ŠTUDENTIH BIBLIOTEKARSTVA*
Robert Čuden
Oddano: 07.02.02 – Sprejeto: 18.10.02
Strokovni članek
UDK 025.4 : 017.1 : 378.602-057.87
Izvleček
Predmetne oznake (PO) so besede ali besedne zveze, ki predstavljajo vsebino doku-menta. PO so tako v pomoč bibliotekarjem in uporabnikom, saj nam pomagajo najti publikacijo o določenem predmetu ali pojmu. Članek je osredotočen na to, kako us-pešno študenti bibliotekarstva razumejo PO. V ta namen je bila na Filozofski fakulteti v tednu od 12.2. do 16.2.2001 izvedena anketa med študenti 1., 2., 3. in 4. letnika. Hipote-za je, da študenti 4. letnika boljše razumejo PO kot ostali letniki. Razlog je v tem, da so študenti 4. letnika že poslušali teorijo o PO pri predmetu Klasifikacija, ostali letniki pa še ne. Za pravilen pomen predmetnih oznak smo privzeli interpretacijo predavateljice dr. Alenke Šauperl. Pri razumevanju PO se je izkazalo, da so študenti 3. letnika v 63,1% (111 od 176 primerov) določili pravilni pomen PO, študenti 4. letnika pa le v 45,8% (121 od 264 primerov). To je zanimiv rezultat, saj študenti 3. letnika pri predavanjih iz pred-meta Klasifikacija še niso podrobneje spoznali teorije predmetnih oznak. Rezultati ankete so pokazali, da so študenti bibliotekarstva v 48,1% (446 od 928 primerov) pravilno določili (razumeli) pomene PO.
Ključne besede: predmetne oznake, razumevanje, študenti, bibliotekarstvo
* Prispevek vključuje ugotovitve iz diplomske naloge: Čuden Robert: Razumevanje predmetnih oznak med študenti bibliotekarstva. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, 2001.
Professional article
UDK 025.4 : 017.1 : 378.602-057.87
Abstract
Subject headings are words or a formation of phrases which represent the content of a document. Subject headings therefore serve as aid for librarians and users in help-ing to find a publication on a certain topic or notion. The paper is focused on how successfully the students of librarianship understand subject headings. For this pur-pose a survey was carried out at the Faculty of Arts in the week from February 12th to
February 16th, 2001, among the students of the 1st, 2nd, 3rd and 4th academic year. The
hypothesis is that the students of the 4th year have a better understanding of subject
headings than other students. The reason lies in the fact that these students have been acquainted with the theory of subject headings within the course “Subject cata-loguing” while others have not. For an accurate meaning of subject headings we have adopted the interpretation of the instructor Alenka Šauperl. It was found that stu-dents of the third year have defined in 63,1% (111 of 176 cases) the correct meaning of subject headings, while the students of the fourth year only in 45,8% (121 of 264 cas-es). This is an interesting result since the students of the third year are not acquainted in detail with the theory of subject headings within the subject “Classification”. The results of the inquiry showed that 48,1% (446 of 928 cases) of the students of librarian-ship correctly defined (understood) the meanings of the subject headings.
Key words: subject headings, comprehension, students, librarianship
1
Uvod
Predmetne oznake oblikujejo knjižničarji v skladu s pravili za oblikovanje pred-metnih oznak v vzajemnem katalogu (Splošni slovenski geslovnik, 2002). Ker so predmetne oznake prvenstveno namenjene uporabnikom in knjižničarjem, se postavlja vprašanje o njihovi ustreznosti in razumljivosti.
Namen članka je ugotoviti in prikazati, kako študenti bibliotekarstva kot upo-rabniki razumejo predmetne oznake in kakšne so razlike v razumevanju med letniki.
Tabela 1: Število in smer anketiranih študentov po letnikih
k i n t e
l {tevilo v e c n a r i t e k n a
h i n a s i p v o l i v e t {
v o t n e d u t {
a j i d u t { r e m s
.
1 37 56 enopredmetni+dvopredmetni .
2 24 52 enopredmetni+dvopredmetni .
3 22 37 samoenopredmetni .
4 33 53 enopredmetni+dvopredmetni J
A P U K
S 112 198
Predpostavljamo, da bodo študenti 4. letnika bolje razumeli predmetne oznake, ker so to snov že poslušali v okviru predmeta Klasifikacija 2, ostale letnike pa ta snov še čaka po študijskem programu. Zanimivo je vprašanje, če študenti razume-jo predmetne oznake enako kot predavateljica in zakaj jih tako razumerazume-jo. Možna sta dva odgovora:
- predmetne oznake so splošno razumljive;
- predavanja pri doc. dr. Alenki Šauperl so dobra, in zato študenti dobro ra-zumejo predmetne oznake.
2
Predmetna oznaka v vzajemnem katalogu
Pregled teorije predmetnih oznak bomo povzeli po NUK-ovem pravilniku (Splošni slovenski geslovnik, 2002) in Učbeniku za študentke in študente bibliotekarstva (Šauperl, 2000). »Predmetne oznake so besede ali besedne zveze s katerimi kratko in jedrnato označimo vsebino dela.« (Šauperl, 2000, str. 82) Predmetne oznake so enostavne in sestavljene. Enostavne so izražene z eno samo besedo. Predmetne oznake so sestavljene, kadar jih tvorimo kot besedne zveze in so zapisane v nar-avnem vrstnem redu. V okviru sistema COBISS vnašamo predmetne oznake strukturirano v različna polja (predstavljena so v tabeli 2) bibliografskega zapisa v formatu COMARC (COMARC/B, 1991-) in UNIMARC (Priročnik za UNIMA-RC, 1999).
Tabela 2: Polja za sprejete predmetne oznake (PO) in ustrezna polja za nesprejete pojme o k i l b o o t e j e r p s a z e j l o p e k a n z o e n t e m d e r p o k i l b o o t e j e r p s e n a z e j l o p e k a n z o e n t e m d e r p e k a n z o e n t e m d e r p a t s r v 0 0
6 960 osebnoime
1 0
6 961 imekorporacije 2
0
6 962 rodbinskoime
5 0
6 965 stvarninaslovkotPO 6
0
6 966 temakotPO
7 0
6 967 zemljepisnaPO
9 0
6 969 formalnaPO1
0 1
6 prostooblikovanePO
3
Hipoteza in raziskovalna vprašanja
Anketa je vsebovala osem nizov predmetnih oznak (ime korporacije kot PO, tema kot PO, geografsko ime kot PO in prosto oblikovane PO). Študenti so morali napisati pomene teh predmetnih oznak.
Razumevanje predmetnih oznak je pogojeno z znanjem, ki ga pridobijo študentje bibliotekarstva s poslušanjem predavanj pri predmetu Klasifikacija, z branjem strokovne literature ter na koncu tudi s praktičnimi izkušnjami.
Naša hipoteza se glasi: študenti 4. letnika bibliotekarstva bolje razumejo pred-metne oznake kot študentje ostalih letnikov. Razlog je v tem, da so študenti 4. letnika že uspešno (eni bolj, drugi manj) opravili preizkus znanja o predmetnih oznakah v okviru predmeta Klasifikacija 2, študentje ostalih letnikov pa še ne.
Podrobnejša raziskovalna vprašanja o razumevanju predmetnih oznak bodo: - kakšne so in kje se pojavijo razlike med študenti četrtega in študenti ostalih
letnikov;
- ali so razlike med študenti 1., 2. in 3. letnika;
4
Rezultati ankete
4.1
Pomen primerov predmetnih oznak v anketi
Pomen primerov predmetnih oznak, uporabljenih v anketi, je bilo potrebno defin-irati pred začetkom izvedbe ankete. Pomen predmetnih oznak je določila preda-vateljica doc. dr. Alenka Šauperl. Najprej je naveden primer predmetne oznake, sledi pa mu pomen predmetne oznake, predstavljen z naslovom izmišljene pub-likacije, ki je opisana z izrazom.
a) Zavarovalnica Triglav – Ljubljana – Območna enota – Ljubljana – Umetnos-tne zbirke
Pomen: Umetnostne zbirke Zavarovalnice Triglav, Območne enote v Ljubljani Umetnostne zbirke Območne enote Zavarovalnice Triglav v Ljubljani b) Filozofska fakulteta – Ljubljana – Oddelek za bibliotekarstvo - Študijski
pro-grami
Pomen: Študijski program Filozofske fakultete, Oddelka za bibliotekarstvo v Ljubljani
Študijski program Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske Fakultete v Ljubljani
c) Bibliotekarstvo – Posvetovanja – Slovenija – 1974 – Zborniki Pomen: Zbornik posvetovanja bibliotekarjev v Sloveniji leta 1974 d) Lov, divji – Zgodovina – Koroška (Avstrija) – Razstavni katalogi
Pomen: Razstavni katalog zgodovine divjega lova na Avstrijskem Koroškem
e) Ljubljana – Urbanistična ureditev – Projekti Pomen: Projekt urbanistične ureditve Ljubljane f) Julijska krajina – Meje – 1918-1947 – Zemljevidi
Pomen: Zemljevidi mej Julijske krajine med leti 1918 - 1947 g) Bibliotekarstvo – Terminološki slovarji – Slovenščina
Pomen: Bibliotekarski terminološki slovar v slovenščini
h) Železnice – Železniške proge – Slovenija – Kočevsko – Zgodovinski pregledi Pomen: Zgodovinski pregled železnic in železniških prog na Kočevskem.
4.2
Kategorije ocenjevanja pomenov predmetnih oznak v
anketi
knjižnicah. Vsi primeri pri kategorijah so dejanski odgovori anketiranih študen-tov. Le pri dveh primerih (Dodan več kot en pojem – pravilno in Različna sklad-nja – pravilno) nista dejanska odgovora študentov, ker se ti kategoriji nista po-javili.
4.2.1 Pravilne kategorije
Enaka oblika (Same Language): uporabimo, ko se pri primerjavi pomena pred-metne oznake strokovnjaka in pomena predpred-metne oznake, ki so ga določili štu-denti, ne pokažejo razlike pri izbiri besed (pomenov) in skladnji2. Primer za
kate-gorijo »Enaka oblika« je, ko so študenti napisali sledeči pomen »Bibliotekarski ter-minološki slovar v slovenščini« za predmetno oznako »Bibliotekarstvo – Terminološki slovarji – Slovenščina«. Pomen, ki ga je napisala predavateljica za to predmetno oznako, je »Bibliotekarski terminološki slovar v slovenščini«.
Različna oblika (Different Language): uporabimo, ko pri primerjavi pomena predmetne oznake strokovnjaka in pomena predmetne oznake, ki so ga določili študenti, ugotovimo, da so študenti uporabili različno obliko - različna izbira besed – pomenov in različno sintakso za označevanje istega pomena predmetne oznake. Primer za kategorijo »Različna oblika« je, ko so študenti napisali sledeči pomen: »Slovenski bibliotekarski terminološki slovar« za predmetno oznako » Bibli-otekarstvo – Terminološki slovarji – Slovenščina«. Pomen, ki ga je napisala preda-vateljica za to predmetno oznako, je »Bibliotekarski terminološki slovar v slovenšči-ni«.
4.2.2 Pravilne ali nepravilne kategorije
Dodan en pojem: pravilno, nepravilno (Read in One Concept: correct, incorrect): uporabimo, ko pri primerjavi pomena predmetne oznake strokovnjaka in pom-ena predmetne oznake, ki so ga določili študenti, ugotovimo, da so študenti do-dali en pomen (besedo ali frazo). Lahko dodajo smiselno pravilen pomen in takrat uporabimo podkategorijo Dodan en pomen – pravilno. Primer za kategorijo »Dodan en pomen - pravilno« je, ko so študenti napisali sledeči pomen: » Zgo-dovinski pregled železnic in železniških prog na Kočevskem v Sloveniji« za predmetno oznako »Železnice – Železniške proge – Slovenija – Kočevsko – Zgodovinski pregledi«. Pomen, ki ga je napisala predavateljica za to predmetno oznako, je »Zgodovinski pregled železnic in železniških prog na Kočevskem«.
Če pa so dodali smiselno nepravilen pomen, uporabimo podkategorijo Dodan en pomen – nepravilno. Primer za kategorijo »Dodan en pomen - nepravilno« je, ko so študenti napisali sledeči pomen: »Zavarovanje umetnostne zbirke Zavaroval-nice Triglav Območne enote v Ljubljani« za predmetno oznako »Zavarovalnica Triglav – Ljubljana – Območna enota – Ljubljana – Umetnostne zbirke«. Pomen, ki ga je
la predavateljica za to predmetno oznako, je »Umetnostne zbirke Zavarovalnice Triglav Območne enote v Ljubljani« ali »Umetnostne zbirke Območne enote Zavarovalnice Triglav v Ljubljani«.
Dodan več kot en pomen: pravilno, nepravilno (Read in More than One Concept: correct, incorrect): uporabimo, ko pri primerjavi pomena predmetne oznake strok-ovnjaka in pomena predmetne oznake, ki so ga določili študenti, ugotovimo, da so študenti dodali več pomenov (besed ali fraz). Lahko dodajo smiselno pravilne pomene, takrat uporabimo podkategorijo Dodan več kot en pomen – pravilno. Primer za kategorijo »Dodan več kot en pomen - pravilno« je, če bi študentje napisali pomen»Umetnostne zbirke (slike, grafike) Zavarovalnice Triglav Območne enote v Ljubljani« za predmetno oznako »Zavarovalnica Triglav – Ljubljana – Območna enota – Ljubljana – Umetnostne zbirke«. Pomen, ki ga je napisala predavateljica za to pred-metno oznako, je »Umetnostne zbirke Zavarovalnice Triglav Območne enote v Ljublja-ni«. Odgovor študentov je izmišljen, ker se ta kategorija ni pojavila v nobenem primeru.
Če pa so dodali smiselno nepravilne pomene, uporabimo podkategorijo Dodan več kot en pomen – nepravilno. Primer za kategorijo »Dodan več kot en pomen -nepravilno« je, ko so študenti napisali sledeči pomen: »Razstava umetnostnih zbirk v prostorih Zavarovalnice Triglav Območne enote v Ljubljani« za predmetno oznako »Zavarovalnica Triglav – Ljubljana – Območna enota – Ljubljana – Umetnostne zbirke«. Pomen, ki ga je napisala predavateljica za to predmetno oznako, je »Umetnostne zbirke Zavarovalnice Triglav Območne enote v Ljubljani« ali »Umetnostne zbirke Ob-močne enote Zavarovalnice Triglav v Ljubljani«.
Različna skladnja: pravilno, nepravilno (Different Syntax: correct, incorrect): uporabimo, ko pri primerjavi pomena predmetne oznake strokovnjaka in pom-ena predmetne oznake, ki so ga določili študenti ugotovimo, da so študenti upo-rabili enako obliko (izbira besed – pomenov) in različno sintakso. Primer za kategorijo »Različna skladnja - pravilno« je, če bi študenti napisali sledeči pomen: »Razstavni katalog zgodovine divjega lova na Koroškem v Avstriji« za predmetno ozna-ko »Lov, divji – Zgodovina – Koroška (Avstrija) – Razstavni katalogi«. Pomen, ki ga je napisala predavateljica za to predmetno oznako je »Razstavni katalog zgodovine divjega lova na Avstrijskem Koroškem«.
Kombinacije (Combinations): včasih pri primerjavi pomena predmetne oznake strokovnjaka in pomena predmetne oznake, ki so ga določili študenti, ne more-mo določiti samore-mo ene podkategorije (pravilne ali nepravilne). Pomen predmetne oznake je potrebno ovrednotiti z različnimi podkategorijami, npr.: dodan en pomen - nepravilno in hkrati izpuščen več kot en pomen. Primer za kategorijo »Kombinacije« je, ko so študenti napisali sledeči pomen: »Razpis oddelka za bibli-otekarstvo« za predmetno oznako »Filozofska fakulteta – Ljubljana – Oddelek za bib-liotekarstvo - Študijski programi«. Pomen, ki ga je napisala predavateljica za to pred-metno oznako, je »Študijski program Filozofske fakultete, Oddelka za bibliotekarstvo v Ljubljani« ali »Študijski program Oddelka za bibliotekarstvo Filozofske Fakultete v Ljublja-ni«.
4.2.3 Nepravilne kategorije
Izpuščen en pomen (Left Out One Concept): uporabimo, ko pri primerjavi pom-ena predmetne oznake strokovnjaka in pompom-ena predmetne oznake, ki so ga določi-li študenti, ugotovimo, da so študenti izpustidoloči-li en pomen (besedo adoloči-li frazo). Iz-pustitev pomena vedno spremeni pomen predmetne oznake. Primer za kategor-ijo »Izpuščen en pomen« je, ko so študenti napisali sledeči pomen: »Bibliotekarski terminološki slovar« za predmetno oznako »Bibliotekarstvo – Terminološki slovarji – Slovenščina«. Pomen, ki ga je napisala predavateljica za to predmetno oznako, je »Bibliotekarski terminološki slovar v slovenščini«.
Izpuščen več kot en pomen (Left Out More Than One Concept): uporabimo, ko pri primerjavi pomena predmetne oznake strokovnjaka in pomena predmetne oznake, ki so ga določili študenti, ugotovimo, da so študenti izpustili več pomen-ov (besed ali fraz). Izpustitev več pomenpomen-ov vedno spremeni pomen predmetne oznake. Primer za kategorijo »Izpuščen več kot en pomen« je, ko so študenti napis-ali sledeči pomen: »Zemljevid Julijske krajine« za predmetno oznako »Julijska kraji-na - Meje - 1918-1947 - Zemljevidi«. Pomen, ki ga je napisala predavateljica za to predmetno oznako, je »Zemljevidi Julijske krajine med leti 1918-1947«.
4.3
Prikaz rezultatov ankete
4.3.1 Pravilni in nepravilni pomeni vseh predmetnih oznak
Tabela 3: Pravilni in nepravilni pomeni vseh predmetnih oznak glede na letnik študija K I N T E L / J I R E T I R
K 1. 2. 3. 4. SKUPAJ
O N L I V A R
P 126 88 111 121 446
O N L I V A R P E
N 170 104 65 143 482
J A P U K
S 296 192 176 264 928
Pravilni pomen vseh predmetnih oznak so najboljše določili anketirani študenti 3. letnika (111 od 176 primerov PO – 63,1%). Sledijo študenti 2. letnika (88 od 192 primerov PO – 45,8%) in 4. letnika (121 od 264 primerov PO – 45,8%). Najslabše so pravilni pomen določili študenti 1. letnika (126 od 296 primerov PO – 42,6%). Skupno so študenti določili pravilni pomen predmetnih oznak v 48,1% primerov (446 od 928 primerov PO).
Tabela 4: Pravilni pomeni vseh predmetnih oznak glede na letnik študija
K I N T E L / J I R E T I R
K 1. 2. 3. 4. SKUPAJ
A K I L B O A K A N
E 93 63 85 94 335
A K I L B O A N ^ I L Z A
R 26 19 20 25 90
N E M O P N E N A D O
D 7 6 6 2 21
N E M O P N E T O K ^ E V N A D O
D 0 0 0 0 0
A J N D A L K S A N ^ I L Z A
R 0 0 0 0 0
E J I C A N I B M O
K 0 0 0 0 0
J A P U K
S 126 88 111 121 446
V O R E M I R P H E S V O L I V E T
[ 296 192 176 264 928
Tabela 5: Nepravilni pomeni vseh predmetnih oznak glede na letnik študija K I N T E L / J I R E T I R
K 1. 2. 3. 4. SKUPAJ
N E M O P N E N A D O
D 1 0 1 0 2
N E M O P N E T O K ^ E V N A D O
D 0 0 4 2 6
A J N D A L K S A N ^ I L Z A
R 13 4 3 3 23
N E M O P N E N E ^ Š U P Z
I 55 36 27 58 176
N E M O P N E T O K ^ E V N E ^ Š U P Z
I 45 38 11 38 132
E J I C A N I B M O
K 42 23 17 35 117
A R O V O G D O Z E R
B 14 3 2 7 26
J A P U K
S 170 104 65 143 482
V O R E M I R P H E S V O L I V E T
[ 296 192 176 264 928
Pri nepravilnih pomenih vidimo, da so študenti pri določanju pomena predmet-nih oznak najpogosteje izpustili en pomen (176 od 928 primerov PO – 18,9%). Druga najpogostejša napaka je bila, da so študenti izpustili več kot en pomen (132 od 928 primerov PO – 14,3%). V več primerih (117 od 928 primerov PO – 12,6%) so študenti istočasno izpustili en oz. več pomenov in dodali en oz. več nepravilnih pomenov (KOMBINACIJE). Nekaj študentov je spremenilo vrstni red besed v predmetnih oznakah, kar je seveda spremenilo pomen predmetnih oznak (RAZLIČNA SKLADNJA).
5
Ovrednotenje hipoteze in raziskovalnih
vprašanj
5.1
Hipoteza
pred-metnih oznakah med študijem. V anketi bi zato morali dodatiše vprašanje o smeri študija, da bi lahko našo tezo potrdilil ali ovrgli. Vprašanje ostaja odprto in bo predmet nadaljnje raziskave.
Pri razumevanju predmetnih oznak se je pokazalo, da znanje, pridobljeno na predavanjih pri 4. letnikih, ne vpliva v večji meri na razumevanje predmetnih oznak, kar pomeni, da so trenutno predmetne oznake še kar dobro razumljive uporabnikom in ne le strokovnjakom. Tu se pojavi vprašanje, kaj torej zares vpliva na razumevanje predmetnih oznak: izkušnje, znanje ali oboje. Vidimo, da je celo višji odstotek ugotovljenih pravilnih pomenov pri študentih 3. letnika, ki še niso poslušali teorije o predmetnih oznakah, in študenti 4. letnika naj bi prav tako imeli več izkušenj kot študenti 3. letnika. Zato bi morali študenti 4. letnika bolje razumeti predmetne oznake kot študenti 3. letnika, kar pa se ni potrdilo.
5.2
Raziskovalna vprašanja
5.2.1 Razlike med letniki
Pri razumevanju predmetnih oznak se med 4. letnikom in ostalimi ne pojavijo velike razlike. Prav tako ni velikih razlik med študenti 1., 2. in 3. letnika. Najbolj očitna razlika je v odstotku pravilnih odgovorov. Pri razumevanju predmetnih oznak je bil odstotek pravilnih odgovorov pri 3. letnikih (111 od 176 primerov -63,1%) višji kot pri 4. letnikih (121 od 264 primerov - 45,8%). Odgovori študen-tov 1., 2., 3. in 4. letnika so si podobni (pri pravilnih in nepravilnih pomenih se v vseh letnikih v večini primerov pojavljajo enake kategorije odgovorov). Različen je le odstotek ugotovljenih pravilnih in nepravilnih pomenov.
Pri nepravilnih pomenih pa so študenti vseh letnikov največkrat IZPUSTILI EN POMEN: 1. letnik (13 od 37 – 35,1%), 2. letnik (6 od 24 – 25,0%), 3. letnik (6 od 22 – 27,2%) in 4. letnik (17 od 37 – 51,5%). Pri posameznih letnikih se pojavita še kategoriji KOMBINACIJE in BREZ ODGOVORA.
Tudi pri skupnih rezultatih (pravilnih in nepravilnih) vidimo v tabelah 4 in 5, da so študenti v večini primerov določili enake pomene v vseh letnikih. Pri pravil-nih pomepravil-nih so v vseh letnikih zastopane sledeče kategorije: ENAKA OBLIKA, RAZLIČNA OBLIKA in DODAN EN POMEN. Pri nepravilnih pomenih se na-jvečkrat v vseh letnikih pojavijo kategorije: IZPUŠČEN EN POMEN, IZPUŠČEN VEČ KOT EN POMEN in KOMBINACIJE. Ostale kategorije odgovorov se pojav-ijo v manjši meri.
5.2.2 Kaj bi bilo potrebno storiti, da bi uporabniki bolje razumeli predmetne oznake?
Študenti so največkrat narobe razumeli pomen predmetne oznake tako, da so izpustili en pomen (176 od 428 nepravilnih primerov PO – 41,1%) oz. več kot en pomen (132 od 428 nepravilnih primerov PO – 30,8%). Če študenti ne bi v toliko primerih izpustili enega oziroma večih pomenov, bi bil odstotek pravilnih pomen-ov dosti boljši. Študenti in vsi uporabniki bi seveda morali vedeti, da naj bi bil vsak pomen v nizu predmetne oznake napisan s točno določenim pomenom. Študenti so v nekaterih primerih izpustili pomene, ki so se jim zdeli sami po sebi umevni, npr.: Ljubljana pri Filozofski fakulteti, slovenščina pri Bibliotekarskem terminološkem slovarju. Večino pomenov pri ostalih predmetnih oznakah so študenti verjetno izpustili zaradi površnosti.
Sistem COBISS ima žal pomanjkljivost – zaenkrat še nima enotnega geslovnika in vseh potrebnih normativnih datotek. Pripravlja se normativna datoteka za avtorske in korporativne značnice. Verjetno pa se ne bo začela pripravljati nor-mativna datoteka za predmetne oznake pred zaključkom izdelave normativne datoteke za osebne značnice. Normativna datoteka za predmetne oznake bi znat-no izboljšala kakovost vsebinskega opisovanja in možznat-nosti za priklic in razume-vanje predmetnih oznak s strani uporabnikov.
6
Zaključek
Študenti 4. letnika bi glede na naša pričakovanja morali pokazati boljše znanje pri razumevanju predmetnih oznak. Raziskava je pokazala, da so študenti 3. let-nika (63,1%) bolje razumeli predmetne oznake kot študenti 4. letlet-nika (45,8%). Študenti bibliotekarstva so pravilno razumeli pomene predmetnih oznak v naslednjem obsegu: 42,5% študentov 1. letnika, 45,8% študentov 2. in 4. letnika ter 63,1% študentov 3. letnika.
Zanimivo je, da se pri pravilnih pomenih predmetnih oznak pojavijo samo kate-gorije: ENAKA OBLIKA, RAZLIČNA OBLIKA in DODAN EN POMEN (pravil-no). Pri naši raziskavi se kategorija RAZLIČNA SKLADNJA ne pojavi niti v enem samem primeru. Pri nepravilnih pomenih se največkrat pojavita kategoriji IZ-PUŠČEN EN POMEN in IZIZ-PUŠČEN VEČ KOT EN POMEN.
Citirani viri
1. COMARC/B format za bibliografske podatke: priročnik za uporabnike. (1991-).
Maribor: IZUM.
2. Drabenstott, K. M., Simcox, S., & Fenton E. G. (1999). End – user
understanding of subject headings in library catalogs. Library resources & technical services, 43, (3), 140-160.
3. Priročnik za UNIMARC. Format za bibliografske podatke. (1999). 2. izd. Ljubljana: NUK.
4. Splošni slovenski geslovnik: navodila za predmetno označevanje knjižničnega gradiva in geslovnik. (2002). Ljubljana: NUK.
5. Šauperl, A. Klasifikacija knjižnega gradiva. (2000). Ljubljana: Filozofska
fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo.
Robert Čuden je študent podiplomskega študija na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Naslov: Akerčeva 2, 1000 Ljubljana
