Izbrana poglavja prehrane krav molznic

(1)

KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE Hacquetova 17 1000 Ljubljana

Izbrana poglavja

prehrane krav

molznic

Drago BABNIK

Kmetijski inštitut Slovenije

Intenzivni selekciji krav na večjo prirejo rejci težko Intenzivni selekciji krav na večjo prirejo rejci težko

sledijo z ustrezno prehrano sledijo z ustrezno prehrano

Razkorak med plemensko vrednostjo čred in realizirano prirejo mleka kaže na neustrezno oskrbo živali

Primerjava povprečij fenotipskih in genetskih vrednosti na kmetijo za količino prirejenega mleka pri ČB pasmi

2000 3000 4000 5000 6000 7000 8000 9000 10000 11000 12000 -200 0 200 400 600 800 1000

Povprečna PV za kg mleka na kmetijo

P o vp re č n a p ri re ja n a km et ijo v 3 05 d n eh MLEKO_KG_305 226

(2)

Govedo Govedo

•• Potrebe so vse večje Potrebe so vse večje •• Zauživanje krme je omejenoZauživanje krme je omejeno

•• Vsebnost energije in hranil v voluminozni krmi je Vsebnost energije in hranil v voluminozni krmi je omejeno, pogosto tudi spremenljivo in odvisno od omejeno, pogosto tudi spremenljivo in odvisno od številnih dejavnikov

številnih dejavnikov

•• Vse večja potreba po dodajanju močne krme in Vse večja potreba po dodajanju močne krme in različnih dodatkov

različnih dodatkov

•• Slabša prebavljivost škroba v tankem črevesu (10 Slabša prebavljivost škroba v tankem črevesu (10 milijonov let v razvoju

milijonov let v razvoju -- govedo ni zauživalo škroba)govedo ni zauživalo škroba) •• Krava ni tipičen jedec škroba (posledice acidoze, Krava ni tipičen jedec škroba (posledice acidoze,

parakeratoze…) parakeratoze…)

Učinkovitost presnove Učinkovitost presnove

• Učinkovitost presnove energije (ME) je pri prežvekovalcih in neprežvekovalcih enaka • Odvisna je od:

– uravnovešenosti oskrbe s hranili, ki vstopijo v presnovo (aminokisline, minerali, vitamini…) in – toplotnih izgub oz. sposobnosti odvajanja nastale

toplote.

• Prednost ali slabost prežvekovalca:

– glukoneogeneza – reciklaža N

• Absorpcija glukoze iz prebavil

majhna

• Prekurzorji glukoze (viri glukoze):

– propionat

– glukogene aminokisline

– glicerol iz mobiliziranih maščob – prebava škroba v nižjem prebavnem

traktu

(3)

Potrebe po glukozi pri veliki mlečnosti

>6000 kg mleka! • vzdrževanje

• potrebe za tvorbo laktoze (nastaja iz glukoze) • potrebe za soudeležbo v presnovi in sintezi

maščobnih kislin in glicerola

• potrebe za soudeležbo pri sintezi mlečnih beljakovin v mlečni žlezi

POTREBE

1,5 X izločena laktoza z mlekom

30 kg mleka/dan 2,0-2,4 kg glukoze/dan 50 kg mleka/dan 3,2-4,0 kg glukoze/dan

Kmetijski inštitut Slovenije VIRI GLUKOZE Glukoneogeneza

• osnova je oksalacetat ki se tvori iz različnih C3

spojin (piruvat oz. laktat, propionat, aminokisline, glicerin)

- nevarnost ketoze, pri presnovi telesnih maščob za

potrebe glukoneogeneze (energijsko neučinkovita presnova – 30 do 60 % energije se izgubi v presnovi)

- 60-65% iz propionata

- 10 % glukoze prihaja iz aminokislin Krma

• Škrob (usmerja fermentacijo v vampu v smeri

propionata; neposredna prebava nerazgradljivega škroba v tankem črevesu)

• dodatki v obrok (natrijev propionat, propilenglikol)

Ketoza Ketoza

Padec glukoze v krvi Črpanje telesnih rezerv Padec glukoze v krvi Črpanje telesnih rezerv glikogena iz jeter + maščob iz maščobnega tkiva glikogena iz jeter + maščob iz maščobnega tkiva V krvi veliko nezaestrenih maščobnih kislin (NEFA) V krvi veliko nezaestrenih maščobnih kislin (NEFA) Nalaganje trigliceridov v jetrne celice (sindrom Nalaganje trigliceridov v jetrne celice (sindrom zamaščenih jeter) Nefunkcionalna jetra zamaščenih jeter) Nefunkcionalna jetra

zaradi omejene presnove NEFA se v telesu zaradi omejene presnove NEFA se v telesu kot vmesni produkt kopičijo ketonska telesa (aceton, kot vmesni produkt kopičijo ketonska telesa (aceton,

beta

beta –– hidroksibutirat (BHBA)) hidroksibutirat (BHBA))

•• Ketozo vedno spremlja anoreksija (neješčnost)Ketozo vedno spremlja anoreksija (neješčnost) •• Na ketozo so občutljive krave po telitvi, najboljše Na ketozo so občutljive krave po telitvi, najboljše

molznice, predebele krave, molznice, predebele krave,

•• Somatotropin (rastni hormon) je odgovoren za Somatotropin (rastni hormon) je odgovoren za mobilizacijo maščob

(4)

POTREBE PO DODATKIH SE POVEČUJEJO Z MLEČNOSTJO

Mlečnost kg/dan Potrebe

20 NEL, SB, minerali

30 NEL, Presnovljive beljakovine, minerali, vitamini

40 NEL, PB, količina nerazgradljivih

beljakovin, škroba, sladkorjev, ki prispejo v tanko črevo

50 Nerazgradljiv škrob, zaščitene aminokisline, aminokislinska sestava presnovljivih beljakovin, strukturna vlaknina, vitamini, mikroelementi,

zaščitene maščobe, proplenglikol, puferne snovi, anionsko/kationsko razmerje obroka (soli) …

Krmljenje specialnih dodatkov kravam

molznicam v Nemčiji (% kmetij;nadpovprečna mlečnost) Nemčija = 5750 kg

Občasno Redno

Selen (preko potreb) 8 26

Cink (preko potreb) 4 21

Vitamin E (preko potreb) 5 26

Niacin 8 23 Biotin 5 9 Pufer/Soda bikarbona 15 29 Propilen glikol 26 31 Zaščitene beljakovine 10 41 Aminokisline 12 14 Zaščitene maščobe 7 7 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 6000 7000 8000 9000 10000 11000 12000 Mlečnost ( kg) P o g o s tn o s t o b o le n ja ( % ) Mastitis Obolenje parkljev Vnetje rodil Ciste na jajčnikih Zaostajanje posteljice Poporodna mrzlica

Pogostnost obolevanja v odvisnosti od mlečnosti (Metzner in sod., 1996

(5)

Kako rejcem pomagati pri menedžmentu Kako rejcem pomagati pri menedžmentu

črede? črede?

••

_{Možnost, ki se ponuja je spremljanje}

mlečnosti in sestave mleka

••

_{Sestava mleka lahko služi za}

vrednotenje presnove, zdravja in

učinkovitosti prireje mleka v čredi

SESTAVINE MLEKA, KI JIH SPREMLJAMO SESTAVINE MLEKA, KI JIH SPREMLJAMO

•• _{maščobe 3 %}_{maščobe 3 % -}_{- 5 %}_{5 %} •• _{beljakovine 3,2 %}_{beljakovine 3,2 % -}_{- 3,8 %}_{3,8 %} •• _{laktoza več kot 4,5 %}_{laktoza več kot 4,5 %} •• _{maščobe/beljakovine 1,1}_{maščobe/beljakovine 1,1 -}_{- 1,5}_1,5 •• _{sečnina 15}_{sečnina 15-}_{-30 mg/100 ml}_{30 mg/100 ml} •• _{zmrziščna točka}_{zmrziščna točka} _-_-0,515_0,515oo_C_C

--0,520 0,520 oo_C_C Maščobe v obroku Maščobe telesnih rezerv Ocetna kislina Maslena kislina Maščoba v mleku MAŠČOBA V MLEKU

(6)

Vsebnost maščob v mleku (>5%) Vsebnost maščob v mleku (>5%)

•• _{Velika vsebnost maščob (>5 %) po telitvi}_{Velika vsebnost maščob (>5 %) po telitvi}

-- sledi majhna vsebnost maščob (< 3,3 sledi majhna vsebnost maščob (< 3,3 %) od 2. do 4. meseca po telitvi (hitro %) od 2. do 4. meseca po telitvi (hitro hujšanje krav in zmanjševanje mlečnosti, hujšanje krav in zmanjševanje mlečnosti, krave so ob koncu laktacije preveč krave so ob koncu laktacije preveč

debele, neustrezna oskrba krav v začetku debele, neustrezna oskrba krav v začetku laktacije)

laktacije)

•• _{Spremenljiva vsebnost maščob (paša)}_{Spremenljiva vsebnost maščob (paša)} dopolnjevanje obroka v hlevu

dopolnjevanje obroka v hlevu

•• _{Velika vsebnost maščob ob koncu laktacije}_{Velika vsebnost maščob ob koncu laktacije}

Vsebnost maščob (<3,3%) Vsebnost maščob (<3,3%)

•• _{Pomanjkljiva oskrba z energijo}_{Pomanjkljiva oskrba z energijo} _(kakovost_(kakovost voluminozne krme, zauživanje voluminozne krme, voluminozne krme, zauživanje voluminozne krme, krmljenje močne krme ni prilagojeno mlečnosti) krmljenje močne krme ni prilagojeno mlečnosti) •• _{Pomanjkljiva struktura obroka}_{Pomanjkljiva struktura obroka} _{(neovela travna}_{(neovela travna} silaža, prevelik delež močne krme, premajhno silaža, prevelik delež močne krme, premajhno zauživanje, prekratko rezanje, prebiranje krme) zauživanje, prekratko rezanje, prebiranje krme) •• _{Tehnika krmljenja}_{Tehnika krmljenja} _{(<2 kg močne krme na enkrat,}_{(<2 kg močne krme na enkrat,}

prehitro spreminjanje obroka, po telitvi počasi prehitro spreminjanje obroka, po telitvi počasi povečevati količino močne krme)

povečevati količino močne krme)

•• _{Sestava in obdelava močne krme}_{Sestava in obdelava močne krme} _{(gnečenje, grobo}_{(gnečenje, grobo} mletje, količina sladkorjev in škroba do 25 % mletje, količina sladkorjev in škroba do 25 % celotnega obroka, razgradljivost škroba) celotnega obroka, razgradljivost škroba)

Dodatki pri majhni vsebnosti maščob Dodatki pri majhni vsebnosti maščob

•• _{Puferne snovi (Natrijev bikarbonat 100}_{Puferne snovi (Natrijev bikarbonat 100-} -200 g/dan ali 1

200 g/dan ali 1 –– 2 % v močno krmo)2 % v močno krmo) •• _{Zaščitene maščobe}_{Zaščitene maščobe}

•• _{Za preprečevanje ketoze po telitvi}_{Za preprečevanje ketoze po telitvi} •• _Na_Na-_{- propionat}_propionat

•• _{Propilenglikol}_{Propilenglikol} •• _Idr._Idr.

(7)

Spremljajoče težave Spremljajoče težave •• _{Acidoza (maščobe <3,3 %)}_{Acidoza (maščobe <3,3 %)} •• _{Ketoza (maščobe > 5%)}_{Ketoza (maščobe > 5%)} •• _{Zdravstvene težave}_{Zdravstvene težave}

–

–_{poškodbe jeter}_{poškodbe jeter} –

–_{obolenja parkljev}_{obolenja parkljev} –

–_{dislokacije siriščnika}_{dislokacije siriščnika} –

–_{različne infekcije}_{različne infekcije} –

–_{plodnostne motnje}_{plodnostne motnje} –

–_driske_driske

Kmetijski inštitut Slovenije Beljakovine

v obroku Amonijak Energija v obroku

Mikrobne beljakovine Glukoza Laktoza + beljakovine v mleku Presnovljive beljakovine Presnova beljakovin DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA VSEBNOST

VSEBNOST BELJAKOVINBELJAKOVIN V MLEKUV MLEKU •• _{Močna krma v obroku}_{Močna krma v obroku}

•• _{Maščobe v obroku}_{Maščobe v obroku}

•• _{Kakovost voluminozne krme}_{Kakovost voluminozne krme} •• _{Koruzna silaža}_{Koruzna silaža}

•• _{Beljakovinska krmila posebne}_{Beljakovinska krmila posebne} kakovosti

kakovosti

•• _{Zaščitene sintetične aminokisline}_{Zaščitene sintetične aminokisline} •• _{Krmljenje v obdobju presušitve}_{Krmljenje v obdobju presušitve}

(8)

RMB naj bi bil stabilen in se tekom laktacije naj nebi spreminjalRMB naj bi bil stabilen in se tekom laktacije naj nebi spreminjal

Spreminjanje RMB tekom laktacije je znak za neustrezno oskrbo krav s Spreminjanje RMB tekom laktacije je znak za neustrezno oskrbo krav s hranljivimi snovmi in kaže sum na neustrezno prebavo in presnovo hranljivimi snovmi in kaže sum na neustrezno prebavo in presnovo Širok RMB v mleku

Širok RMB v mleku

•• Kaže na negativno energijsko bilanco (Grieve in sod., 1986)Kaže na negativno energijsko bilanco (Grieve in sod., 1986)

–

– verjetnost prisotnosti subklinične ketoze (Richard, 2004)verjetnost prisotnosti subklinične ketoze (Richard, 2004) –

– povečano pogostnost dislokacije siriščnika (Geishauser in sod., 1997)povečano pogostnost dislokacije siriščnika (Geishauser in sod., 1997)

•• Je povezan s slabšo plodnostjoJe povezan s slabšo plodnostjo

– zakasnela prva pojatev – zmanjšana uspešnost osemenitve

– povečana možnost cist na jajčnikih in vnetja maternice – podaljšan poporodni premor (Podpečan in sod., 2007) – podaljšana doba med telitvama (Biderman in sod.,2007) •• Povezan s slabšo kakovostjo mlekaPovezan s slabšo kakovostjo mleka

–– Prisotna ketonska telesa v mleku povzročajo trpek okus, neugodno aromo in težave Prisotna ketonska telesa v mleku povzročajo trpek okus, neugodno aromo in težave pri toplotni obdelavi mleka

pri toplotni obdelavi mleka Ozek RMB v mleku Ozek RMB v mleku

•• Verjetno prisotna acidoza vampaVerjetno prisotna acidoza vampa –

– povečana pogostnost obolenja parkljevpovečana pogostnost obolenja parkljev

Razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku Razmerje med maščobami in beljakovinami v mleku

(RMB) (RMB)

Kmetijski inštitut Slovenije Primeri iz prakse –

V hlevu so pogoste presnovne motnje (ketoze)

(9)

Delež vzorcev mleka glede na RMB in vsebnost beljakovin v Delež vzorcev mleka glede na RMB in vsebnost beljakovin v mleku od 10. do 65. dne po telitvi (2000

mleku od 10. do 65. dne po telitvi (2000--2008) 2008) (Babnik in sod., 2009)(Babnik in sod., 2009)

0,7 1,1 1,5 1,9

2,6 2,9 3,2 3,5 3,8 4,1 4,4 Beljakovine v mleku / Milk protein (%)

R M B v m le k u / F P R i n m il k > < < > Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 14 16 18 20 A1 RJ 13,7% LS 15,6% ČB 19,7% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 2 3 4 5 6 A2 RJ 3,5% LS 3,9% ČB 2,9% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 0.05 0.10 0.15 0.20 0.25 A3 RJ 0,1% LS 0,1% ČB 0,1% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 30 35 40 45 B1 RJ 36,6% LS 35,5% ČB 42,2% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 15 20 25 B2 RJ 24,7% LS 25,4% ČB 15,9% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 1.0 1.5 2.0 2.5 B3 RJ 1,4% LS 1,9% ČB 1,2% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 6 8 10 12 RJ 7,3%C1 LS 6,6% ČB 9,7% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 6 8 10 12 C2 RJ 11,3% LS 9,7% ČB 6,5% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 0.5 1.0 1.5 2.0 C3 RJ 1,3% LS 1,3% ČB 0,7% RJ 14 % RJ 14 % LS 16 % LS 16 % ČB 20 % ČB 20 % RJ 37 % RJ 37 % LS 36 % LS 36 % ČB 42 % ČB 42 % RJ 7 % RJ 7 % LS 7 % LS 7 % ČB 10 % ČB 10 % RJ 25 % RJ 25 % LS 25 % LS 25 % ČB 16 % ČB 16 % RJ 4 % RJ 4 % LS 4 % LS 4 % ČB 3 % ČB 3 %

Delež vzorcev mleka glede na RMB in vsebnost beljakovin v Delež vzorcev mleka glede na RMB in vsebnost beljakovin v mleku od 66. do 240. dne po telitvi (2000

mleku od 66. do 240. dne po telitvi (2000--2008) 2008) (Babnik in sod., 2009)(Babnik in sod., 2009)

0,7 1,1 1,5 1,9

2,6 2,9 3,2 3,5 3,8 4,1 4,4 Beljakovine v mleku / Milk protein (%)

R M B v m le k u / F P R i n m il k > < < > Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 4.0 4.5 5.0 5.5 6.0 6.5 RJ 4,3%A1 LS 5,3% ČB 5,4% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 2 3 4 5 A2 RJ 2,8% LS 3,7% ČB 2,8% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 0.1 0.2 0.3 0.4 0.5 A3 RJ 0,2% LS 0,3% ČB 0,2% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 20 25 30 35 B1 RJ 22,0% LS 20,8% ČB 29,7% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 34 36 38 40 42 44 B2 RJ 41,5% LS 41,7% ČB 35,6% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 3 4 5 6 7 8 B3 RJ 6,1% LS 6,5% ČB 4,2% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 3 4 5 6 7 8 9 10 C1 RJ 3,8% LS 3,7% ČB 7,3% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 11 12 13 14 15 16 17 RJ 15,3%C2 LS 14,4% ČB 13,1% Leto / Year % 00 01 02 03 04 05 06 07 08 1 2 3 4 5 C3 RJ 3,9% LS 3,7% ČB 1,6% RJ 42 % RJ 42 % LS 42 % LS 42 % ČB 36 % ČB 36 % RJ 15 % RJ 15 % LS 14 % LS 14 % ČB 13 % ČB 13 % RJ 4 % RJ 4 % LS 5 % LS 5 % ČB 5 % ČB 5 % RJ 22 % RJ 22 % LS 21 % LS 21 % ČB 30 % ČB 30 %

Na kaj opozarja analiza RMB v mleku Na kaj opozarja analiza RMB v mleku

Velik delež vzorcev mleka prva dva meseca po telitvi z Velik delež vzorcev mleka prva dva meseca po telitvi z RMB >1,5 in RMB <1,1 kaže na slabo obvladovanje RMB >1,5 in RMB <1,1 kaže na slabo obvladovanje vodenja reje v čredah

vodenja reje v čredah

Velika variabilnost v RMB (KV=7,5 do 8,4 %) med Velika variabilnost v RMB (KV=7,5 do 8,4 %) med

č_{redami (rejec} č_{redami (rejec--čreda)}č_reda)

Najizraziteje se problem neustreznega RMB kaže pri kravah Najizraziteje se problem neustreznega RMB kaže pri kravah

č_rno

č_{rno--bele pasme, ki so selekcionirane na veliko prirejo mleka in}_{bele pasme, ki so selekcionirane na veliko prirejo mleka in}

jim zaradi tega rejci težko zagotavljajo ustrezne razmere za rejo jim zaradi tega rejci težko zagotavljajo ustrezne razmere za rejo

Reja krav v stresnih razmerah zmanjšuje kakovost mleka Reja krav v stresnih razmerah zmanjšuje kakovost mleka (manjša vsebnost nekaterih mineralov in vitaminov, ketonska (manjša vsebnost nekaterih mineralov in vitaminov, ketonska telesa v mleku pa povzročajo trpek okus, neugodno aromo in telesa v mleku pa povzročajo trpek okus, neugodno aromo in težave pri toplotni obdelavi mleka)

težave pri toplotni obdelavi mleka)

V Sloveniji se povečuje razkorak med genetsko V Sloveniji se povečuje razkorak med genetsko spodobnostjo krav in razmerami za rejo ? spodobnostjo krav in razmerami za rejo ?

(10)

Sečnina v mleku Sečnina v mleku •• _{Sečnina v mleku izvira pretežno iz}_{Sečnina v mleku izvira pretežno iz}

presežkov amoniaka v vampu le manjši presežkov amoniaka v vampu le manjši del iz presnove aminokislin

del iz presnove aminokislin

•• _{Koncentracija amoniaka v vampu je}_{Koncentracija amoniaka v vampu je} odvisna od količine in razgradljivosti odvisna od količine in razgradljivosti beljakovin, ki prispejo v vamp ter beljakovin, ki prispejo v vamp ter izkoriščanja amoniaka za rast izkoriščanja amoniaka za rast mikroorganizmov (fermentabilne mikroorganizmov (fermentabilne energije)

energije) –

–_{Preveč surovih beljakovin}_{Preveč surovih beljakovin} –

–_{Premalo fermentabilne energije}_{Premalo fermentabilne energije}

Kmetijski inštitut Slovenije 2,6 2,8 3 3,2 3,4 3,6 3,8 4 4,2 4,4 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 Vsebnost sečnine (mg/100 ml) V s eb n o st b e lj a k o vi n ( % ) optimum preveč razgradljivih beljakovin, premalo energije premalo razgr. beljakovin, premalo energije, premalo neraz. belj.

premalo razgr. beljakovin, veliko energije in nerazgr. belj. preveč razgr. beljakovin, veliko energije in nerazgr. belj. E N E R G I J A SUROVE BELJAKOVINE

Število meritev in vsebnost sečnine v mleku molznic po naseljih v obdobju 2002-2008 (Verbič in sod. 2009)

(11)

Kmetijski inštitut Slovenije 0 5 10 15 20 25 30 35 40 45 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 LETO D el ež v zo rc ev ( % ) < 15 mg/100 ml > 30 mg/100 ml D

Delež vzorcev mleka s premajhnimi (elež vzorcev mleka s premajhnimi (<<15 mg15 mg//100 ml) ali 100 ml) ali prevelikimi (

prevelikimi (>>30 mg30 mg//100 ml) vsebnostmi sečnine v mleku 100 ml) vsebnostmi sečnine v mleku ((20022002--20082008) ) (Verbič in sod., 2009)

Stres Stres

•• _{Velika obremenitev po telitvi}_{Velika obremenitev po telitvi} •• _{Neustrezna prehrana in okolje}_{Neustrezna prehrana in okolje}

•• _{Oksidativni stres}_{Oksidativni stres}

•• _{Zelo se poveča potreba po}_{Zelo se poveča potreba po} antioksidantih

antioksidantih

Vitamini in minerali kot antioksidanti • Velik del prostih radikalov nastaja ob aktiviranju makrofagov

v stresnih razmerah. Imunske celice jih proizvajajo in uporabljajo kot orožje za uničevanje patogenov

• Za obrambo proti prostim radikalom telo potrebuje

antioksidante (vitamini C, E in Beta-karoten oz. ostali karotenoidi)

• Kot antioksidanti so pomembni nekateri encimi, katerih sestavni elementi so minerali (Se, Cu+Zn, Mn+Zn, Cu, Fe)

• Če omenjenih mineralov ni v primerni količini, telo ne more

sintetizirati antioksidativnih encimov in nastopi oksidativni stres, poškodba molekul in membran ter oslabitev imunskega sistema

•• _{Pri kravah je še posebno povečana potreba po antioksidantih}_{Pri kravah je še posebno povečana potreba po antioksidantih} v času po telitvi ali ob kliničnih in subkliničnih ketozah v času po telitvi ali ob kliničnih in subkliničnih ketozah (zamaščena jetra)

(12)

Vitamini in minerali kot antioksidanti Tabela. Stresni dejavniki, ki spodbujajo produkcijo prostih radikalov

Prehranski Okoljski Bolezenski Toksini (pesticidi, težke kovine…), Veliko PUFA Pomanjkanje -Vitamini A in E, carotenov in mikroelementov Preveč – Fe ali Cu, vitamina A Temperatura Vlažnost Radiacija Bolezni-bacterijske, virusne in glivične, Alergije Mikotoksini Prirejeno po Surai (2002)

Mastitis

Primerna oz. skladna oskrba z vitaminom A ali beta karotenom, selenom, vitaminom E, bakrom in cinkom je ključno za vzdrževanje učinkovitega imunskega sistema in zdravje vimena. Preskromna ali prekomerna oskrba s temi hranili deluje negativno na imunski sistem in poveča pogostnost mastitisov.

Cu

Baker je razmeroma slabo izkoristljiv

Če je v obroku normalna količina S (2g/kg sušine) in srednja

količina Mo (1 mg/kg sušine) je absorpcija Cu normalna in pri koncentraciji 10 mg/kgsušine obroka krave lahko nalagajo rezervo v jetra.

Izkoristljivost:

Slabo se izkorišča iz mlade trave (2 %) < travna silaža (5%) < seno (7 %) < žita (9 %) Pri mladih živalih na mladi paši se lahko pojavi pomanjkanje (priporočeno 15-20 mg/kg sušine) Pomanjkanje Cu se lahko pojavi ob večji vsebnosti antagonistov. Če je v obroku več kot 2 g/kg sušine S ter razmerje Cu:Mo 3:1 ali razmerje Fe:Cu 50 do 100. Onesnažena silaža z zemljo…

Tudi povečana vsebnost Zn (> 100 mg/kg sušine) ali Cd (> 5 mg/kg sušine) poslabša izkoristljivost Cu.

(13)

Kmetijski inštitut Slovenije Izkoristljivost Cu 0 0,01 0,02 0,03 0,04 0,05 0,06 0 1 2 3 4 5 6 S v obroku (g/kg SS) K oe fic ie nt a bs or pc ije C u Mo=1 mg/kg SS Mo=3 mg/kg SS Mo=5 mg/kg SS Mo=10 mg/kg SS ARC, 1980

Izkoristljivost Cu

Interakcija z drugimi elementi - antagonisti: Mo, S, Ca, Zn, Fe, Mn, Co, Pb, Cd in Se

Vir Cu: voluminozna krma slaba izkoristljivost – s staranjem in lignifikacijo se izkoristljivost Cu hitro zmanjšuje,

organsko vezan CU > Cu sulfit > Cu oksid > elementarni Cu=0

Potrebe po Cu niso statične, ko pride do stresa se nivo Cu v krvi zmanjša in poveča Cu v urinu.

Zn

Z voluminozno krmo živali pogosto ne zaužijejo dovolj Zn (50 mg/kg sušine).

Motenje absorpcije in pomanjkanje Zn ugotavljajo predvsem v primeru presežkov Ca, Cu in Fe. Krave na obroku lucerne + močne krme so imele v obroku 50 mg Zn/kg sušine:

•z dodatkom CaCO₃za povečanje razmerja Ca:P iz 1,5:1 na 3 do 3,5 :1

ali

•povečanjem Cu iz 10 na 25 – 30 mg/kg sušine obroka

so krave kazale tekom laktacije znake pomanjkanja Zn (padec Zn v plazmi, parakeratotična sprememba kože v področju parkljev)

(14)

Bilanca mikroelementov oz. težkih kovin na kmetiji (g/ha/leto); (Öborn in sod., 2008)

Cd Cu Fe Mn Mo Se Zn Gnojenje 0,01 6,1 0 33 0,2 0,0 4 Reja (nastilj, voda…) 0,03 1,2 49 46 0,6 0,39 15 Krma (koncentrati) 0,44 28,9 641 340 1,3 2,24 357 Vnos na kmetijo 0,48 36 690 420 2,1 2,7 376 Iznos (mleko, meso, teleta…) 0,02 4 19 3 1,3 0,6 63 Iznos/Vnos x 100 (%) 4 11 3 1 61 23 17

Onesnaževanje tal s težkimi kovinami Onesnaževanje tal s težkimi kovinami

0% 20% 40% 60% 80% 100% Cd Cr Cu Ni Pb Zn Vol. krma Krmila Min-vit Oprema Ostalo

Izvor problematičnih elementov (težkih kovin), ki vstopajo v prehranski krogotok prežvekovalcev in obremenjujejo kmetijska tla

Bilanca K pri kravi s 5000 l mleka Bilanca K pri kravi s 5000 l mleka

K v blatu in urinu 93 kg K v mleku 7 kg K v krmi 100 kg