij, Vezalno priredje . . . 24
Stopnjevalno priredje . . . 25 Ločno priredje . . . 26 Protivno priredje . . . 26 Pojasnjevalno priredje . . . 27 Posledično priredje . . . 28 Sklepalno priredje . . . 29
Pokaži, kaj znaš . . . 30
BEREMO, Obrazci v elektronski obliki . . . 31
BEREMO IN PIŠEMO, Uradna prošnja . . . 32
PRAVOREČJE, Glasovi slovenskega knjižnega jezika . . . 34
Naglas . . . 35
Pokaži, kaj znaš. . . 35
POVED IN STAVEK, Stavčna sestava . . . 36
Tvorni in trpni stavek . . . 37
Pokaži, kaj znaš . . . 39
BEREMO IN PIŠEMO, Ocena . . . 40
PRAVOPIS, Vejica . . . 41
Pomišljaj . . . 42
Vezaj . . . 42
Pisanje skupaj ali narazen ali z vezajem . . . 43
Pokaži, kaj znaš . . . 44
POGOVARJAMO SE, Pogovori . . . 45
BEREMO IN PIŠEMO, Uradno in neuradno sožalje . . . 46
PIŠEMO, Predstavitev doživljanja aktualnih dogodkov . . . 48
POKAŽI, KAJ ZNAŠ . . . 49
ALI SE ŠE SPOMNIŠ, Jezik . . . 53
Besede . . . 54
Besedne vrste . . . 54
Poved . . . 58
Pravopis . . . 59
BEREMO IN PIŠEMO
Opis poti
Po smislu.
a) gorskim kolesarjem
b) Npr. Gunclje, Dvor, motel v Mednem, Topol, Osredek, Gabrje, Stranska vas,
ob Gradaščici, grad Bokalce, Cesta na Vrhovce, Viška cesta, Tržaška cesta.
c) dolžina prekolesarjene poti
•
nadmorska višina Odkljukan je drugi višinski diagram.Od leve proti desni: smer vožnje
•
asfaltirana cesta•
najvišja točka•
makadamska cesta•
izhodiščeOdkljukani so: 1. (časovni potek poti), 2. (potek poti od kraja do kraja), 3. (imena krajev), 7. (razdalje med kraji), 8. (opis lege), 9. (vrsta/kakovost poti), lahko tudi 12. (posebnosti oz. znamenitosti kraja, pokrajine, poti) kvadratek.
Po smislu.
a) Naselbinska imena: Golo Brdo, Polhov Gradec, Stranska vas
•
Nenaselbinska imena: Celovška cesta, Cesta na Vrhovceb) Pri zemljepisnih naselbinskih imenih se poleg prve besede pišejo z veliko
tudi neprve, razen če gre za predloge ali besede mesto, vas, trg, selo, selce. Pri zemljepisnih nenaselbinskih imenih se poleg prve besede z veliko piše tudi neprva, kadar gre za lastno poimenovanje.
c) Po smislu.
BEREMO
Potopis
Po smislu.
a) /…/ odlomek, saj je brez vsakršnega uvoda in zaključka; lahko preberemo samo
o delu poti.
•
/…/potopis, saj je avtor subjektivno opisal svoje doživetje (na) poti; pisal je v pretekliku v 1. os.b) V Afriki.
•
Skozi Mozambik.•
Proti Tanzaniji.•
Sahare, Bolivije, Irana, Pakistana, Namibije, Sudana, Pariz–Dakar, Palma, Palmi, Palmo, Nairobija (Mozambik in Tanzanija v vseh oblikah)•
Prednost motorja je, da z njim lahko voziš slalom okoli grdih lukenj na cestišču; vožnja z njim pa postane garaško delo, kadar vozišDZ 7–10 SDZ I 10–13
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
DZ 11–14 SDZ I 18–211.
2.
po peščenih, kamnitih in blatnih brezpotjih ali po v ozko tirnico vklesanih
kolovozih.
•
Ker sta tako Mozambik kot Tanzanija revni državi in ni kaj tihotapiti. dedca, vrag, barak, dedcev, ždelo, gore (smeti), crkovino, bajt•
Npr. grde (luknje).•
pasti•
je bilo, ni, so povedali, sta, ni, je, je, ni, tihotapitiNpr. Sovražim pesek!
•
po njih je vožnja res lahko užitek•
sanjskih plaž z belim peskom•
grde luknjea) 4
•
v 1. ali 2. pomenub) slogovno zaznamovana, poud.
a) zapestje – del roke med dlanjo in podlaktom
•
vretence – vsaka od kosti, ki sestavljajo hrbtenico•
noga – okončina, ki se uporablja za oporo trupa, premikanjeb) prst, stegno, dlan, stopalo, roka, nos
c) Nekoliko ukrivljena podolgovata parna kost, ki je z močnimi vezmi pripeta na vrh
prsnice in lopatico.
Po smislu, npr.: fotografi je Tanzanije, cest čez državo, popotnika, plaže, zemljevid poti.
Za to se uporabljajo opisi poti, potopisi so premalo natančni.
O
•
P•
P•
O•
O•
P•
OPo smislu.
Pokaži, kaj znaš
potopis
•
opis poti•
opis poti•
potopis•
potopis•
opis poti•
opis potiPo smislu, npr.: Cesta je bila ravna.
•
Pot nadaljujemo proti vzhodu.•
Sledimo kažipotu po makadamski poti proti Sierra de San Franciscu.SLOVENSKI JEZIK
Slovenski jezik v javnem življenju
a) Po smislu, npr.: Slovenski izseljenec po 42 letih
•
Zdomka s trebuhom za kruhom•
Pravice narodnih manjšin v Sloveniji•
Prizadevanja slovenskih zamejcev za3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
DZ 14–16 SDZ I 21–231.
2.
DZ 17–18 SDZ I 29–301.
b) Po smislu.
Po smislu.
a) Po smislu, npr.:
… Ljudje težimo k temu, da se združujemo v manjše skupine in iščemo lastno, drugačno identiteto. Tudi v angleščini obstajajo narečja, ki jih tisti, ki govorimo angleščino kot tuji jezik, niti ne razumemo več.
… Slovenija je res samostojna država, ravno zato pa mora ustrezno poskrbeti za svoje državljane. To pomeni, da prizna določene pravice tudi tistim, ki so sicer slovenski državljani, njihov materni jezik pa ni slovenščina.
… Iz praktičnega vidika bi bila to elegantna, cenejša in organizacijsko dobra odločitev, ki pa bi neupravičeno dajala prednost samo določenim državljanom Evropske unije. Lahko se vprašamo tudi, zakaj potem ravno angleščina, zakaj ne španščina, nemščina, slovenščina.
… Vse to pomeni določene stroške, po drugi strani pa povezuje v Sloveniji živeče Slovence s tistimi, ki živijo na tujem. Ti predstavljajo Slovenijo po celem svetu. … Takšne pravice omogočamo, kolikor dopuščajo fi nančne razmere. Naša želja je, da bi dali tudi pripadnikom drugih narodnosti pravice do ohranjanja kulture, večkrat pa v praksi to težko izvedemo.
b) Po smislu.
a) slovenski jezik, slovenščina, Slovenci, Slovenija, Argentinci, Evropska unija,
koroški Slovenci, Državni zbor Republike Slovenije, madžarska narodna skupnost, evropske države
b) Lastno ime bitja: Slovenci, Argentinci, (koroški) Slovenci
Zemljepisno lastno ime: Slovenija
Stvarno lastno ime: Evropska unija, Državni zbor Republike Slovenije
Zgodovina slovenskega jezika
1 – konec 19. stol., začetek 20. stol.
•
2 – 15. stol.•
3 – druga polovica 20. stol.•
4 – 16. stol.•
5 – 10. stol.•
6 – druga polovica 19. stol.•
7 – prva polovica 19. stol.•
8 – 17. stol.Ozemlje današnjih Slovencev je bilo poseljeno že od 2. tisočletja pr. n. št., od konca 6. stol. pa so se začeli priseljevati Slovani v Vzhodne Alpe. V 8. in 9. stol. so doživeli še pokristjanjevanje.
izid sodobnega SSKJ: športna kariera enega najboljših košarkarjev vseh časov, Američana Michaela Jeffreyja Jordana
•
prvi ohranjen zapis slovenskega jezika: plenjenje Vikingov po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in po drugih delih Evrope•
prva slovnica slov. jezika v slovenščini: ustvarjanje nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna, avtorja evropske himne•
prvi slovenski pravopis:ustvarjanje svetovno znanega francoskega slikarja Claudea Oscarja Moneta
•
prvi slovenski tiskani knjigi: turški vpadi na območju Balkanaa) č kot ch; ž kot zh; š kot sh
•
č kot zh; ž kot sh; š kot ɾh2.–3.
4.
5.
DZ 19–21 SDZ I 35–371.
2.
3.
4.
b) Po smislu. To bi bila praktična rešitev za težave tipkovnic in računalniških
programov ipd., ki jih morajo prilagajati za slovenski trg; sprememba pa je vseeno težko izvedljiva oz. tudi naš kulturni razvoj ni šel v to smer.
c) Po smislu, seveda ob upoštevanju prečrkovanja. Bohoričica: č kot zh, ž kot sh,
š kot ɾh; gajica: navaden zapis.
č) Po smislu.
SS – Slovenska slovnica (2000)
•
SP – Slovenski pravopis (2001)•
SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014)Pokaži, kaj znaš
zdomec
•
zamejci/narodna manjšina•
izseljenci•
madžarska narodna manjšina•
uradni jezikiOdkljukani so 4. (Izmed zapisov Brižinski spomeniki, Rateški rokopis in Stiški rokopis je slednji najnovejši.), 5. (Primož Trubar je bil protestant in avtor prvih slovenskih tiskanih knjig.) in 7. kvadratek (Maks Pleteršnik, Fran Levec in Stanislav Škrabec so bili jezikoslovci.).
a)–b) Po smislu.
BESEDE
Tvorjenke in netvorjenke
a) Netvorjene besede: cesta
•
voda•
leto•
zlat•
strelb) Po smislu, npr.: pisanje, pravopis, podpis, pripis, pisar, pisec, zapis, lepopis, odpis … c) Med južne slovanske jezike.
č) Besedi spreminjamo samo sklon in število, torej oblikovno podobo, ne pa pomena. d) Besedi pica in opica nimata skupnega korena, pomenskega dela, ki bi bil obema
skupen. Ni dovolj zgolj ujemanje črk.
e) Tvorjenke so besede, tvorjene iz besedne zveze. Za tvorjenost ni dovolj, da besedi
samo spreminjamo obliko.
5.
DZ 21–22 SDZ I 37–381.
2.
3.
DZ 23–25 SDZ I 42–441.
voditelj preizkuševalec velikan poštenjak sekira vozilo igrišče molilnica smrčanje petje bojevitost varčnost vejevje otročad risbica stolček večernik nemščina Zemljan Murskosobočan vztrajen širokosrčen zaletav hvalisav
ta, ki brani ta, ki davi
ta, ki kritizira ta, ki je nečimrn
to, da se pritožuješ to, s čimer režemo
to, s čimer smučamo tam, kjer se kopamo
tam, kjer kuhamo to, da se posluša
to, da je lepo to, da si borben
skupina srn skupina rastlin
majhen/ljubek balkon majhen/ljubek krt
to, s čimer vrtamo tam, kjer spimo
prebivalec hribov prebivalka Avstralije
tak, ki pogosto sumi tak, ki se rad baha tak ki se mu vrti v glavi tak, ki ni potrpežljiv tak, ki ljubi resnico tak, ki mrzi ljudi
SR sramežljivost BZ jedilnica SR kujav SR skopuh BZ upanje BZ hlepeč BZ jelenjad SR umivalnik BZ iskalnik
2.
3.
4.
SR žebljiček
BZ Gorenjka
BZ napadalec
BZ jokav
a) Besede so izmišljene in jih ne najdemo v slovarjih (niso splošno sprejete). b) Po smislu.
c) Ni res. Pretvorb ne moremo razumeti dobesedno.
BEREMO
Kulturni spored
Po smislu.
– 12. kulturni poletni festival Studenec 2012
– Kulturno društvo Miran Jarc (Škocjan pri Domžalah)
– Prvi dogodek je bil izpeljan v petek, 25. maja 2012 (ob 20. uri), zadnji pa v soboto, 23. junija 2012 (ob 21. uri).
– V cerkvi sv. Lenarta na Krtini in Poletnem gledališču Studenec. – Ne.
– Na koncert Komornega zbora Ave v petek, 25. maja 2012. – Na koncert Komornega zbora Ave.
– Pri operi v dveh dejanjih Ljubezenski napoj. – Ne.
Po smislu, npr.:
… Na izvedbo programa vpliva več dejavnikov, npr. vreme, bolezen oz. odpoved nastopajočih, nepredvidene tehnične težave.
… Slikovno gradivo (fotografi je) nas privlači, dnevi in naslovi prireditev so odebeljeni in obarvani rdeče, da jih lažje zagledamo, podlaga je zelena, da nas pomirja, ob zapisu darilo je narisan darilni paket.
… Če je naš namen pozanimati se, katere prireditve se lahko udeležimo, je to nesmiselno.
Po smislu.
DA
•
NE, saj je to urnik obratovanja knjižnice Domžale in njenih enot.Po smislu.
5.
DZ 26–28 SDZ I 49–511.
2.
3.
4.
5.
6.
PIŠEMO IN GOVORIMO
Predstavitev poklicnih načrtov
a) … da težko dobimo zaposlitev.
… dolgotrajen in naporen študij. … nevarnost poklica.
… da ne obstaja.
b) Ko načrtujem svojo poklicno pot, moram razmisliti o zahtevanih pogojih za
opravljanje poklica, o možnostih za zaposlitev, razmerah za delo in plačilu.
a) Po smislu.
b) – Dober je v športu.
– Pri učenju za šolske ocene.
– Razmišlja že o svojem študiju in tudi poklicu. – NE
– DA Po smislu.
a)
spodbujen ALI navdušen miselna zbranost ALI osredotočenost
bojevati se ALI biti boj ALI tolči se
ALI vojskovati se moštvo
nogometaš spodbuda ALI navdušenje
treniranje ALI urjenje ALI vadenje
ALI vadba ALI vaja naključno
uriti ALI vaditi pogosto ALI pogostokrat ALI mnogokrat
ničkolikokrat ALI kolikokrat ALI neskončnokrat b) Ne. Npr.: »Saj se ne borim preveč za ocene«, ne bi mogli nadomestiti s »saj se ne
vojskujem preveč za ocene«.
c) o meni mislijo, da sem dober športnik
•
medtem ko se sošolci udeležujejo različnih tekmovanj•
da je šola najpomembnejša•
saj drugače ne bom uspelta, ki se spozna na psiho
•
ta, ki trenira•
ta, ki je brez brigeMedtem ko se sošolci dokazujejo na različnih tekmovanjih iz fi zike, kemije in iz drugih predmetov, sem sam najraje zunaj in se gibam.
Zadovoljen bi bil tudi s katero drugo srednjo šolo, ki bi mi omogočala, da bi lahko pozneje študiral na Fakulteti za šport.
Tekmovalce bi spodbujal, se pogovarjal z njimi o njihovi koncentraciji, vodil vaje sproščanja, jih usmerjal pri reševanju sporov.
Kdor hoče, najde pot, kdor noče, najde izgovor.
DZ 29–31 SDZ I 54–56
1.
2.
3.–5.
6.
7.
8.
ČLENEK
skoraj
•
morda•
že•
lea) Policisti so že prišli na kraj nesreče. Šele včeraj sem prišla z morja. Anja pride morda v petek domov. Zagotovo se šališ?
Pomagala ti bom, da . Ne, ne mislim tega narediti.
Kopje je vrgla samo 20 metrov daleč. Pojedel je celo ostanke iz hladilnika.
b) morda, mogoče
•
najbrž, bržčas, bržda•
kajne, a, ali nea) nikar
•
vsaj•
še•
tudi•
samob) torej
•
zagotovo•
ne•
baje/morda•
celoc) Po smislu.
č) gotovo, seveda, res, vsekakor
•
morda, menda, najbrž•
dejansko, šea) Po členkih se ne sprašujemo, ne moremo jim določiti spola, števila, ne moremo jim
spremeniti sklona ali jih stopnjevati.
b) Po besedi Jure se lahko vprašamo z vprašalnico kdo, lahko ji določimo spol, število,
ji spremenimo sklon (samostalnik).
Po besedi zvečer se lahko vprašamo z vprašalnico kdaj (prislov).
Po besedi gleda se lahko vprašamo z vprašalnico kaj dela, lahko ji določimo osebo in število (glagol).
Po besedi novo se lahko vprašamo z vprašalnico kakšno, lahko ji določimo spol, število, ji spremenimo sklon, lahko jo stopnjujemo (pridevnik).
Po besedi televizijo se lahko vprašamo z vprašalnico koga ali kaj, lahko ji določimo spol, število, ji spremenimo sklon (samostalnik).
c) prislov
•
členek•
pridevnika) še
•
seveda, tudi•
predvsem•
baje•
le, torej•
že, verjetno•
zagotovo•
še, tudi•
pa, celo•
ravnob) Po smislu. c) Po smislu.
a) Členek samo je v prvi povedi vezan na čas, v drugi pa na število stilskih preobrazb.
Z drugačno postavitvijo členka se spremeni tudi pomen povedi, kar pomeni, da členki ne morejo biti vsebinsko prazni.
b) Prikrito norčevanje se vidi v tem, da pravi, da ni imela časa, potem pa pove,
kako malo dela je imela v treh urah, kar seveda ne misli resno.
DZ 32–34 SDZ I 60–62
1.
2.
3.
4.
5.
6.
MEDMET
Pa-pa
•
tek, tek, tek•
cap, cap, cap•
hov, hov, hova) Fuj. Smrdiš.
Na! Zdaj pa še to!
Jooooooj. Sem si že predstavljala Ano z njenim angelskim obrazom, v beli obleki iz tančice in …
b) Uf, torej mogoče le ne bo vse življenje kuhala zamere.
Yeeeeeeeeeeeeeees, angleščino sem pisala dve, zato je bilo konec muk v letošnjem šolskem letu!
Hm, na to pa nisem pomislila.
c) Aha, cunje z morja!
Halo, Ajda, se ti ljubi z mano plavati do otoka? Piše se ... hm, piše se ...
č) Npr.
Ooooooh – Kakšno presenečenje. Ej – Kličem te.
Ojej – To me pa preseneča.
a) tiktakati
•
bevskati•
hahljati se•
brneti•
pljuskati•
štrbunkniti•
gagati•
kikirikati•
javskatib) cmok
•
me(ee)•
mu•
hihi•
čiv čiv•
čofa) grugru
•
kuku•
ci ci•
petpedib)
Predmet ali naprava Medmet
gosli ali druga godala cigu migu
ropot, drdranje avtomobilčka brr - drr - rrr - trr
boben, trobenta ratata - trara
zvonček cin cin - tin tin tin
c)
Predmet, žival Medmet Iz medmeta
izpeljana beseda
ura tik tak in tiktak
tika taka in tikataka
tiktakati, tiktakanje
voz ALI kočijaALI motor ALI
mlinsko kolo ALI klopotec ALI
strojnica ALI vlak
drr drdrati, drdranje
puška pok pokanje
vrabec ALI druge ptice čiv čivkanje
DZ 35–38 SDZ I 67–70
1.
2.
3.
4.
Predmet, žival Medmet Iz medmeta izpeljana beseda
vrana, krokar kra kra krakanje
sova skovik skovikniti
č) Po smislu, npr.: ovca – be, mačka – mijav, medved – brunda, pes – hov/hovhov
Plosk ALI klap
•
Tararara•
škrip•
tap tapNpr.
Vrsta medmeta Zgled
razpoloženjski fuj; na; jooooooj; uf; yeeeeeeeeeeeeeees; hm; ooooooh; ojej; haha posnemovalni tek, tek, tek; cap, cap, cap; hov, hov, hov; tik tak; ga ga; bevsk;
pljusk; kikiriki; štrbunk; čivkati
pozdravni pa-pa
velelni ej
Po smislu, npr.: V njem se pojavlja veliko medmetov, saj se govorci ne vidijo in ne slišijo, zato morajo razpoloženje večkrat ponazarjati tudi z medmeti.
Pokaži, kaj znaš
a) Obkrožene netvorjenke so: otrok
•
luna•
rosa•
cof•
sreča•
sonce•
oblak•
dež.b) Po smislu.
a) grelnik
•
prodajalec•
samozavesten•
gasilec•
sedišče•
radodaren•
gugalnica•
fantičb)
to, da lenarimo tam, kjer se umivamo to, da hvalimo to, da si osamljen skupina dreves prebivalec Londona
tak, ki laže ta, ki bere
a) Prvi zapis je iz SSKJ-ja, drugi iz SP. V SSKJ-ju je umeščen med prislove, v SP pa
natančneje, in sicer med poudarjalne členke. V SSKJ najdemo razlago več pomenov gesla (zapisani je pod št. 1).
b) Po smislu, npr.: Rad bere knjige, predvsem pustolovske in kriminalne romane.
5.
6.
7.
DZ 38–39 SDZ I 70–711.
2.
3.
/
•
čof•
Ooooooo a)–b) Po smislu.BEREMO IN PIŠEMO
Življenjepis
Po smislu. a) Odstavek Podatek1. socialno stanje (ime in poklic staršev, število otrok v družini) – natančni rojstni podatki
2. delovne izkušnje – pomembnejše dejavnosti – pomembnejši
dosežki, prejete nagrade, priznanja – podatki o šolanju, izobrazbi
3. poklicna pot, načrti
b) Ime in priimek ter kraj bivanja pisca, kraj in datum pisanja, preživljanje prostega
časa, zanimanja. – Polona Ržen
– Je petčlanska. ALI Ima 5 članov.
– Pogled pisca življenjepisa: lahko pomeni, da je opravila vse razrede, mogoče pa je bila vsa leta odlična in dejavna še na drugih šolskih področjih.
– Subjektivno. – Objektivna.
Nato je štiri leta prodajal računalniško opremo v podjetju Mig, d. o. o., Ljubljana. Potem je deloval na Dunaju.
Naslednje leto se je vrnil v Maribor.
Osnovno šolo Venclja Perka sem končal leta 2013 v Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je sprejel službo v tujini.
Konec leta 2012 se je preselil v Ljubljano. Pred tem je štiri leta živel in ustvarjal v Parizu.
Naslednje leto je našel zaposlitev v Kranju.
a) Po smislu, npr.: Jože Plečnik, priznani slovenski arhitekt, se je rodil 23. 1. 1872
v Ljubljani kot četrti otrok v družini.
Osnovno šolo je končal leta 1882 in čez tri leta postal vajenec v očetovi mizarski delavnici. Nato je končal štiriletni študij na obrtni šoli v Gradcu in leta 1892 za dve leti postal oblikovalec pohištva v fi rmi J. W. Müller na Dunaju. Leta 1894 se je zaposlil v ateljeju Otta Wagnerja, pri njem pa v letih 1895–1898 na Akademiji lepih umetnosti na Dunaju tudi študiral. Potem je študijsko potoval po Italiji in Franciji. Na prehodu v 20. stoletje je postal samostojni arhitekt na Dunaju, čez enajst let
4.
5.
DZ 40–44 SDZ I 76–801.
2.
3.
4.
5.
profesor na praški šoli za umetno obrt, 1920 pa profesor na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kamor se je iz Prage tudi preselil.
V življenju je prejel številne nagrade in priznanja, npr. zlato medaljo za ureditev salona v avstrijski sekciji na svetovni razstavi v St. Louisu (1904) in Prešernovo nagrado (1949). Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter častni meščan Ljubljane. Umrl je 7. 1. 1957 na svojem domu v Ljubljani.
b) Po smislu.
Nekrolog.
•
Biografski članek.•
Leposlovni življenjepis.zbuditi zanimanje
•
vsak•
podjetje•
bitka/bojAvsečeva ulica
•
Prešernova nagrada•
Preglovi priznanji•
Wagnerjev atelje•
Plečnikova arhitektura•
Klopčičevi fi lmi•
Zajčeve pesmi•
Dejanov preboja) Napačni zapisi so: 23.januarja 1872
•
23.01.1872•
01/23/1872•
1895-1898•
1895-98•
od 1895 l. do 1898 l.•
od 1895. leta do 1898 letab) Jože Plečnik: v življenjepisu, uradnih dopisih, v nazivih ustanov (npr. Gimnazija
Jožeta Plečnika).
Plečnik Jože: v abecednih seznamih, npr. telefonskem imeniku, redovalnici. Plečnik, Jože: v leksikonih, enciklopedijah.
c) Ker označuje vrstilni števnik. Za njim je vedno pika in po njem se vprašamo
s kateri/-a/-o: npr. (Pred) katerim (rojstnim dnem)?
č) Po smislu, npr.: 2. polovica 20. stoletja; 2. pol. 20. stol.
•
od 1921 do 1934; od l. 1921 do l. 1934; od leta 1921 do leta 1934.d) Nepravilno zapisani imeni družbe: Omic d.o.o., Ljubljana
•
Omic, d.o.o. Ljubljanaa) Association Internationale de Boxe Amateur
•
Akademija za gledališče, radio, fi lm in televizijo•
televizijab) SAZU
•
OI•
SPc) družba z omejeno odgovornostjo
•
Saint (slov. Sveti)BEREMO, PIŠEMO IN GOVORIMO
Opis in oznaka osebe
a) Gre za moškega, visokega okrog 160 centimetrov, suhe postave, čez obraz je imel
masko z izrezom za oči, čez glavo pa kapuco oranžne ali svetlorožnate barve. Zgornji del oblačila je bil rdeče barve, le spodnji del dolgih rokavov je bil svetlorožnat. Oblečene je imel črne hlače, obut je bil v rjave čevlje z belo črto v spodnjem stranskem delu, na rokah pa je imel volnene rokavice sive barve, …
6.
7.
8.
9.
10.
DZ 45–52 SDZ I 85–921.
b) Rastline, živali, države, mesta, običaje …
c) Po smislu, npr.: Kadar se ljudje ne poznajo, pa se zmenijo za srečanje; če bi se
človek izgubil in bi ga iskali.
a) Po smislu, npr.:
… lasje
•
… ustnice•
… oči•
… postava•
… lasje•
… nos; … roke•
… rokavi•
… ramena•
… ušesa•
… usta•
trepalniceb) skuštrani lasje
•
prijazne oči•
velika usta; vesele oči•
svetli lasje•
nizka postava Po smislu.a) Po smislu, npr.:
tih – glasen pravičen – krivičen
pesimističen – optimističen zaprt vase – družaben
površen – natančen umirjen – razigran
resnicoljuben – lažniv varčen – razsipen
odločen – negotov zgovoren – redkobeseden
b) Po smislu, npr.:
otožen = žalosten drzen = korajžen
bister = pameten humoren = zabaven
vzvišen = ošaben sramežljiv = bojazljiv
plah = tih pošten = iskren
otročji = nezrel trmoglav = trmast
c) samozavesten – prepričan o svoji sposobnosti, znanju, moči
nečimrn – ki si prizadeva vzbuditi občudovanje, pozornost sebičen – ki upošteva samo svoje koristi
ljubosumen – ki čuti bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; ki čuti nezadovoljnost zaradi uspehov, prednosti koga
prebrisan – ki zna z iznajdljivostjo, bistrostjo presenetiti, prevarati
sanjav – ki ima veliko predstav, želja, ki navadno niso osnovane na resničnosti zaletav – ki ravna zelo hitro in premalo premišljeno
č) Po smislu.
d) širokosrčen – ozkosrčen
•
nevaren – varen•
neposreden – posreden•
delaven – len2.
3.–5.
6.
e) Npr.
Pozitivne lastnosti Negativne, nezaželene lastnosti
pravičen, umirjen, resnicoljuben, varčen, odločen, zgovoren, bister, humoren, pošten, samozavesten, vesten, vztrajen, vedoželjen, zanesljiv, vljuden, družaben, točen, strpen, poln energije, širokosrčen, skrben, varen, delaven
tih, pesimističen, zaprt vase, površen, otožen, drzen, vzvišen, sramežljiv, plah, otročji, trmoglav, nečimrn, sebičen, ljubosumen, prebrisan, sanjav, zaletav, nevaren, neposreden, hitre jeze, len
a) Po smislu, npr.:
– Delavnost je njena vrlina. Se strinjam.
– Rada se pošali. Se strinjam.
– Ostaja realno na trdnih tleh. Se strinjam. – Do uspeha ima zadržan odnos. Se strinjam.
– Prepogosto tarna in obupava. Ne bi mogel sklepati.
– Otroštva se ne spominja rada. Se strinjam.
– Humor je njena obramba v tem svetu. Se strinjam.
– Še danes ni družabna, med vrstniki se ne znajde najbolje. Ne bi mogel sklepati.
– Hitro lahko opazimo njeno nerodnost. Se ne strinjam.
– Je bila in ostaja negotova, nesamozavestna. Ne bi mogel sklepati. – Rada piše za gledališče in igra. Ne bi mogel sklepati.
– Drugim avtorjem ne zaupa. Ne bi mogel sklepati.
– Meni, da je v Sloveniji preveč igralcev. Ne bi mogel sklepati. – Sočutno razmišlja tudi o drugih. Se strinjam.
– Obžaluje izgubljeno igralsko kariero. Ne bi mogel sklepati.
b) Desa Muck je pisateljica, ki težave že od malega rešuje s humorjem. Ima občutek
za sočloveka in ostaja realna pri svojih pogledih. Rada ima gledališče, nastopa pa le v svojih igrah, saj pravi, da je drugi ne povabijo. Njena nesamozavest izvira iz otroštva, ko je bila drugačen otrok, njeni vrstniki pa grobi in nesramni do nje.
c)–č) Po smislu.
a) namenilnik; ob glagolih premikanja
b) Da, je. Uporabljamo jo v pogovornem jeziku. (Za glagoli hotenja, možnosti ipd.
uporabljamo v knjižnem jeziku običajni nedoločnik, ne pa namenilnika. To je sicer pogosta napaka.)
c) Ne. Glasi se še kruhka. (Kruhka je pravilna oblika za 2. skl. v knjižnem jeziku.) č) To so slogovno zaznamovane besede. (Beseda štorast je slabšalna, teater je
pogovorna ali žargonska, komad je žargonska in tudi neknjižno pogovorna, besedna zveza nakladaš iste stvari je slengovska, večina ni dobro skoz prišla pa neknjižno pogovorna.)
d) neroden ALI okoren, gledališče, igra ALI (umetniško) delo, govoriš iste stvari, večini je
bilo težko ALI je ni dobro odnesla
7.
f) členek
•
glagol•
zaimek•
zaimek•
prislov•
pridevnik•
samostalnik•
zaimek•
pridevnik•
predlog•
predlog•
zaimek•
veznikg) Medmet.
Po smislu, npr.: Spremljevalec gibalno oviranih ljudi za osebe z motnjami v duševnem razvoju bi moral biti o svojem varovancu dobro poučen, do njega bi moral pristopiti z občutkom, zato mora imeti spoštljiv in prijazen odnos. Mora biti strpen in dobro organiziran, saj opravlja tudi mnoge druge zadolžitve.
Po smislu.
opis osebe
•
oznaka osebe•
opis osebe•
opis osebea)
Opis osebe Oznaka osebe
– predstavitev načina oblačenja – predstavitev zunanjosti
– predstavitev načina življenja – glagoli so v sedanjiku
– objektivno besedilo
– predstavitev mnenja o osebi – glagoli so v sedanjiku – subjektivno besedilo
– raba vrednotenjskih izrazov
b) Glagoli so v sedanjiku. c) Po smislu.
a) Po smislu, npr.: Človek mora biti pozitiven in širiti oziroma razdajati svoj
optimizem.
b) Naš pravi značaj ni težko spoznati le okolici, ampak pogosto tudi nam samim.
V določenem delu ostajamo skrivnostni drugim in tudi sami sebi.
9.
10.
11.
12.
BEREMO IN PIŠEMO
Pripoved o življenju osebe
Po smislu.
Časovna razmejitev Dogodki iz življenja
Franeta Milčinskega Ježka
14. 12. 1914 rojstvo (pisatelja, igralca, režiserja, pesnika in šansonjerja)
v času študija sodeloval je z različnimi ansambli
pred drugo svetovno vojno nastopal z Jožetom Pengovom
1940 dobi zaposlitev v ljubljanski Drami
med drugo svetovno vojno bil v zaporu
po vojni se šalil na slovenskem radiu,
urejal satirični časopis Pavliho,
začel pisati radijske igre, pesmi, scenarije za fi lme, besedila za popevke in šansone,
zabaval televizijske gledalce, nastopal je v fi lmih, pisal reklame 27. 2. 1988 smrt a) Podatki o ustvarjalcu Življenjepis F. M. Ježka v učbeniku Pripoved o F. M. Ježku v delovnem zvezku
natančni rojstni podatki DA DA
socialno stanje (ime in poklic staršev,
število otrok v družini) NE DA
podatki o šolanju, izobrazbi DA NE
delovne izkušnje DA DA
poklicna pot, načrti DA DA
pomembnejši dosežki, prejete
nagrade, priznanja DA NE
b) Življenjepis F. M. Ježka v učbeniku na str. 86 in 87 in v samostojnem delovnem
zvezku na str. 73.
c) Razlikuje se podatek, kdaj se je zaposlil v Drami: v življenjepisu: 1938, v pripovedi:
1940.
č) Po smislu, npr.: Zanimivejša se mi zdi pripoved o življenju osebe, saj poda še
določene poglede na Ježkovo življenje, ne samo podatke iz njegovega življenja.
DZ 53–56 SDZ I 96–99
1.
2.
a) Njegov smisel za humor je bil odličen.
Naša kulturna zgodovina je precej turobna. (Sicer pa je sestavljena tako iz avtorjev s turobnim pogledom (Cankar) kot tistih z vedrejšim pogledom (Ježek), kar jo drži v približnem ravnovesju.)
Bil je strašno (zelo) produktiven.
V očeh drugih je razočaral, saj ni študiral, ampak hodil okoli z ansambli. Njegove radijske igre za otroke so prikupno smešne.
b) Npr. Cankarjeva dela niso tako humorna in vedra, po mnenju avtorice so turobna
in pravo nasprotje Ježkovim.
c) subjektivno
•
tudi subjektivnoje potoval naokrog
•
s pripovedovanjem šal•
nenevaren/umirjen•
govoril šale•
včasih•
govoril je odkritoPonavlja se beseda tudi. Zamenjamo jo lahko npr. z besedo še (še televizijske gledalce), jo izpustimo (nastopal je v fi lmih), zamenjamo z besedo celo (celo kakšno reklamo).
a) presežnik
•
primernik•
primernikb) Stopnjevano navzgor: šibko – šibkejše – najšibkejše.
Stopnjevano navzdol: šibko – manj šibko – najmanj šibko.
c) zgodovina, študirati, sodnik, pisatelj
č) ta, ki sodi
•
ta, ki pišed) Zapisa ježek in Ježek ter lev in Lev se razlikujeta v tem, da sta z malo zapisani
občni poimenovanji, poimenovanji živali (jež, lev), z veliko pa lastni poimenovanji – osebni imeni ljudi (Ježek in Lev).
POVED IN STAVEK
Priredno zložena poved
Besedna zveza Priredno zložena Podredno zložena
na pohorskih strminah
krotek in kratek
Anin telefon
bolj ali manj
Jožek in Ježek
rdeča kot paradižnik
prvi dve mesti
popevke in šansone
po vsem svetu4.
5.
6.
7.
DZ 57–59 SDZ I 102–1041.
Dežuje!
•
Če ne pospraviš za sabo, te bom …ZLOŽENA
•
PODREDNO (Poved je lahko prosta ali zložena. Lahko je priredno ali podredno zložena).prosta
•
zložena poved•
stavek•
dve povedia) da (bi) – namerni
•
ko – časovni•
ki – prilastkov•
kako – predmetni•
čeprav – dopustni
•
ker – vzročni•
kdor – osebkov•
kjer – krajevni•
tako da – načinovni•
če – pogojnib) Slogovno zaznamovane besede: mobi, tip, nobel in slogovno zaznamovana besedna
zveza: rdeča kot paradižnik.
a) Po smislu, npr.: Priredje je sestavljeno iz enakovrednih stavkov, podredje pa iz
glavnega ali odvisnega stavka (lahko jih je več).
b) Podčrtana priredno zložena poved: Na tretje mesto se je tako uvrstila Japonska,
mesto za njo je zasedla Kitajska.
Vrste priredij
Vezalno priredje
Podčrtane pravilne trditve: Prvi, drugi
•
zveze stavkov, drugia) dva stavka
•
en stavekVezalno priredje je prvi primer. V drugem primeru je priredno zložena besedna zveza.
b) Prešerne volje in polni lepih spominov … – zloženi stavčni člen
… smo se sprehodili in se vrnili … – zložena poved (dve osebni glagolski obliki) Utemeljitev: V prvem primeru je priredno zložen samo stavčni člen, v drugem primeru pa sta (priredno) zloženi osebni glagolski obliki, zato je to (priredno) zložena poved. Zanjo je značilno, da je sestavljena iz več stavkov, stavek pa prepoznamo po osebni glagolski obliki.
c) Odkljukan je drugi (Rada se zabavava in najino strast do zabave deliva z drugimi.)
in peti kvadratek (Ponosno smo dvignili bronasti pokal in sprejeli medalje.). zaporedje dogodkov
•
sočasnost•
sočasnost•
zaporedje•
sočasnostVeselo so se sprehajali in napravili številne fotografi je.
Martin je mimogrede zarezal še nekaj čačk v nabiralnike, nato so se končno spravili iz hiše.
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne izražajo nujno tudi stališča uredništva revije
2.
3.
4.
5.
6.
DZ 59–60 SDZ I 107–1081.
2.
3.
4.
Med prireditvijo ne jej bobi palčk, ne šumi s papirjem in ne žveči. Jure je zlezel iz vode, se obrisal, sedel na brisačo in vzel knjigo v roke.
a) Odkljukan je drugi kvadratek (Kaj moramo narediti, preden odpotujemo, in česa ne
smemo?).
b) Ko voda v loncu že močno vre, malce zmanjšajte ogenj, dodajte sol ter premešajte.
Po pouku je učiteljica Zorkova najprej odhitela v vrtec po Aljaža, ker je tisti dan bila ona na vrsti, nato pa odhitela domov skuhat hitro kosilo.
Stopnjevalno priredje
a) in
•
kakor da•
ne samo – ampak tudi•
niti – niti•
kjer•
ter•
ki•
kdor•
pa•
kadar•
čigar•
kakor•
če•
čeprav•
ne le – temveč tudi•
ker•
dab) ne samo – ampak tudi
•
niti – niti•
ne le – temveč tudic) ne – ne, ne samo – temveč tudi, ne samo – marveč tudi, ne le – pač pa tudi …
Odkljukani so drugi (Dobro riše, v tem je celo najboljši v razredu.), tretji (Kioski po slovenskih mestih prodajajo kebabe, bureke, pleskavice in pice – še celo indijsko hitro prehrano je te dni dobila Ljubljana.) in peti (Niso samo upali na zmago, ampak so tudi veliko trenirali.).
Nisem le ljubitelj športa, ampak imam rad tudi umetnost. Ne povezujejo naju le skupni znanci, celo daljna sorodnika sva. Urška ni samo moja prijateljica, ampak je tudi moja punca.
Ne vozimo se samo po Evropi, temveč odidemo tudi v daljne dežele.
Ne bodo gradili novega zdravstvenega doma, ne bodo odprli novega vrtca, ne bodo naredili čisto nič obljubljenega.
Niti te nisem poslušal, niti te ne poslušam, niti te ne bom poslušal. Ni le dobro študiral na fakulteti, pač pa tudi dobro delal v službi.
Ne maram samo italijanske kuhinje, ampak uživam tudi v španski, maroški, indijski.
a) Vsakdo ve, da ima mobilni telefon pomembno vlogo ne le v zasebnem, temveč tudi
v službenem vsakdanu.
Kanadski hokejist Tilie Olimpije John Hughes se slovenskim navijačem ni priljubil le s svojim znanjem, ampak tudi s tem, da odkrito obožuje deželo na sončni strani Alp in se resno spogleduje s slovenskim potnim listom.
b) Niti je ni poklical, čeprav je obljubil, niti je ob srečanju ni pozdravil.
Delo učiteljic in učiteljev ni samo suhoparno razlaganje snovi in ocenjevanje znanja, ampak tudi vzgajanje in vsestransko razsvetljevanje učencev, si je mislila
Majda Zorko, ko je iz zbornice hitela v razred.
Po smislu, npr.: Ker je osebna glagolska oblika izpuščena, da se ne ponavlja. ALI
Osebna glagolska oblika je izpuščena zaradi jedrnatosti.
Za spust ni potrebna le posebna oprema, temveč je potrebno tudi izredno veliko znanja in izkušenj.
5.
DZ 61–62 SDZ I 110–1111.
2.
3.
4.
5.
Ločno priredje
a) Po smislu, npr.: Ali bomo danes igrali nogomet … ALI Gremo zvečer na obisk k sorodnikom … ALI Pri pouku sodeluj …
b) Bodisi ni razumel
•
pa ga pokličite po telefonu•
če ste na dogodek pozabilia) Ana posluša ljudsko glasbo ali pop skupine.
os. pov. predm.
Zjutraj in zvečer si vzamem čas za telovadbo.
p. d. č. pov. predm.
Zaradi njihove pomembnosti ali zaradi strahu je reševal teste počasi.
p. d. v. pov. predm. p. d. n.
Op.: navodilo v DZ zahteva, naj podčrtajo tudi dele stavčnih členov. V SDZ pa navodilo tega ne zahteva. Od učencev tega ni treba zahtevati, lahko pa pojasnite tistim, ki to želijo.
– predmet: ljudsko glasbo ali pop skupine – prislovno določilo časa: zjutraj in zvečer
– prislovno določilo vzroka: zaradi njihove pomembnosti ali zaradi strahu
b) 1
•
3•
2c) (2) dva; (2) dva
•
V drugi.•
V prvi.č) priredno
•
podrednod) Vezniška beseda ali včasih poveže besede, včasih stavke. Kadar poveže stavke,
so ti lahko enakovredni (ločno priredje) ali neenakovredni (z ali se začne odvisnik). Vejico pred ali pišemo samo takrat, kadar imamo odvisni stavek.
Po smislu, npr.: Lahko ju razlagamo kot izražanje pogoja: Če ne izklopite bliskavice, bo uničila posnetke.
Ločni priredji:
Ali izklopite bliskavico ali pa bo uničila posnetke.
Ali mu ga boste želeli kupiti vi ali pa bo pobuda na njegovi strani.
Tri jedi so tople, dve pa lahko pripravite za prilogo glavni jedi ali pa ju postrežete kot samostojno jed.
Če se le da, snov ponavljaj na glas ali si jo nariši ali napiši.
V nekaterih klepetalnicah in forumih obstajajo moderatorji, ki bdijo nad pogovori in po potrebi odstranijo kakšno zgago iz klepeta ali jo za določen čas blokirajo.
Protivno priredje
Buča steklenka je bližnja sorodnica melone, ampak ni užitna. Ne hitite, toda hkrati ne bodite preveč počasni.
Fotografi je očistite z grafi čnim programom, vendar ne poskušajte skriti napak. Mobilni telefon pomeni zabavo ... a tudi preudarnost, odgovornost in skrbnost.
DZ 62–63 SDZ I 112–113
1.
2.
3.
4.
DZ 64–65 SDZ I 115–1161.
a) Neustrezno: Berem fantazijsko literaturo, temveč raje vzamem v roke detektivke.
… prvi stavek nikalni.
b) V prvi, drugi in zadnji povedi je veznik temveč rabljen pravilno.
V tretji in četrti povedi je popravljeno takole:
Saj ata je vsak dan plaval na tisti otok, ampak to ni isto!
Svet je preostrih robov za moj okus, ampak ne snamem očal, ker se bližava morilskim stopnicam.
a) Po smislu, npr.: stopnjevalno, stopnjevalno, protivno. b) Po smislu, npr.: vezalno, protivno, protivno.
a) Vem, da so mozolji na nosu zelo zoprni, a ne sekiraj se preveč, saj jih imajo skoraj vsi mladostniki.
Dajte portretirancu dovolj časa, da se sprosti, vendar ne toliko, da se bo začel dolgočasiti.
Mačke je najlažje fotografi rati, ko so nekoliko zaspane, vendar jih poskusite pripraviti vsaj do tega, da bodo odprle oči.
b) Vem, da … – loči glavni stavek od odvisnega (predmetni odvisnik),
… zoprni, a … – protivno priredje, vezniška beseda a,
… časa, da … – loči glavni stavek od odvisnega (namerni odvisnik), … sprosti, vendar … – protivno priredje, vezniška beseda vendar, … toliko, da … – odvisni stavek (namerni odvisnik),
… fotografi rati, ko … – loči glavni stavek od odvisnega (časovni odvisnik), … zaspane, vendar … – protivno priredje, vezniška beseda vendar,
… tega, da … – odvisni stavek (predmetni odvisnik).
Pojasnjevalno priredje
a) Drevo, ki zdrži najnižje temperature, je ameriški macesen (L. laricina), ki je doma
na severu ZDA, kajti prenese lahko temperature do vsaj –65 °C.
Kraj Al‘Aziziyah v libijskem delu Sahare se ponaša z najvišjo izmerjeno temperaturo v senci, to je 58 °C (13. 9. 1922).
Največja nihanja temperature so izmerili v Verhojansku v Sibiriji na vzhodu Rusije, razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo je bila namreč kar 10 °C: od –68 °C do 37 °C.
Največja usta ima med kopenskimi živalmi afriški povodni konj, saj lahko čeljusti razpre za skoraj 180 stopinj (pri odraslem samcu to pomeni, da je povprečni razteg dolg 1,2 m).
Najdebelejši led so odkrili 1975 na vzhodu Antarktike, segal je namreč 4776 m (za deset Empire State Buildingov) globoko.
Največja celina je Azija, in sicer pokriva 29 % Zemljine površine.
Sekvoja iz nacionalnega parka Redwood v Kaliforniji je v Guinnessovi knjigi rekordov zapisana kot najvišje drevo, saj meri v višino 115,5 m.
b) namreč, kajti, saj
•
to je, in sicer2.
3.
4.
DZ 65–67 SDZ I 117–1191.
Uporabite stojalo, saj daljši časi osvetlitev lahko povzročijo meglene fotografi je. Preverite zvok, saj nekatere digitalne kamere v spletnem načinu ne predvajajo zvoka. V Srbiji še naprej s strahom opazujejo reke, včeraj se je namreč Ibar že začel razlivati v mesto Kraljevo, razlita voda pa je v kratkem času tudi zamrznila.
a) krajevni odvisnik
•
časovni odvisnik•
namerni odvisnikb) Kolona vozil je dolga osem kilometrov, saj je zastoj nastal tudi na avstrijski strani
pred predorom Karavanke v smeri Slovenije.
Slovenija se je gospodarsko hitro razvijala, posebej še v petdesetih letih, dežela se je namreč močno industrializirala.
Pri fotografi ranju pazite na promet, saj boste drugače povzročili še dodatne nesreče. DA
c) Jej čokolado, saj je dobra za možgane.
Veliko gneče pričakujejo tudi na hrvaških cestah proti morju in v bližini turističnih krajev, kajti turistična sezona pri južnih sosedih je na vrhuncu.
Ljudje so morali najti nekakšnega grešnega kozla za vse te nesreče, saj je vladala popolna zmeda.
Snovalci so turnejo poimenovali 360° Tour, koncert si je bilo mogoče namreč ogledati s prav vseh strani, saj oder ni imel klasičnega zaodrja.
Med izobraženci se je vse bolj širilo prepričanje o obstoju posebnega naroda, Slovencev, kajti tedaj je veljalo, da so jezikovne skupnosti enake narodom. prirednem
•
podrednem•
podrednem•
prirednem•
podrednemManjkajoče vejice: … Kikovica, na avtocesti …
•
… brezobzirno, če …•
… cevi, celo …Posledično priredje
Po smislu, npr.:
Razbil je okno, zato je bil oče jezen nanj.
Že večkrat se ji je zlagala, zato ji ni več zaupala. Zunaj močno piha, zato se bomo toplo oblekli.
Zredil sem se za deset kilogramov, zato zdaj pazim pri prehrani. Hitro se razjezi, zato ne gleda televizijskih poročil.
Bil je res sovražno razpoložen, zato so se raje skrili pred njim. Kofein ga popolnoma prebudi, zato zvečer ne pije kave.
Na primitivnem dvokolesu so se kolesa z enim pritiskom na pedala obrnila samo enkrat, zato je bilo treba veliko poganjati.
Pismo je most med ljudmi, zato nanj takoj odgovori.
Radi gledamo živali, zato pogosto prihajamo v živalski vrt.
Vsekakor je bil odziv ustvarjalcev nad našimi pričakovanji, zato bomo podobne natečaje organizirali tudi v prihodnje.
Koncentracija ozona na tej nadmorski višini se spreminja počasneje kot v dolini, zato tako visoka koncentracija lahko traja še več ur.
Ponoči so se temperature močno spustile, zato je jezero zamrznilo.
Čisto vsi kuharji so se potrudili in pripravili zelo zanimive jedi ter predstavitve, zato je nemogoče kogar koli izpostaviti.
2.
3.
4.
DZ 67–68 SDZ I 120–1211.
2.
a) Ribe so dober nadomestek za meso, saj imajo nizko kalorično vrednost ter tudi
nizko vsebnost nasičenih maščob in holesterola.
Vendar moramo pomisliti na to, da se bo sogovornik morda počutil, kot da kričimo nanj, in raje pokličemo v mirnejšem času.
Ker v Sloveniji in drugod v EU večino izdatkov za zdravstvo krijemo z davki, stroški zdravljenja posledic uživanja mesa neposredno obremenjujejo javne fi nance.
b) Pojasnjevalno (priredje), vezalno (priredje) in (vzročno) podredje. a) Telefon lahko predstavlja pomemben stik med vami in vašim otrokom,
zato odločitev za mobilni telefon običajno zahteva mero preudarnosti.
Zver so zaradi prevoza uspavali, zato je imela ob izpustitvi še nekoliko ‚mlahave‘ noge.
Radijski valovi lahko motijo delovanje elektronskih naprav, zato je iz tehničnih razlogov uporaba mobilnih telefonov močno omejena v bolnišnicah in potniških letalih.
b) Iz pojasnjevalnih (priredij).
Sklepalno priredje
a) Nesmiselna sklepanja: Zjutraj je vedno pil kavo, torej je živel dolgo in srečno
življenje.
Ne mara tenisa, torej ga je igral.
b) Obkroženo: NE, pretvorba je smiselna le v nekaterih primerih.
Po smislu, npr.:
Soseda je visoka 1,76, sosed pa 1,70, torej je soseda višja.
Ponoči je vožnja z avtom nevarnejša, torej bodi takrat bolj previden.
Na Kitajskem živi več kot milijarda ljudi, torej je to ena najbolj poseljenih držav. Cele dneve dela, torej je verjetno pogosto utrujen.
Brez učenja ne bom dokončala šole, torej se moram učiti.
Letos so se poletne temperature gibale okoli 33°C, torej je bilo kar vroče.
Veliko ljudi potrebuje pomoč Rdečega križa, torej jih že veliko živi na pragu revščine.
a) Izraženo je sklepanje, toda priredje je vedno zveza stavkov, zgornji primer pa je
enostavčna poved.
b) Drugi stavek ne podaja sklepa iz prvega stavka, torej zgornja poved ni sklepalno
priredje.
saj
•
zato•
saj•
torej•
torej•
zato•
saj3.
4.
DZ 68–69 SDZ I 123–1241.
2.
3.
4.
Pokaži, kaj znaš
Napačni zapisi:
Vrsta priredja: Izraža na primer … Veznik ali
vezniška zveza Zgled
protivno saj
posledično … možnost izbire
stopnjevalno
Ne maram Jureta, on namreč
vsakogar zmerja.
vezalno niti – niti
dopustno … dopolnjuje glavni
stavek
kljub temu da, čeprav Čeprav mi jeziki povzročajo težave, se učim angleščino. pojasnjevalno Cerkniško jezero včasih presahne, torej je presihajoče. ločno … posledico sklepalno
Ne jem samo mesa, temveč imam rad tudi zelenjavo.
posledično
•
ločno•
protivno•
protivno•
vezalno•
stopnjevalno•
pojasnjevalno•
ločno•
pojasnjevalno•
sklepalno•
stopnjevalnoa) priredno – sočasnost (vezalno priredje)
•
priredno – nasprotje (protivno priredje)•
priredno – zaporednost (vezalno priredje)
•
priredno – stopnjevanje (stopnjevalno priredje)b) protivno, posledično
•
pojasnjevalno, protivno•
ločno, ločno Po smislu, npr.:Vezalno: Človek s posegom v naravo spreminja naravni tok stvari in uničuje svojo prihodnost.
Stopnjevalno: Človek s posegom v naravo ne samo spreminja naravni tok stvari, ampak škoduje tudi sebi.
Ločno: Človek s posegom v naravo ali spreminja naravni tok stvari ali pa naravo podjarmlja.
Protivno: Človek s posegom v naravo spreminja naravni tok stvari, toda pri tem ni pozoren na negativne posledice svojega početja.
Pojasnjevalno: Človek s posegom v naravo spreminja naravni tok stvari, saj pri tem ne misli na posledice.
Posledično: Človek s posegom v naravo spreminja naravni tok stvari, zato narava vztrajno propada.
Sklepalno: Človek s posegom v naravo spreminja naravni tok stvari, torej povzroča škodo. DZ 70–72 SDZ I 125–127
1.
2.
3.
4.
a) Po smislu, npr.:
Petdesetletni Britanec Paul Barton je želel opozoriti na težko življenje slepih slonov, zato jim je v gorovju Kanchanaburi na klavir zaigral nekaj Beethovnovih skladb. Brez skrbi, saj nihče ne dela samomora.
Mylo Xyloto, zadnji album britanskih rockerjev Coldplay, je velik hit, do zdaj ga je namreč kupilo že več kot dva milijona ljudi.
Iz kalifornijskega Urada za ribe in lov so sporočili, da so medveda ujeli v torek, toda izpustili so ga dan kasneje.
Vsak porod poteka drugače, torej težko vnaprej predvidimo, kako se bomo odzivali.
b) Tvorili smo posledično, pojasnjevalno, pojasnjevalno, protivno, sklepalno. Lahko bi
tvorili tudi druga priredja.
Odkljukani so prvi štirje in sedmi kvadratek:
Namesto veznika lahko v vezalnem priredju zapišemo tudi samo vejico.
Med stavkoma, povezanima z dvodelnim veznikom niti – niti, vejice ne pišemo. Kadar z veznikom ali povežemo več kot dva priredna stavka, vejico pred njim lahko pišemo.
Vejica vedno loči enakovredne stavke, ki izražajo nasprotje. V sklepalno priredje povezana stavka sta ločena z vejico.
Po smislu. V nekaterih primerih lahko zamenjamo vrstni red stavkov, npr. Opraviči se ali pa ti žalitev zamerim. Žalitev ti zamerim ali pa se opraviči.
Pri nekaterih poved z zamenjavo izgubi svoj smisel ali jezikovno ustreznost, npr. Temperature so krepko pod ničlo, zato prebivalcem svetujejo počitek doma. Neustrezno bi bilo: Prebivalcem svetujejo počitek doma, zato so temperature krepko pod ničlo. ALI
Zato prebivalcem svetujejo počitek doma, temperature so krepko pod ničlo.
BEREMO
Obrazci v elektronski obliki
a)–c) Po smislu.
– Odpre se nam dodatno okno z navodili oz. pomočjo za izpolnjevanje spletne prijavnice.
– Vsa polja, ki so označena z *, je obvezno treba izpolniti. – Pokličemo na dano telefonsko številko (041 654 321 Miha).
– Dodatne discipline smučanja/deskanja, med katerimi lahko izbiramo.
– Če kliknemo na znak Izbriši prijavnico, nam sistem zbriše podatke, ki smo jih že zapisali. Če kliknemo na znak Pošlji prijavnico, prijavnico pošlje, s tem pa smo se na izbrano dejavnost prijavili.
– Izjava o varovanju zasebnosti in podatkov mi zagotavlja, da posredovanih podatkov ne bodo posredovali drugim ali jih uporabljali z drugimi nameni, kot so jih zbirali/mi zagotovili. Po smislu.
5.
6.
7.
DZ 73–74 SDZ I 132–1341.
2.
3.
a) SP pravi, da se izraz starši uporablja v množini, izraz v ednini ali dvojini pa je neknjižni pogovorni. b) Po SP pišemo: EMŠO, GSM.
BEREMO IN PIŠEMO
Uradna prošnja
Po smislu, npr.: Špela FeleOŠ Jurija Vege Moravče Vegova 38
1251 Moravče Moravče, 5. 2. 2015
Ljubljanske mlekarne, d. d. Služba za stike z javnostmi Tolstojeva 63
1000 Ljubljana
Prošnja za obisk in ogled proizvodnega procesa Spoštovani!
Pišem vam v imenu članic in članov kemijskega krožka na osnovni šoli. Pri krožku, kjer nas je dvanajst, se v drugi polovici letošnjega šolskega leta srečujemo z opisi različnih proizvodnih procesov. Zelo nas zanimajo procesi obdelave in predelave mleka. Hvaležni bi vam bili, če bi lahko članom krožka pod vodstvom naše mentorice Irme Vekl omogočili obisk tovarne, kjer bi si lahko ogledali, kako proizvodni proces teče v praksi.
Hvala za vaše razumevanje.
V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljam.
Špela Felc
članica kemijskega krožka V vednost: – vodstvu šole, – Ljubljanskim mlekarnam.
4.
DZ 75–77 SDZ II 8–101.
Besedilo v DZ: Špela Fele
OŠ Jurija Vege Moravče Vegova 38
1251 Moravče Moravče, 5. 2. 2015
Ljubljanske mlekarne, d. d. Služba za stike z javnostmi Tolstojeva 63
1000 Ljubljana
Prošnja za obisk in ogled proizvodnega procesa
Spoštovani!
Pišem vam kot mentorica kemijskega krožka na osnovni šoli v Moravčah.
Pri krožku se letos dvanajst učenk in učencev srečuje z opisi različnih proizvodnih procesov. Zelo jih zanimajo procesi obdelave in predelave mleka. Hvaležni bi vam bili, če bi lahko članom krožka omogočili obisk tovarne, kjer bi si lahko ogledali, kako proizvodni proces teče v praksi.
Hvala za vaše razumevanje. V pričakovanju odgovora vas lepo pozdravljam.
Špela Felc
mentorica kemijskega krožka
V vednost: – vodstvu šole,
– Ljubljanskim mlekarnam.
a) Odkljukane so druga (… ravnateljico šole, če prosim za odlok plačila malice zaradi
fi nančnih težav.), tretja (… vodstvo šole, če prosim za zamenjavo šolskega obveznega izbirnega predmeta.) in četrta trditev (… razrednika, če prosim za koriščenje
prostega dneva zaradi potovanja s starši.).
b) Odkljukani sta prva (… potrdila o prihodkih v družini, če prosim za prispevek
zaradi nizkih prihodkov družine.) in četrta trditev (… kopijo svojega zadnjega spričevala, če prosim za štipendijo za nadarjene.).
a) Podčrtano: prošnja predsednika šolske skupnosti gostu, ki ga želimo povabiti
na šolo
•
prošnja delavca večjega podjetja direktorju za povišicob) Spoštovani!
•
Ga./g. Novak•
Cenjena ga. Vrlec) S spoštovanjem!
•
V upanju na hiter odgovor Vas lepo pozdravljam.•
Na svidenje.a) Ta prošnja je javna, prošnji v prvi nalogi oz. učbeniku sta zasebni.
2.
3.
b) Ta prošnja je neuradna, drugi dve (v prvi nalogi in učbeniku) pa sta uradni.
c) Po smislu, npr.: Po obliki se praktično v ničemer ne razlikuje – večkrat so pripisane
priloge kot pri drugih omenjenih besedilnih vrstah.
PRAVOREČJE
Glasovi slovenskega knjižnega jezika
8
•
21•
25Samoglasniki (8)
•
a•
i•
oSoglasniki (21)
•
d•
m•
Nezveneči (9)•
k•
š•
fa) Obkroženo: široki
•
ozki•
široki•
ozkib) ozki
•
široki•
široki•
široki•
ozki•
širokic) Po smislu, npr.: Védel pomeni, da je znal, bil seznanjen ipd. Vêdel pomeni, da se je
obnašal. ALI védel = znal, bil seznanjen, vêdel = (se je) obnašal.
•
Góst je pridevnik,gòst je samostalnik. ALI góst = tak, ki je bolj v trdnem kot tekočem stanju; gòst =
tisti, ki je povabljen
•
Vêra = žensko ime, véra = samostalnik ALI religija•
Grób jepridevnik, gròb je samostalnik.
•
Pét je števnik, pêt je rodilnik množine samostalnika pêta.•
Klòp je žival, klóp pa predmet.•
Répa je rastlina, rêpa sta dela živalskih teles.•
Kôsa je predmet, orodje, kósa sta dva kósa (ptici) ali dva dela stvari.Op.: Učenci lahko oblike besednovrstno določijo, lahko poiščejo sopomenke oz. nadpomenke ali pa tvorijo kratke povedi, da dokažejo pomensko razliko.
Po smislu, npr.: Vse lahko izgovarjamo na dva načina.
Štev. glasov: 6
•
5•
7•
5 Štev. črk: 5•
5•
6•
5a) Po smislu. b) Po smislu.
Op.: Učenke in učenci naj bi v- (prva skupina besed) in u- (druga skupina besed) izgovorili kot dvoglasniški -, vr- in vl- na začetku besede pa bodisi kot dvoglasniški ali v (odvisno tudi od pokrajinskega pogovornega jezika ali narečja). SP v taki zvočniški skupini sredi besede predpisuje le izgovor z dvoglasniškim , vendar je v širši rabi in med strokovnjaki najti oboje.
a)–č) Po smislu.
a)–b) Po smislu.
Op.: Učenke in učenci naj bi v prvih dveh skupinah besed znali izgovoriti l kot dvoglasniški , v zadnji pa kot l.
Z (dvoglasniškim) , tudi z l.
•
Z (dvoglasniškim) .•
Z l in (dvoglasniškim) .•
Z l•
DZ 78–80 SDZ II 14–171.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Naglas
a) 2.
•
1.•
3.•
3. (zadnjem)•
2. (zadnjem)•
1.b) kapa – delati – govorjenje – drevo – izlet – malenkost – odgovoren – posojilo a) Po smislu.
b) sédel, sedél
•
tèma, téma•
táko, takóc) Po smislu.
č) Razlika je v mestu naglasa, podobnost pa v zapisu.
Po smislu.
•
Na tri načine.•
Po smislu.Po smislu.
Pokaži, kaj znaš
Soglasniki: 3
•
3•
5•
3•
3•
4 Samoglasniki: 2•
2•
3•
3•
1 ALI 2Op.: Deležnik umrl izgovarjamo [um ŕu] ali [um ŕ ]. Če bodo učenke in učenci v [um ŕ ] prepoznali kot u, bodo seveda namesto 3 napisali 4. Vendar ni samoglasnik. Ravno tako bodo lahko dvoglasniški v besedi poln [pô n] dojeli bodisi kot en sam samoglasnik (poznajo 8 samoglasnikov, med katere
dvoglasniški seveda ne sodi) ali dva samoglasnika (slišali ga bodo kot u).
Tudi strm lahko izgovarjamo na dva načina: z enim polglasnikom [st ŕm] ali dvema [st ŕ m].
a) element
•
novec•
boj•
violončelo•
del obraza nad očmi•
nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov•
vrečica ali škatlica za hranjenje majhnih predmetov•
posnema glas pri trkanju, udarcub) Po smislu. a)
Izgovor Oznaka Slovarska razlaga
gól l m cilj napada pri nekaterih igrah, predvsem
z žogo, vrata
gôl ž obsekano tanjše deblo
gòl prid. ki je brez dlake, las ali perja
pól l m točka na zemeljski površini
pôl1 l ž izraža časovno točko, ki je 30 minut pred
navedeno uro
pôl2 prisl. izraža enega od obeh enakih delov
DZ 80–81 SDZ II 18–20
1.
2.
3.
4.
DZ 82–83 SDZ II 19–201.
2.
3.
b) Po smislu.
Op.: Med SSKJ in SP je razlika v zapisu besede gol (obsekano tanjše drevo) in pol (izraža enega od obeh enakih delov); v SSKJ so široki o v tem položaju še zapisovali z ostrivcem, torej gól za izgovor [gô ] in pól za izgovor [gô ], po novem pa ga s strešico. Učenke in učenci bodo verjetno opazili razliko v zapisu naglasnih znamenj, delno odsotnost razlag v pravopisu ipd.
a) Z .
•
Z .b) V pravopisu ali slovarju.
Pravilno je rôjen, upokojèn in hodník. Pomagam si s pravopisom ali slovarjem.
Razlika med besedama je v pomenu, mestu naglasa in izgovoru črke l: v besedi bólnica (zavod za zdravljenje bolnikov) jo izgovarjamo z glasom l, v bolníca (bolna ženska) pa kot ALI glasom, podobnim u.
POVED IN STAVEK
Stavčna sestava
a) Povedi: 6, stavki: 9, vejice: 0. Podatki niso povezani. ALI Ne.
b) 6
•
9•
0; … ne morem sklepati …podredno
•
podredno•
priredno•
priredno•
podredno•
priredno•
priredno•
podredno•
prirednoVes material, ki ga bomo potrebovali na dejavnostih, bo na voljo v galeriji. Medveda, ki ga ujamejo, običajno spustijo na prostost na drugem mestu.
Z drugim likovnim natečajem v Menačenkovi domačiji, h kateremu smo povabili ljubiteljske slikarje iz Domžal in okolice, želimo poudariti naravno lepoto domačega kraja.
Odvisniki razdelijo glavni stavek na dva dela.
Na platno bomo naslikali sliko z oljnimi barvami in opazovali, kako jo vidimo pod različno svetlobo. Desno od priredne zveze.
Če zapravim kupe denarja, težave ne bom rešil, temveč jo bom le utišal. – Levo od priredne zveze.
Iz narave jemljemo vse, kar potrebujemo, ne glede na posledice. – Med priredjem. Stavčna sestava: Pri 2. nalogi: S
/
S S/
S S + S S + S S/
S S + S S + S4.
5.
6.
DZ 84–85 SDZ II 23–241.
2.
3.
4.
5.
S
/
S/
S S + S + S Pri 3. in 4. nalogi: S 2/
S\
S 2 S 2/
S\
S 2 S 2/
S\
S 2 S + S/
S S\
S + S S/
S\
STvorni in trpni stavek
a) Polona
•
šestnajsti božični DeeJay Time•
tradicionalna prireditev•
babica•
moja juhaUtemeljitev: Ker nas zanima, kdo ali kaj je dejanje opravil.
b) rože
•
veliko pohval navdušenega občinstva•
AndražaOp.: Da je katera beseda ali besedna zveza v stavku predmet, je odvisno od povedka. V nasprotju z osebkom torej ni vršilec dejanja. Učenke in učenci lahko preprosto odgovorijo, da se po njem sprašujejo z vprašalnicami za stranske sklone (ne imenovalnik).
a)
Poved Osebek – vršilec
dejanja, nosilec stanja
Osebek – od dejanja prizadeti
Petra je zardela
brezkompromisni Zoran
si je zastavil visoke cilje
hiša je bila zgrajena
Uroš igra nogomet
b) hiša je bila zgrajena c) trpni stavek
č) Skrit je v povedku: Ona je pospravila. To je tvorni stavek.
d) Ker o vršilcu dejanja (psih) logično sklepamo, niso pa izraženi v stavku. ALI
Ker je osebek od dejanja prizadeti.
Po podatkih uprave civilne zaščite Zeniško-Dobojskega kantona je bil prvi potres registriran ob 1.12, …
… (tedaj je bil sprejet ustavni zakon in razveljavljenih 27 jugoslovanskih zakonov) …
+ DZ 85–88 SDZ II 27–31
