Vida Močnik in Alenka Logar Skobir, Centralna
tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani
UDK 0 2 4 . 6 8 + 3 7 : 347.78
P ovze te k
Naraščajoče število elektronsko shranjenih in dostopnih informacij vpliva na spremenjeno organizacijo in metode dela v medknjižnični izposoji zlasti univer zitetnih knjižnic, ki nudijo podporo študiju na univerzah ter vedno bolj tudi samoučenju in študiju na daljavo.
Prispevek se osredotoča na modele naročanja in posredovanja dokumentov, pozornost je posvečena ponudbi in pridobivanju dokumentov ter s tem v zvezi opredeljuje nastali novi vlogi uporabnika in knjižničarja v medknjižnični izposoji. Zaradi sprejete zakonodaje o avtorskih in sorodnih pravicah je obravnavan nov odnos med knjižnicami, založniki in avtorji. Omejen je tudi pomen strokovnih združenj za delo knjižničarja v medknjižnični izposoji.
Ključne besede: medknjižnična izposoja, posredovanje dokumentov, študij na daljavo, samoučenje, avtorske in sorodne pravice, strokovna združenja
U D C 024.68 + 3 7 : 3 4 7 . 7 8
S umma ry
Increasing number of electronically stored and accessed information has its influence also on ILLDD, on their organization and methods of vvork. Especially ILL departments at university libraries , which offer nowdays their support not only to study and teaching but also to selfdirected learning and distance education are confronted with many changes.
This paper describes the ordering and document delivery models, the attention is focused on new ways of document supply and the new roles of user and ILL librarian are introduced. The copyright law demands new relationship between libraries, publishers and authors. The importance of library associations for the vvork of the ILL librarian is also mentioned.
Key vvords: interlibrary loan, document delivery, distance education, selfdirected learning, copyright, professional associations
MOČNIK, Vida; Alenka Logar Skobir: Changing roles of the librarian and the
U vod
Medknjižničria izposoja pomeni medsebojno povezovanje knjižnic in ima v slovenskem prostoru bogato zgodovino, saj uspešno deluje že več kot 30 let.
Navodila o izposoji knjig med knjižnicami v Sloveniji je predvidel že prvi slovenski knjižničarski zakon in so bila izdana leta 1962 ter določajo pogoje in načine za izvajanje medknjižnične izposoje. V medknjižnični izposoji lahko sodeluje knjižnica, kije vpisana v nacionalni register in je pripravljena posojati gradivo iz svojih fondov. Imeti mora prostor (čitalnico) za bralce, za katere si je gradivo izposodila.
Osnovna naloga dejavnosti je preskrbeti svojim uporabnikom dokumente, članke, knjige in druge vrste gradiv, kijih potrebujejo za svoj študij in delo.
V zadnjem času se v izobraževanju pojavljajo pomembne spremembe, ko samoučenje postaja pomembnejše od poučevanja. Vedno večje izobraževal nih programov, ki nudijo svojim uporabnikom študij na daljavo, bodisi na fakultetni ravni ali različne oblike samoizobraževanja oz. permanentnega strokovnega izobraževanja, ki postaja danes celo pomembnejše od dodi plomskega študija..
Možnosti, ki jih nudijo nove tehnologije in spremembe, ki nastajajo v izo braževanju, vse bolj zahtevajo spremembe v dejavnosti kot je medknjižnična izposoja in dobava ter posredovanje dokumentov. Tradicionalna med knjižnična izposoja ne izpolnjuje več vseh zahtev in želja svojih uporabnikov, predvsem se pojavlja potreba po dostopu do informacij zunaj knjižnice, da jih uporabnik dobi na svoj delovni prostor v čimkrajšem času. Tehnologija danes omogoča, da uporabniki sami posredujejo svoja naročila za med knjižnično izposojo, od knjižnic pa je odvisno, ali jim bodo to možnost dale na razpolago. Vse skupaj ni preprosto, kajti po eni strani ne smemo spregle dati finančnih in organizacijskih posledic, kakor tudi ne posledic, če jim novih možnosti ne omogočimo.
Ovir za prost in nemoten pretok gradiv in dokumentov v medknjižnični izposoji je veliko: od tehničnih do finančnih, političnih, v zadnjem času pa imajo velik vpliv zlasti pravne, ki se nanašajo na zaščito avtorskih pravic, s katerimi se ne ukvarjalo le knjižnice v tujini, ampak tudi pri nas.
Zaostrovanja, ki se pojavljajo pri uveljavljanju in zaščiti avtorskih pravic, povzroča tudi napredek online tehnologije, ki omogoča enostavne premike informacij od koderkoli, kamorkoli po svetu .
institucijami, tako na regionalni ravni, (pri nas v Sloveniji npr.spremljanje dela in aktivnosti ter sodelovanje v ZBDS, Sekciji za specialne knjižnice), kot na mednarodni npr. sodelovanje z organizacijo IFLA. Zlasti sodelovanje s to mednarodno institucijo nam je v veliko pomoč, saj se tu razpravlja o medna rodni knjižničarski dejavnosti, oblikujejo se mnoga praktična stališča za delo knjižnic, kot npr. standardi, smernice itd.
M edknjižnična izposoja, njena vloga in kritike obstoječih
delovnih procesov
Danes se svet sooča s spremembami, ki imajo velik vpliv tudi na delo akademskih knjižnic. Vse več informacij je shranjenih in dostopnih elektron sko. Spremembe v izobraževanju, npr. preobrat iz poučevanja na samous meijeno učenje in potrebe po zamenjavi formalnega izobraževanja z vseživ ljenskim, imajo za posledico, da se morajo knjižnice prilagoditi zahtevam trga in v marsičem spremeniti svojo organizacijo ter načine in postopke dela.
Medknjižnična izposoja je enako kot referalni centri, oddelki za izposojo, itd. ena od ključnih dejavnosti vsake knjižnice. Njena naloga je zagotoviti svojim uporabnikom predvsem gradivo, ki ga knjižnica nima v svojih zbirkah, bodisi iz domovine ali tujine. Torej se njena vloga v knjižnici razume kot dopolnjevanje k nakupu knjižnega gradiva. Dostop do informacij in pridobi tev dokumentov zlasti izven zbirke knjižnice postaja zlasti v zadnjih letih v času globalizacije, široke uporabe Interneta, tako za delavce v med knjižnični izposoji, kot za njihove uporabnike pomembneši kot kdajkoli prej. Še tako velike knjižnice, s še tako velikimi zbirkami ne zmorejo več ustreči vsem zahtevam svojih uporabnikov in tako tudi British Library že nekaj časa preusmerja svoje investicije in porablja več za tehnologijo kot za literaturo. Dostop do informacij je namreč danes enako pomemben kot posredovanje in dobava dokumentov.
Online dostopni katalogi knjižnic in vzajemni katalogi so nepogrešljivo orodje v medknjižnični izposoji za izmenjavo gradiv. Delovni procesi so v zadnjih letih doživeli veliko izboljšav, predstavljeni so različni online naročniški sistemi kot npr. DBILINK, OCLC, PIKA itd., znatno je povečana uporaba faksa, elektronske pošte ter uporabe ARIELa, sodobne programske opreme za elektronski prenos dokumentov. Skratka, napravljenih je bilo veliko opaznih sprememb, ki zelo pozitivno vplivajo na delo v med knjižnični izposoji in s pomočjo katerih imamo možnost, da uporabniku dobavimo članek v kratkem času, npr. dven urah, in dosegamo večje število pozitivno rešenih zahtevkov.
Kljub navedenim napredkom, doseženim v zadnjih letih, pa medknjižnična
želijo dostopa do željenih informacij in podatkov po sodobnih poteh, se pravi preko svojega osebnega računalnika. Zato obstoječi sistem zahteva ponovno pretehtanje in preoblikovanje.
Veliko je novih možnosti za izpolnitev želja naših uporabnikov, kot npr. nudenje dostopa do komercialnih dobaviteljev ali pa dostop do elektronsko publiciranih znanstvenih revij.
Zlasti v komunikacijsko dobro razvitih državah kot npr. ZDA, Vel. Britanija so tovrstne poti do informacij že precej v rabi, saj različni servisi omogočajo dostop do besedil 7 dni v tednu in 24 ur dnevno. V tej zvezi se danes v svetu veliko govori o spremenjeni vlogi uporabika v medknjižnični izposoji, ko ima le ta možnost direktnega naročanja ali pa kar vpogleda v kazala znan stvenih revij in celotna besedila.
Nove naloge knjižnic so torej poiskati povezave z viri, kakor tudi izdelati sistem za vodenje uporabe, vključno s pregledom imen in naslovov uporab nikov, plačil za avtorske pravice, izdajo računov, merjenje uspešnosti itd.
Idealni sistem, sprememba vloge uporabnika, novi vzorci v
uporabi medknjižnične izposoje
Idealni sistem je dandanašnji tisti, ki omogoča končnemu uporabniku, da sam izvede svoje naročilo za dokumente (knjige, članke, video kasete..). Naročila so usmerjena k cenovno sprejemljivim dobaviteljem, bodisi knjižnicam ali komercialnim centrom.
V knjižnicah, ki so že vpeljale ta način dela, se je število zahtevkov celo povečalo.
Če uporabnik ne najde željenega dokumenta v lokalnem online katalogu, mu ta omogoči iskanje v drugih bazah in nato prenos naročila, bodisi v službo za medknjižnično izposojo njegove knjižnice ali pa komercialnemu dobavi telju.
Na 5.Mednarodni konferenci IFLA o medknjižnični izposoji v Aarhusu na Danskem konec avgusta letos so knjižničarji iz treh knjižnic CERN, Geneva, Švica; University Library Aalborg, Danska in University of Cincinnati, Ohio, ZDA predstavili svoje izkušnje in pričakovanja ter mnenja uporabnikov glede novosti, ki so jih že vpeljali v svoje delo.
uporabnik in elektronska medknjižnična izposoja in dobava dokumentov dobili na spodaj navedena vprašanja naslednje odgovore:
Ali bi želeli sami pregledovati kataloge, locirati dokumente, ki jih potre bujete ter jih sami naročati, namesto knjižnične službe?
Odgovori so bili naslednji:
DA 52% NE 48%
Si želite dobiti željene dokumente direktno od dobaviteljev in se ukvarjati z napačno poslanimi sami?
NE 53%
Bi želeli prejemati dokumente raje po elektronski pošti namesto foto kopij?
DA 43% NE 43%
V knjižnici v CERNu so se nato odločili, da bodo razvoj vodih v smeri zlasti tehničnega izobraževanja knjižničarjev in uporabe ter nabave novih tehno logij, kajti oboje zagotavlja uspešno medknjižnično izposojo in dobavo do kumentov.
V Univerzitetni knjižnici v Aalborgu, ki služi cca.1,000 profesorjem in 10,000 študentom, kot tudi drugim uporabnikom, s proračunskimi sredstvi 33,4 mil. DKR od Česar 32% namenijo nakupu literature (cca $ l,5mil.), so se lani septembra odločili, da poskusijo bolje pokriti temeljna področja tako, da ponudijo svojim uporabnikom direkten dostop do komercialne baze UN Cover. Njihove dosedanje izkušnje so naslednje:
Predstavitev projekta na kratko:
Namen: podpreti raziskovanje in poučevanje
ciljna skupina: profesorji univerze in doktoranti (ne študentje)
licenca za UNCover Reveal za cca. 200 uporabnikov, dostopna preko Univerzitetnega omrežja
signalne informacije kazala revij posredovana po elektronski pošti uporabnikom
maksimalno 50 naslovov na uporabnika
subvencionirano (brezplačno)naročanje člankov preko UNCoverja. Pos lani so po faksu končnemu uporabniku običajno v 24urah.
Proračunska sredstva za jesen 1996: 150.000 DKr. Proračunska sredstva za 1997: 300.000 DKr
Motivacija za izvedbo projekta: najti boljšo rešitev za kroženje revij hitrejša dobava
prednost pred drugimi knjižnicami in komercialnimi dobavitelji najti servis, ki bo ustrezal posamezniku in ne skupinam
Prišli so do naslednjih zaključkov:
izdaja signalnih informacij in kroženje revij nista bila primerljiva z UN Coverjevo dobavo v 24 urah (kajti običajno so čakali kar nekaj tednov ali celo mesecev, daje bila revija izdana in poslana, dobavni čas iz knjižnice ali pa iz medbibliotečne izposoje je bil tudi daljši kot 24 ur)
poslanstvo knjižnic je zadovoljiti uporabnika in mu nuditi relevantno in pravočasno informacijo, če to dosegamo in so uporabniki zadovoljni je večja možnost za pridobitev sredstev za knjižnice
od cca. 1000 potencialnih uporabnikov je cca. 153 uporabljalo UNCover Reveal ( ki so prejemali elektronska kazala revij), 126 uporabnikov je naročalo članke v zadnjem polletnem obdobju. Ne glede na to, da upo raba ni bila omejena, govorijo o zelo majhnem številu uporabnikov. Sama uporaba servisa sicer ni zamudna, vendar ji kljub temu nekateri niso bili naklonjeni, ter so prosili za pomoč knjižničarja.
Stroški:
septemberdecember 1996 proračunska sredstva 150.000 Dkr uporaba 92.000 Dkr
61% od proračunski sredstev januarjunij 1997
proračunska sredstva 300.000 Dkr uporaba: 194.800 Dkr
65% od celoletne proračunske vsote.
Uporabniki za področje tehnike so porabili 68% namenskih sredstev, kar ni presenetljivo, saj je tehnika zelo odvisna od informacije in znanj.
_ _ Drugi zanimiv rezultat pa je bil, daje bilo kar 50% naročenih člankov v zadnji zvutronlkjihgedcbaZVUSRPONMLKJIGEDCBA
Vpliv na medknjižnično izposojo
Mislili so, da bo projekt olajšal delo medknjižnični izposoji, toda število naročil za medknjižnično izposojo se je zvišalo.
Pred UNCoverjem:
Medknjižnična izposoja se z vpeljavo novega servisa ni zmanjšala, svojo ponudbo so le razširili in tako sedaj bolje kot prej pokrivajo potrebe fakultet.
Zanimiv je bil tudi referat dekana in univerzitetnega kjižničarja iz univerze v Cincinnatiju v ZDA. Predstavil je, kako je virtualna knjižnica spremenila medknjižnično izposojo.
Izposoja knjig izvedena s strani uporabnika: uporabnik išče gradivo v vzajemnem katalogu zaprosi za literaturo online
literaturo zadolži pri knjižnici, ki je knjigo izposodila in pri instituciji, kjer je član
vračanje knjige gre v obratni smeri
Slike ( v prilogi na koncu članka)
Medknjižnična izposoja se je s tem preoblikovala v izposojo:
1. uporabnik je sam opravil naročilo 2. poznana literatura, poznana lokacija 3. preprosta uporaba
4. hitro in zanesljivo 5. poceni
Tradicionalna medknjižnična izposoja za članke seje izkazala: 1995
1996
20.555
24.303 18 % povečan (celo leto)
Po UNCoverju (jan.junij):
1996 1997
12.821
14.102 10% povečan ( samo prva polovica leta)
1. draga
3. razne ovire (različne tuje valute, jezik, avtorske pravice, mednarodne meje itd.)
Prešli so na konzorcijski način nakupa revij.
Pilotski projekti:
pri Academic Press so sklenili naročnino:
175 naslovov predvsem s področja zdravstva in družbenih znanosti za 3 leta, 3,4 mil. $
iz 1140 naročnin na 9100 naročnin pri Elsevier so sklenili naročnino:
1150 naslovov s področja znanosti in tehnike za 3 leta, 21 mil. $
iz 1600 naročnin na 9800 naročnin
Za knjižnice so z uvedbo elektronskih revij nastale naslednje spremembe: znaten porast naslovov revij v vsaki knjižnici
elektronski dostop do vseh člankov
lahko jih berejo, prenašajo, tiskajo, toda vse le za legitimno akademsko rabo
še naprej prejemajo tiskane primerke zagotovljen neprekinjen dostop
Ugotovili so, da so z uporabo elektronskih možnosti uspešno integrirali samostojne knjižnice in so tako postale sestavni del velikega sistema.
Konzorcijski nakup se je po njihovem mnenju izkazal kot cenovno učinkovit način za dostop do znanstvenih revij in člankov.
M e dknjiž nična izposoja in a vtorske pra vice
Medknjižnična izposoja, izmenjava virov in posredovanje dokumentov so dejavnosti, ki so se že zelo zgodaj seznanile z avtorskim pravom preko sodelovanja s knjižnicami v tujini.
V tujini, zlasti v Ameriki, Angliji, Švedski, Nemčiji in Danski morajo knjižnice pri kopiranju in izposoji dokumentov upoštevati določila zakona o avtorskih pravicah.
Glede na to da opredeljuje, da se nadomestila za privatno in drugo reprodu ciranje (fotokopiranje knjig, člankov itd.) začnejo odvajati po dveh letih od uveljavitve tega zakona, je zakon stopil v polno veljavo konec aprila letošnjega leta, v mesecu juniju pa je bila sprejeta in izdana Uredba o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje, ki določa zneske nadomestil.
Nadomestila po tem zakonu bo sprejemala kolektivna organizacija, ki naj bi bila vezni člen med različnimi društvi in med varstvom pravic, ki pa zaenkrat še ni bila imenovana. Namen društva je kolektivno varovati in uveljavljati pravice avtorjev, posameznih del iz književnosti, umetnosti in znanosti. Cim se bodo oblikovale kolektivne organizacije, ki bodo neke vrste nadzorni organ, bodo knjižnice oz. javni zavodi odvajali posebno takso za fotokopir anje.
V javnih knjižnicah je posojanje pisanega gradiva prosto in knjižnicam ni potrebno dovoljenje avtorja, prav tako zanje ni potrebno plačevati nadomes tila.
Knjige, katere datum izdaje je mlajši od dveh let, knjižnica ne sme reprodu cirati v celoti, ko pa knjige že dve leti ni na tržišču, pa se sme reproducirati v največ treh primerkih, v primeru, da so namenjene zasebni rabi. Pojavi se problem, kako to ugotoviti v praksi. V tem primeru naj uporabnik predloži pisno izjavo, da je naklada izčrpana, če želi, da mu knjižnica fotokopira celotno knjigo.
Za podatkovne baze in računalniške programe pa velja, da ni dovoljeno njihovo javno posojanje brez dovoljenja avtorja.
V svetu je ocenjeno, da se fotokopira približno 300 milijard ilegalnih foto kopij, v zahodni Evropi pride tako okrog 200 kopij na prebivalca.
V Angliji deluje od maja 1984 agencija, ki prejema pooblastila avtorskih in založniških združenj, da jih zastopa, izdaja licence uporabnikom za kopi ranje avtorskopravno zaščitenih knjig in revij, zbira prispevke ter uvaja sistem evidenc, ki omogoča pravično razdelitev zbranega denarja. Ta sred stva niso zanemarljiva, zlasti ne na angloameriškem področju, saj so npr. v Veliki Britaniji v lanskem letu zbrali 50 bilj. funtov.
Elektronski dostop do gradiv ima mnogo prednosti za uporabnike. Njegova uporaba je namreč enostavna, globalna in odpira nove možnosti na tržišču.
Pred nove naloge so postavljene tudi akademske institucije in knjižnice. Razviti morajo sisteme za beleženje dostopa in uporabe gradiv ter evidenco o nadomestilih za avtorske pravice. Poskrbeti morajo, da se odvrne neavtori zirana distribucija kopij. Lastnikom avtorskih pravic in založnikom nudijo ugodnost, da zbirajo prispevke in dajejo dovoljenja za elektronsko uporabo njihovega materiala.
Okoli elektronskega publiciranja je še veliko neznank. Tudi velike knjižnice kot je naprimer British Library zaenkrat še ne nudijo svojim uporabnikom kopij iz teh medijev.
Z a ključe k
Tekma med dobavitelji dokumentov se bo nadaljevala in okrepila razvoj v smeri, da bo vedno več dokumentov nemudoma dostopnih. Knjižnice v tej tekmi ne bi smele zaostajati. Kajti če knjižnica ne bo zmogla nuditi uporab nikom informacije neposredno in v pravem času, se bodo le ti obrnili k drugim virom. Če pa se bodo, se jim kaj lahko začno postavljati vprašanja, zakaj subvencionirati knjižnico.
V CTK se novih zahtev tržišča zavedamo in se jim skušamo prilagajati. Tako smo na primer pred tremi leti uvedli za naše uporabnike kakor tudi osebje CTK dostop do 60 baz v okviru konzorcija OCLC. Uporabniki si sami prenašajo kazala revij, celotna besedila ali naročajo članke direktno od nekaterih komercialnih dobaviteljev, s tem da jih prejmejo po faksu v nekaj urah ali po pošti. Na domači strani imamo že dalj časa obrazec za direktno naročanje dokumentov v Oddelek za medknjižnično izposojo, kakor tudi možnost neposrednega naročanja za naše uporabnike v servisu UNCover.
Sedaj živimo knižničarji zanimive čase, polne izzivov, ki zahtevajo od nas nova znanja, spremenjen način in organizacijo dela. Danes v naši dejavnosti res ni jasno, katera pot je prava. Ampak z digitalizacijo nedvomno gradimo nov tip knjižnic in si zagotavljamo svoje mesto v moderni družbi.
^ Netscape [OhioLINK]
£i!e £dit View £o flookmaiks J2ptwn$ £)irectorj> Window Help
oO siss S
Baok Forvvard Hotne Reload Irngges Opan Pnnt Fmd
pl Locatiori: | htlp: //olcl. ohiolink. edu/search/a+mocnik/l ,1,2/request8(a+mocnik+raslko8t2„2 What'sNew? | What'sCool? | Deslinalions | NetSearch | People | Software
You searched for the AUTHOR:yutsrponmlkjihgedcbaZTRPMLKEA močnik
Requesting The Althusserian legacy / edited by E. Atm Kaplan and Michae
Please enter the following information'
VIDA MOČNIK YOUR NAME F ^ Social Secunty#
Pickup Location: |ubraryzvutronlkjihgedcbaZVUSRPONMLKJIGEDCBA Circulation Desk j J
Submitabov
• REGTJLAR RECORD DISPLAY
e g c n m a a g i "i i m — m — • — i m i m
Eile £dit Qo fiookrncHks .Qptions P nocloi^ V/tndoiAi fcielp
1 ^ v 1 a 1 1 1 2S 1 1 <2, 1 1 1
B»ok 1 | h™. | BIo«d 1 | Op«n | Print
Location: jhttp //olcl.ohiolink edu/$ea(ch/a<mocnik/1 ,1,2/foc|uoslSta*mocriik*rastkoS<2,,2 What'* Now? j WViat'* Cool? j Dostination« j Not Soaroh j Pooplo | Softwaro I
You searched for the AUTHOR. m o č n i k
Requesting T h e A l t h u s s e r i a n l e g a c y / e d i t e d b y E . Ann K a p l a n and M i c h a e W h l c h i n s t i t u t t o i i a r e y o u a f l l l l a t e d w l t l i 7
BelmontTech Ool Bovvling Gre en CONSORT College CWRU
Capital U Cedorville Ool Central Stote U Cinoinnoti Stote Clark Stote OO Cleveland State Col M t St Joseph Columbus St C C Ctr Reseorch Li b Cuyohogo OO Edison CC Hockmg College Jefferson CC Kent Stote U Lenke I on d CC Loroin County OO
File £dit View Go Bookmarks flptions Sirectorv Window Help
Back
o O iša VSUi
a
Forward Home Relo&d SraflF, Open Piint Find
Location: Jhttp7/olc1 .ohiolink.edu/search/a?mocnik
What's New?zvutronlkjihgedcbaZVUSRPONMLKJIGEDCBA I What's Cool? I Destinations j Net Search | People | Software j
A N O T n E R SEARCH
You searched for the AUTHOR:yutsrponmlkjihgedcbaZTRPMLKEA močnik
Found 2 items:
M o č n i k R a s t k o
1. Ideolog? and Fantasv Rastko Mocmk Močnik. Rastko 1 3 9 ( 1 9 9 3 ) 2. Ideologv and Fantasy Rastko Mocmk Mocmk, Rastko 1 3 9 ( 1 9 9 3 )
E K T E N D E D DISPLAT
. EMAIL . , RESULTS
Literatura;
1. Klašnja, Monika; Vida Močnik. "Nabava dokumentov z omejenimi viri." yvutsrponmlkjihgfedcbaUSRPKIHDCBA
Knjižnica, 37(1993)1/2: 85100
2. Line, Maurice B. "Chaos, strategy and planning: Can they be reconciled?", objava v kratkem v: Essen Symposium
3. "Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah". Uradni list RS 21(1995)21 4. "Uredba o zneskih nadomestil za privatno in drugo lastno reproduciranje".
Uradni list RS 33(1997)33
5. http://www.nclbnc.ca/i...sourcesharing/illl.txt 6. http://www.ariadne.ac.uk./issuelO/copyright
7. Arkin Elizabeth. "User Initiated Interlibrary Loan". 5th International Con
ference Interlendingand Document Supply, Resource Sharing Possibilities and Barriers 24 29 August 1997 at the Radisson S AS Scandinavia Hotel Aarhus, Denmark
Eastvvood Elizabeth J. "Behaviour and Perceptions of the ILLDD Service Users: High Energy Physicists at CERN a Čase Study". 5lh International
Conference Interlending and Document Supphj, Resource Sharing Possibilities and Barriers 24 29 August 1997 at the Radisson SAS Scandinavia Hotel Aar hus, Denmark
Kohl David, F. "Radical Cooperation and Virtual Reality Its a Fact in Ohio". 5 ' International Conference Interlending and Document Supphj, Re source Sharing Possibilities and Barriers 24 29 August 1997 at the Radisson SAS Scandinavia Hotel Aarhus, Denmark
Lastni zapiski predavanj prof.Martina Žnideršiča 9.
