^ ^ ^ C I L C T G O R E N J S K I Č A S N I K O D L E T A 1 9 4 7 P R V I P R E D H O D N I K T E D N I K G O R E N J E C I.ETA 1 9 0 0
Gorenjski Glas
TOREK, 8.
A V G U S T A2006 ^ ^
Leto L1X, št. 63, cena 2 9 0 SIT, 1 9 H R K , 1,21 E U R | ODGOVORNA UREDNICA: MARIJA VOLČJAK | ČASOPIS IZHAIA OB TORKIH IN OB PETKIH | NAKLADA: 22.000 IZVODOV [ WWW.CO(IENISKIGLAS.SI
Po dežju olajšanje, škoda ostaja
Deževje je kmetijstvu prineslo olajšanje, posledice junijske in julijske vročine
ter pomanjkanja padavin pa ostajajo. Škoda je večja kot pred t r e m i leti.
CVETO Z A P I O T N I K
Kranj - Ko je svet k r a n j s k e o b m o č n e enote K m e t i j s k o gozdarske zbornice Sloveni-je na četrtkovi seji obravna-val problematiko letošnje suše, je ugotavljal, da je go-r e n j s k e m u kmetijstvu pov-zročila bistveno večjo škodo kot v preteklih letih in da bo predvsem živinoreja utrpela višjo škodo kot v drugih pok-rajinah. Svet je pozval pri-stojne ustanove k izvedbi ukrepov za omilitev škode, komisije za ocenjevanje ško-de pa k realnemu ocenjeva-nju. K m e t o m je priporočil, da vsako s p r e m e m b o pri sta-ležu živine, ki bo nastala
za-radi s u š e oz. p o m a n j k a n j a k r m e , sporočijo agenciji za kmetijske trge, da ne bi bili potlej prikrajšani še pri izpla-čilu neposrednih plačil. Pod-prl je tudi predloge kmetij-s k o g o z d a r kmetij-s k e zbornice za ublažitev posledic škode in za zmanjšanje tveganj zaradi naravnih nesreč.
Z a letošnjo sušo je značil-no, da so precejšnje razlike m e d regijami in zaradi lokal-nih padavin tudi znotraj po-sameznih območij. Po oceni g o r e n j s k e kmetijske sveto-valne službe je na planinskih pašnikih in hribovskih trav-nikih z dvakratno košnjo do 45-odstotni izpad krme, na travnikih s trikratno košnjo
pa do }o-odstotni. Žita in olj-na ogrščica so suši večinoma ušla, na plitvih peščenili deh in pri jarili žitih pa je pride-lek lahko manjši do ene četr-tine. Silažna koniza je priza-deta povsod na ravninskih o b m o č j i h , veliko bolj je na lahkih, peščenih tleh in na njivah, kjer so jo sejah poz-no. Med poljščinami bo ško-da največja pri krompirju, pri z g o d n j e m bo pridelek m a n j š i do ene četrtine, pri srednje poznih in poznili sor-tah bo ponekod več kot polo-vični izpad, pridelek pa bo tudi slabše kakovosti. Podob-no je tudi pri vrtninah in sladkomi pesi.
^ 18. stran Med poljščinami bo največ škode pri krompirju.
Križnarševsudanskijed
Slovenske oblasti upajo, da v Sudanu Križnarja ne bodo zaprli, ampak ga bodo le izgnali.
JOŽE K O Š N J E K
Ljubljana • Sudanske oblasti so zaradi nezakonitega pre-stopa meje aretirale
poseb-nega odposlanca dr. Janeza Drnovška za sudansko pok-rajino Darfur, T o m a Križ-naija iz Naklega. Zaprii so ga v mestu E1 Fasher.
T o m o Križnar. V S u d a n je odšel kot posebni odposlanec predsednika dr. janeža Drnovška brez vizuma. / fm«: arhi« cc
Časopis D n e r a i k je v vče-rajšnji izdaji poročal, da se je v torek, 1. avgusta, v E1 Fas-herju v S u d a n u začelo soje-nje T o m u Križnarju, ki ga s p o s r e d o v a n j e m n e m š k e g a veleposlaništva brani sudan-ski odvetnik. Poleg storitve kaznivega dejanja nezakoni-tega prestopa s u d a n s k e meje m u očitajo tudi vohu-njenje, za kar je zagrožena večletna zaporna kazen. Ko so Sudanci brskali po Križ-narjevem p r e n o s n e m raču-nalniku, digitalnem fotoapa-ratu in videokameri, so od-krili posnetke Križnarja z darforskimi uporniki, še po-sebej pa jih je vznemiril posnetek dokumenta sudan-skih oblasti, ki zapoveduje hkvidacijo vsakogar, ki bi
od-kopaval množična grobišča, tudi delavcev Organizacije združenUi narodov.
Dnevnik je poročal, d a je T o m o Križnar na s o d i š č u priznal vstop v državo brez vizuma. Z a n j je sicer zapro-sil na sudanskem veleposla-ništvu na Dunaju, vendar ga ni dobil. Ker ima njegova pot izključno h u m a n i t a r n i cilj, se je vseeno odločil za pot v Sudan. Prav tako je zanikal obtožbe o vohunjenju, saj je njegovo delovanje javno, ja-ven pa je tudi sporni doku-ment, saj že nekaj časa kroži m e d uporniki. V uradu pred-sednika republike in na zu-n a zu-n j e m mizu-nistrstvu upajo, da Križnarja ne lx)do obsodi-li na zaporno kazen, a m p a k ga bodo izgnali.
TUDI V ŠVICARSKIH FRANKIH
Jubilej koče na Kredarici
STO)AN SA)EKranj - Pred 1 1 0 leti so slo-venski planinci dobili prvo kočo na Kredarici pod Trigla-v o m , kjer je kupil z e m l j o znani in narodno zavedni ž u p n i k z Dovjega Jakob Aljaž. Kočo so večkrat pove-čali, leta 1983 pa so tam od-prli sodoben Triglavski dom s 1 8 0 ležišči in 56 skupnimi ležišči ter štirimi gostinski-mi prostori. Ob jubileju koče pripravljata Planinska zveza Slovenije in Planinsko druš-tvo Ljubljana - Matica
sveča-nost, ki bo jutri, 9. avgusta, o b 17. uri v d o m u na 2515 metrih n a d m o r s k e višine. T a m bo nato novinarska k o n f e r e n c a , m e d katero bodo predstavili aktualna do-gajanja v planinskem gospo-darstvu, zlasti ekološko sana-cijo planinskih stavb ter pro-blematiko financiranja obno-ve koč in poti.
Kredarica s T r i g l a v s k i m d o m o m in z vrhom Triglava je najbolj obiskani del slo-venskih gora, ki ga vsako leto obišče na tisoče planincev iz Slovenije in iz tujine.
63
o r jA K T U A L N O
Na Višarjah o Eriichu
in Evropi
Na Višarjah v Kanalskr dolini v Italiji je bilo v nedeljo romanje. Tema po-govora je bila Evropa, o kateri jc leta '933 Pr3v na Višarjah govoril duhov-nik in za partijsko oblast sporni dr. Lambert Erlich, ki ga jc leta 1942 v Ljubljani likvidirala.
i C O R E N j S K A
Ob prazniku
^ nove pridobitve
Občini Kranjska Cora in Radovljica sta praznovali. Zaslužnim so podelili priznanja, občini pa sta bogatejši tudi za nekaj pridobitev. V Radovljici so odprli obnovljeno Mrakovo hišo in Cankarjev dvor z novimi stanovanji in poslovnim prostorom.
4
K R O N I K A
Kersnik novi predsednik
okrožnega sodišča
Pravosodni minister dr. Lovro Šturm je odločil, da bo novi predsednik kranjskega okrožnega sodišča dose-danji podpredsednik Mihael Kersnik. Kandidatov za predsednika je bilo pet, vendar je eden kandidaturo
umaknil. g
E K O N O M I J A
Izguba bolj porasla
kot dobiček
Gorenjsko gospodarstvo je lani pos-lovalo pozitivno, vendar je izguba bolj narasla kot dobiček, so povedali v Območni gospodarski zbornici za Gorenjsko. Na njenem območju de-luje 3873 gospodarskih družb.
1 7
V R E M E
Danes bo povečini sončno, popoldne bodo inožne posamezne plohe ali nevihte. V smh in četrtek bo ddno jasno \ s spremenljivo oblačnos^b.
: jutri: spremenljivo dilačno
. r-< i o : v£> IVO I lO -• ITI i ro ! o -•
r-POLITIKA
danica.zavrl@g-glas.siZanimanje za kamniški
županski stolček
v Kamniku se bodo za župana potegovali vsaj
trije kandidati, sedanji župan Tone Smolnikar bo
dokončno odločitev sporočil v naslednjih dneh.
JASNA P A I A D I N
Kamnik - Že sredi maja je svojo kandidaturo najavil Demeter Sadnikar. ki so ga podprle stranke SDS. NSi in SLS. Sadnikar. član stranke SDS, prihaja iz stare kamni-ške družine, po poklicu je ve-terinar in zadnja leta direk-tor Veterine Kamnik, znan je tudi kot dolgoletni športni delavec. Ce bo izvoljen za žu-pana. se bo zavzemal za ure-ditev prometa, oživitev stare-ga mestnestare-ga jedra, turizem in malo gospodarstvo ter predvsem socialna področja na čelu z ureditvijo otroške-ga varstva. "Volivce bom skušal prepričati kot star in zaveden Kamničan, ki mu za Kamnik ni vseeno", pravi.
Vrtec, ceste, šole, šport, ureditev Velike planine in turizem, so glavna področja, ki jih v svojem programu predstavlja Marjan Smole, poznan kot Levček, ki se bo za položaj neodvisnega kam-niškega župana potegoval ob podpori LDS. "Nisem član nobene stranke, zato nisem
odvisen od politike. Stavil bom na svoje izkušnje iz gos-podarstva," poudarja Smole, ki je med Kamničani znan kot uspešen podjetnik. V na-slednjih tednih bo delal predvsem na svoji prepo-znavnosti, volivcem pa se bo skušal približati s svojo živ-ljenjsko zgodbo o uspehu, kakor ji pravi.
Tiidi tretji kandidat prilia-ja iz kamniških podjetniških vrst. Za neodvisni županski stolček se bo ob podpori SD, DESUS, Obrtno-podjet-niške liste in Zelenih pote-goval Miha Resnik, sedanji občinski svetnik, med Kam-ničani pa poznan tudi kot lastnik gostilne Pod skalo. "Kamničanom želim ponu-diti zdravo alternativo in s tem bolj kakovostno življe-nje," pravi, med področji, ki se m u zdijo v Kamniku naj-bolj pomembna, pa izpo-stavlja skrb za otroško var-stvo. promet in turizem, oži-vitev dogajanja v starem mestnem jedru, povečanje prenočitvenih kapacitet in skrb za starejše občane.
KRAN)
Bencina še vedno v igri
Po neuradnem, a zanesljivem viru s m o izvedeli, da janež Benčina, predsednik Regijskega razvojnega sveta Gorenj-ske, še ni rekel zadnje besede pri kandidaturi za župana Mestne občine Kranj. Na tem mestu bi ga radi videli v stranki LDS, čeprav naj bi Benčina, če bo privolil, ostal neodvisni kandidat. V zvezi s tem naj bi bilo več znanega že prihodnji teden. S. K.
rilo
izžrebanemu naročniku časopisa
G o r e n j s k i G l a s
Avtokarto prejme: MARUA HUOOBIVNIK, Luže 43, Visoko.
KOTIČEK ZA N A R O Č N I K E
Kje je Labod
Izžrebali smo 1 0 bralcev, ki so nam poslali odgovore na nagradno vprašanje časopisa Na potep in jih Restavracija Labod z Bleda nagrajuje z večerjo: Ruža Škrokov, Juleta Cabrovška 6, Kranj; Ivan Zalokar, Na Bregu 4, Črnomelj; Brigita Lužar, Podlubnik 162, Škof)a Loka; Andrej Glavač, Jama 19, Mavčiče; Edo Krapež, Štirnova ul. 9, Kranj; Štefan Cure, Okoška Gora 3, Oplotnica, Damjan Matkovič, Kvasica 12, Dragatuš; Loredana Cergol, Škocjan 32/a, Koper; Agica Trobec, Pod LazamI 20, Vrtojba, Šempeter pri Gorici; Miha Šurc, Srednja vas v Bohinju 92, Srednja vas v Bohinju. Izžrebani bralci boste nagradne kupone prejeli po pošti. Dober tek in lep večer ob Blejskem jezeru.
Petra Kejžar
Začetek volilnih opravi
Letošnje lokalne volitve bodo četrto oktobrsko nedeljo, ko b o m o v Sloveniji volili 210 županov
in 3390 občinskih svetnikov.
D A N I C A Z A V R L Ž L E B I R
Kranj - Volilna opravila se bodo začela 21. avgusta, ko se bodo na upravnih enotah odprla okenca za zbiranje podpor neodvisnim kandi-datom. Ravno za slednje vo-lilna zakonodaja prinaša no-vost: število podpisov podpo-re znaša najmanj dva odstot-ka števila volivcev v volilni enoti in največ 2500 podpi-sov. To je ena od novosti vo-lilne zakonodaje, ki je spo-četka tolikšno število podpi-sov terjala tudi za vlaganje kandidatur neodvisnih list za občinske svete, vendar je ustavno sodišče to določbo razveljavilo in še vedno velja, da neodvisne liste potrebuje-jo zgolj 15 podpisov podpore. Novelirani volilni zakon predvideva tudi obvezno 20-odstotno zastopanost obeh spolov na kandidatnili listah. Na prihodnjih lokalnih volit-vah bo obvezna "ženska kvo-ta" 30-odstotna, polna, 40-odstotna pa se bo uveljavila leta 2014. S spremembo za-konodaje se obetajo še
neka-tere novosti, tako denimo prosojne volilne skrinjice, ki pa jili najbrž letos še ne bo na vseh voliščih, saj bodo ob-vezne šele z letom 2 0 0 8 . Zato pa že letos na lokalnih volitvah lahko kandidira vsak polnoletni državljan re-publike Slovenije, za občin-ski svet državljan Slovenije in Evropske unije, za župana pa le slovenski državljan. Pravico do glasovanja imajo vsi prebivalci s stalnim biva-liščem v občini ne glede na državljanstvo.
Volitve županov potekajo po dvokrožnem večinskem sistemu. Kolikor jih ne bo iz-voljenih v nedeljo, 22. okto-bra, jih bomo izbirali v dru-gem krogli, ki bo najprej 5. in najkasneje 12. novembra, to-rej tri tedne po prvem krogu. Oljčinske svetnike bomo iz-volili že 22. oktobra, in sicer v manjših občinah, kjer je predvidenih od 7 do 11 svetni-kov, po večinskem načelu, v večjUi z 12 do 45 svetniških mest pa po proporcionalnem sistemu. Število svetnikov občine določijo same, razen
za prve volitve, ko njihovo število določi zakonodajalec z zakonom o ustanovitvi nove občine. Tako ima na Gorenj-skem največje število svetni-kov mestna občina Kranj
(33), najmanjše pa Jezersko (7). Nova občina Gorje bo imela n občinskih svetnikov.
Razen njih in županov bomo na lokalnih volitvah volili tudi predstavnike vaških in krajevnih skupnosti, sklepe o razpisu teh morajo izdati župani.
Sedaj ko so lokalne volitve razpisane, bodo občinske vo-lilne komisije določile
voliš-ča in oblikovale volilne odbo-re, upravne enote pa bodo iz-delale volilne imenike, ki bodo na vpogled javnosti. Stekel bo tudi kandidacijski postopek, ki bo zaključen 25 dni pred volilnim dnem. Nekateri kandidati so javno-sti že znani, vsi pa bodo znani 15 dni pred volitvami, ko bodo občinske volilne komisije objavile sezname. 22. september je dan. ko se uradno začne predvolilna kampanja. Končana mora biti do 20. oktobra, kajti 24 ur pred začetkom glasovanja zavlada volilni molk.
L|UBL|ANA
Šest let stranke Nova Slovenija
Stranka Nova Slovenija letos slavi šestletnico delovanja. Na-stala je, potem ko po združitvi SLS in SKD nekateri člani v združeni stranki niso več videli možnosti za uresničevanje temeljnih vrednot krščanske demokracije, je ob obletnici spomnila podpredsednica stranke in poslanka v evropskem parlamentu Ljudmila Novak. Po volitvah leta 2 0 0 0 je NSi postala parlamentarna stranka z devetimi poslanci v držav-nem zboru. Uspešna je bila tudi na volitvah v evropski par-lament, kjer jo zastopata Ljudmila Novak in Lojze Peterle. V vladni koaliciji sodeluje s štirimi ministri in si prizadeva delovati konstruktivno in uresničiti kar največ nalog. D. Ž.
LJUBLJANA
Slovenci za srce Afrike
Slovenska Karitas avgusta začenja z dobrodelno akcijo Za srce Afrike, namenjeni pomoči v državah Kongo, Burundi in Ruanda. Zbrana sredstva bodo uporabili za podporo razvojnih projektov zlasti na področju zdravstva in šolstva, izvajale jih bodo lokalne Karitas in slovenski misijonarji, ki več kot 20 let delujejo v teh državah. Eden od projektov bo potekal v sodelovanju s Karitas Ruande in Avstrije. O dobrodelni akciji se lahko darovalci poučijo na spletni strani www.karitas.si, pokličejo na telefonsko številko 01/300-59-60 ali darujejo prek SMS sporočil Afrika na 1919 in prispevajo 230 tolarjev za srce Afrike. D. Ž.
Zadovoljstvo Ločanov z občinsko upravo
M A T E V Ž P I N T A RŠkofja Loka - V Škofji Loki smo opravili kratko anonim-no raziskavo javnega mne-nja. Zanimalo nas je, kako so občani Škofje Loke zado-voljni z delom loškega župa-na in občinske uprave. Sode-lovalo je 430 občanov Škofje
Loke. 46,7 odstotka vpraša-nih je menilo, da je delo žu-pana v redu, zelo zadovolj-nih pa je 7,9 odstotka. Z nje-govim delom ni zadovoljnih 29.8 odstotka vprašanih, 10,6 odstotka pa jih je zelo nezadovoljnih. 57,2 odstotka vprašanih meni, da je delo občinske uprave v redu, 4,9
odstotka jih je zelo zadovolj-nih, 17,2 odstotka jih z de-lom občinske uprave ni za-dovoljnih, 4,4 odstotka pa je zelo nezadovoljnih.
Vsem, s katerimi smo se dogovorili za ponoven klic, bomo v Klicnem centru sle-pih hvaležni, če nam boste odgovorili še na nekaj
vpra-šanj, kako laliko izboljšamo časopis. Hkrati ponujamo možnost tudi ostalim bral-cem te rubrike, ki še niste naročniki časopisa, da nas pokličete na telefon v Klicni center slepili (517-00-00) in se na časopis naročite ali si pri nas naročite 4 brezplačne številke časopisa.
Kako ste zadovoljni z delom občinske uprave^
ne poznam, ne vem 1 6 . 0 % zelo zadovoljen 4 . 9 % zelo nezadovoljen 4,4% v redu je 57.2% N . 4 3 0
Kako ste zadovoljni z delom loSkega župana?
ne poznam, ne vem 5,0% zelo zadovoljen 7.9% zelo nezadovoljen 1 0 . 6 % v redu te 46.7% N . 4 3 0
AKTUALNO
info@g-glas.siPo zdravila kar v trgovino
Liberalizacija lekarniške dejavnosti prinese koristi za pacienta le, če se uvaja premišljeno.
M A T E I A R A N T
Ljubljana - Boljša časovna in
geografska dostopnost far-macevta za bolnike, preven-tivno svetovanje, zmanjševa-nje neučinkovite rabe zdra-vil, skrajševanje dobe zdrav-ljenja in opravljanje dodatnih storitev, kot je cepljenje ali krvne preiskave, so osnovne smernice razvoja lekarniške dejavnosti v Sloveniji, ki s o jih minuli leden predstavili pri Lekarniški zbornici Slove-nije. V središče razvoja lekar-ništva pri tem postavljajo ma-gistra farmacije kot nosilca dejavnosti, ki naj bi imel v prihodnje večjo vlogo tudi na področju zdravstvene pre-ventive in samozdravljenja.
V Lekarniški zbornici Slo-venije pri tem navajajo dve skrajni možnosti, v smeri ka-terih bi se laliko razvijala le-karniška dejavnost. Po eni bi se lahko po zdravila brez re-cepta odpravili kar v trgovino in s a m i poiskali d o m n e v n o
ustrezno zdravilo. Po drugi pa naj bi nas v lekarni sprejel "družinski" farmacevt, ki bo poznal tudi zgodovino bolez-ni in zdravljenj v družmi. V vsakem p r i m e r u predsedni-ca Lekarniške zbornice Slo-venije Andreja Č u f a r svari pred popolno liberalizacijo tega področja. "V številnih državah članicah Evropske unije so uvedli liberalizacijo v lekarniški dejavnosti s pri-čakovanjem, da se bo poveča-la k o n k u r e n č n o s t , s katero naj bi se posledično zmanj-šali ali vsaj omejili javni iz-datki. Povečala naj bi se ka-kovost lekarniških storitev in njihova dostopnost. Primer-jalna študija kaže ravno nas-protno sliko. V državah, kjer so odpravili omejitve pri last-ništvu in ustanavljanju le-karn, zaznavajo precejšnja nihanja pri c e n a h zdravil brez recepta, pa tudi dostop-nost kljub večjemu številu le-karn ni boljša, saj so lele-karne zaradi velike konkurence
pri-V lekarnah naj bi se cepilo in opravilo krvne preiskave.
Andreja Čufar se je dotaknila tudi zapleta z Vzajemno.
"Od lekarn zahtevajo bistveno povečan obseg dela,
zato pričakujemo, da bo to dodatno delo tudi plačano.
Ne moremo pa pristati na izsiljevanje glede
inštalaci-je njihovega programslcega orodja, ki so ga pripravili
brez našega sodelovanja."
siljene znižati zaloge svojih zdravil pod optimalno mejo," je razložila Čufarjeva. R a z e n tega se je število le-karn res povečalo, a le v urba-nili središčih, kjer so bile že prej, odročni kraji pa ostajajo zapostavljeni. Po drugi stra-ni, pravi Čufarjeva, lahko li-beralizacija, ki se uvaja pre-mišljeno, prinese koristi za paciente, pri č e m e r navaja portugalski primer. V pri-hodnosti naj bi tako lekame s t r a n k a m ponujale r e c i m o tudi cepljenje in preglede krvi.
V Sloveniji, pravi Čufarje-va, naj bi farmacevt ostal po-m e po-m b e n nosilec lekarniške
dejavnosti tudi v prihodnje. Pri tem je izjemnega pome-na tudi bolnišnični farma-cevt. Po besedah predsedni-ce sekcije bolnišničnih le-karn Metke Štefančič naj bi povečali njihovo vlogo pri zdravljenju bolnikov v bol-nišnicah. Skrbeli naj bi za pripravo zdravil, za katera ve-lika farmacevtska podjetja niso zainteresirana. S tem naj bi m e d d r u g i m poskrbeli za racionalnejšo rabo zdravil in bolj učinkovito porabo zdravstvenega tolarja. Obe-n e m Obe-naj bi zagotavljali sled-Ijivost zdravil do bolnikov in sodelovali pri s p r e m l j a n j u stranskih učinkov zdravil.
Na Višarjah o Eriichu in Evropi
v nedeljo je bilo na Svetih Višarjah v Kanalski dolini v Italiji tradicionalno romanje Treh Slovenij.
J O Ž E K O Š N J E K
Višarje - Na Svetili Višarjah
ali Monte Lussari, 1 7 9 0 me-trov visoko nad Ž a b n i c a m i v Kanalski dolini v Italiji, je bilo v nedeljo znova srečanje romarjev iz treh Slovenij: iz matične, z a m e j s k e in iz z d o m s k e Slovenije. V z n a -n e m v i š a r s k e m božjepot-n e m središču, kjer so prvo kapelico najverjetneje zgra-dili že v 14. stoletju, so g a organizirali Rafaelova d m ž -ba in slovenski izseljenski duhovniki. Ravnatelj R a f a -elove družbe, ki bo j e s e n i praznovala sto let delovanja, je župnik v Podbrezjah Ja-nez Rihar. Romarsko m a š o v polni višarski cerkvi je daro-val škof nove škofije Murska Sobota dr. Marjan T u m š e k , pred njo pa je zbrane nago-voril državni sekretar v vlad-n e m uradu za Slovevlad-nce p o svetu Zorko Pelikan.
Višarje so ostale tudi slo-venske. Poleg cerkve je Slo-venski d o m , i m e n o v a n p o duhovniku dr. Lambertu
Er-Dr. Kajetan Gantar (levo) je na ploščadi za višarsko cerkvijo govoril o ErIIchovi evropski ideji.
lichu, Id se je rodil v bližnjih Ž a b n i c a h . Žabniški duhov-nik Dionizij Matevčič mašu-je v Žabnicah in na Višarjah tudi v slovenščini. Slovenski romarji so najštevilnejši obis-kovalci višarske božje poti. Na Višarjah pa je Jure Pre-scheren, rojen v zavedni slo-venski družini v Trbižu, ure-dil pravo slovensko gostilno. T u ^ prodajalka vozovnic za vzpenjačo na Višarje (vožnja v e n o s m e r stane 9 evrov) nas je v nedeljo ogovorila v lepi slovenščini! Rojak iz Žabnic dr. Lambert Erlich in
njegova ideja o Evropi, o ka-teri je govoril leta 1933 v pri-digi na Višarjah, je bila osrednja tema nedeljskega srečanja Treh Slovenij. Pre-davatelj je bil akademik dr. Kajetan Gantar iz Ljubljane. Erlicha, ki se je rodil septem-bra leta 1 8 7 8 , je predstavil kot zavednega Slovenca, ki je rotil Slovence na Koroškem, naj na plebiscitu glasujejo za Jugoslavijo in tudi po začet-ku druge svetovne vojne tudi pred Italijani zagovarjal legi-timnost jugoslovanske be-gunske vlade v Londonu,
če-sar ni upal storiti noben drug slovenski m e š č a n s k i politik. Varnostna obvešče-valna služba V O S ga je ubila 2 6 . maja leta 1 9 4 2 na Streli-ški ulici v Ljubljani, ko je od-hajal iz kapelice. Dr. Gantar je dejal, da so Erlicha po kri-v e m obtožih sodelokri-vanja z Italijani in sovraštva do slo-venskega naroda. Njegova pridiga leta 1933 o Višarjah kot stičišču g e r m a n s k e , ro-manske in slovanske kultu-re, o kraju, ki naj Evrope ne ločuje, ampak naj jo združu-je, je aktualna še danes.
Ne delajte se Američane
Fredi Mlinarič že 27 let pripravlja slovenske
oddaje na radiu Brisbane v Avstraliji.
J O Ž E K O Š N J E K
Bohinj - Med udeleženci ju-lijskega Srečanja v moji de-želi v U k a n c u v Bohinju je bil tudi Fredi Mlinarič, ured-nik slovenske oddaje na ra-diu v Brisbanu, glavnem me-stu avstralske zvezne države Queensland. Tedensko eno-u m o oddajo pripravlja že 27 let. V začetku jidija je bila na sporedu 1380. oddaja.
" N a radiu v trimilijon-s k e m B r i trimilijon-s b a n u v trimilijon- subtrop-s k e m delu Avsubtrop-stralije ima redne tedenske oddaje okrog 50 narodov, m e d njimi tudi Slovenci. V Avstraliji z več-kidtumostjo n i m a m o prob-lemov. Med pripadniki v Av-straliji živečih narodov ni sovraštva, ki je značilno za druge celine. Slovenci s m o organizirani v radijskem krožku in s članarino krije-m o del stroškov oddaje, dr-žava pa n a m kot zasebnemu radiu zagotavlja prostore. Pohvaliti se m o r a m , da je slovenska oddaja skupaj s h r v a š k o in n e m š k o m e d n a j b o l j p o s l u š a n i m i , " je predstavil svojo oddajo Fre-di Mlinarič.
Kje dobite gradivo za oddaje? " V e č i n o m a zanj s k r b i m sam. Vsako leto prihajam na dopust v Slovenijo, od koder se vračam domov s polnim kovčkom glasbe, knjig in drugega materiala."
Sodelovanje s Slovenijo. "V Avstralijo priliaja veliko zborov, glasbenUi skupin in posameznikov iz Slovenije. Vsakogar s m o veseli. Pokli-čejo m e in prosijo, naj zago-tovim prevoz, prenočišče. Zadnja leta se je sodelovanje s Slovenijo izboljšalo. Škoda, da je Slovenska izseljenska matica s a m o še senca tiste-ga, kar je bila včasih."
Ali poslušate slovenske radij-.ske oddaje.'
"Da in n e m o r e m verjeti, kako zapostavljate tisto, kar nas v Avstraliji postavlja na prva mesta: slovensko pesem in slovensko glasbo. To je iz-dajstvo. sramota. Katerokoli postajo odprem, poslušam angleščino, hrvaščino ... Kot da ne bi bili v Sloveniji. Svoje bogastvo imamo, pa se proda-jamo in delamo Američane. Ljudi je treba vzgajati s slo-vensko pesmijo in glasbo."
Gorenjski Glas
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volijak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik
UREDNIŠTVO NOVINARJI • UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenb Bnjn, Igor Kavfič. Jože Košnjek, Urša Petemd, Stojan Saje, Vilma Stanovnik. Cveto Zaptotnik, Danica Zavri Žlebir,
Suzana P. Kovačič, Štcfen Žargi;
stalni sodelavd: Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Matjaž Gregorič, Mateja Rant Miha Naglič, Milena Miklavčii, Simon Subic,
Maja Bertoncelj, Igor Žerjav OBUKOVNA ZASNOVA
Jernej Stritar, Tricikel TEHNIČNI UREDNIK
Grega Flajnik FOTOGRAFIJA Tina Doki. Gorazd KavčiS, Gorazd Sinik
LEKTORICA Marjeta Vozlič VODJA OGLASNEGA TRŽENJA
Mateja Žvižaj VODJA MARKETINGA
Petra Kejžar
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena z m m V i pod St. 9 7 7 1 9 6 1 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatel); Gorenjsici glas, d.0.0., Kranj / Direktorica: Marija Vokjak / Naslov: Zoisova 1 . 4 0 0 0 Kranj / Tet.; 0 4 / 3 0 1 4 2 0 0 . fax: 0 4 / 2 0 1 4 2 1 3 , e-mail: info@)g.glas.si: mali oglasi in osmrtnice: tel.: 0 4 / 2 0 ) 4 2 4 7 (sprejem na avtomatskem odzivniku 2 4 ur dnevno); uiadne ure: vsak delovni dan od 7 . do iS- / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 2 2 . 0 0 0 izvodov / Redne pnloge: Moja Gorenjska, Letopis Gorenjska (enkrat letno), Na potep m sedem lokalnih pri-log / Tisk: SET. d.d.. Ljubljana / Naročnina: tel.. 0 4 / 2 0 1 4 2 4 1 / Cena izvoda: 2 9 0 SIT/1.21 EUR, letna naročnina: 3 0 . 1 6 0 SlT/i2S,86 EUR; Cene v drugt valuti so preračunane po cen-tralnem paritetnem tečaju (1 EUR je 2 3 9 , 6 4 SIT) Redni plačniki imajo 30 % popusta, letni 2 5 % popusta; naročnina za tujmo: 1 2 6 EUR preračunano v tolarje po srednjem tečaju Ban-ke Slovenije: v cene je vračunan OOV po stopnji 8.5 %; naročnina se upošteva od tekoče Jtevilke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve; po ceniku; oglasno trženje tel.: 0 4 / 2 0 1 4 2 4 8 .
GORENJSKA "/»©gg'«"
KRATKE NOVICE
S M O K U Č
Islandski konji, Bedanc in Pehta
Na posestvu Unca v Smokuču, ki ga vodi Ivan Dolenc, so gostili skupino udeležencev doživljajskega tabora, ki ga za osebe s posebnimi potrebami pripravljajo pod okriljem druš-tva Sožitje. Kot je povedal vodja tabora Primož Poklukar iz Corij, petnajst udeležencev in sedem spremljevalcev biva v počitniškem domu v Zgornjih Gorjah, dneve pa imajo zapol-njene z različnimi aktivnostmi. Kot je povedal lastnik pose-stva Ivan Dolenc iz Konjeniškega društva Islander Smokuč, ki vedno prijazno sprejme udeležence tovrstnih taborov, imajo trenutno sedem konj. Gre za zelo mirne, potrpežljive živali, ki jih z lahkoto jezdijo tudi najmlajši. Posestvo sta obi-skala celo Bedanc in Pehta, tako da je bilo doživetje udele-žencev tabora društva Sožitje še toliko bolj zanimivo. U. P.
Nujna priključitev na javni vodovod
V občini Jesenice so dobili odlok o oskrbi s pitno vodo, ki med drugim uveljavlja obvezno priključitev na javni vodo-vod. Dopuščeni pa sta dve izjemi: prebivalci lahko pitno vodo dobivajo iz zasebnega vodovoda, če so od javnega vo-dovoda oddaljeni več kot 2 0 0 metrov, ali v primeru, ko bi bila priključitev na javni vodovod povezana z nesorazmerni-mi stroški. Ob tem je občinski svetnik Marko Zupančič opo-zoril, da v hišah v nekaterih višje ležečih delih vasi po pri-ključitvi na javni vodovod nimajo dovolj pritiska in imajo krajani težave z dotokom vode. Po njegovem mnenju v omenjenih primerih priključitev na zasebni vodovod kljub vsemu omogoča večjo kakovost oskrbe z vodo kot preskrba prek javnega vodovoda. Tako so občinski svetniki sprejeli sklep, da priključitev na javni vodovod ni obvezna tudi v pri-merih, ko upravljavec vodovoda ne zagotavlja ustreznih po-gojev za dobavo vode, zlasti glede zadostnega tlaka. U. P.
J E S E N I C E
Korenova hiša bo oživela
že dolgo časa razpadajoča stavba na Stari Savi v neposred-ni bližineposred-ni Kasarne, imenovana Korenova hiša, je dobila nove-ga lastnika. Za milijon tolarjev je objekt, ki je v zelo slabem stanju in je celo nevaren za obiskovalce, kupila družba Dam-jan Design z Blejske Dobrave. Kot nam je povedal njen last-nik Damjan Jensterle, bodo v objektu uredili razstavni in ga-lerijski prostor ter čajnico, če bo šlo vse po načrtih, pa naj bi ga odprli junija prihodnje leto. U. P.
RADOVLJICA
Mednarodna izmenjava mladostnikov
V četrtek se bo v Belgiji začela mednarodna mladinska iz-menjava z osrednjo temo Govorica telesa, na kateri bodo poleg osmih gorenjskih mladostnikov, ki so zaradi stiske iskali pomoč v kriznem centru za mlade Kresnička v Lescah, ter dveh strokovnih delavcev iz centra sodelovali še mladi iz Belgije, s Finskega, iz Nemčije, s Poljskega in z Madžarske-ga. Kot je povedal Ivan Platiša, strokovni sodelavec v kriz-nem centru, si bodo v sedmih dneh druženja ogledali neka-tere znamenitosti Belgije, organizirali pa bodo tudi več športnih, ustvarjalnih in poučnih delavnic. Vsak večer bodo udeleženci iz ene od držav predstavili svojo državo, kraje, ljudi, običaje in kulinariko, zadnji dan pa bodo pripravili še stojnico z informativnim in promocijskim gradivom o svoji državi. Slovensko udeležbo v mednarodni izmenjavi organi-zira Center za socialno delo Radovljica v sodelovanju z med-narodnimi organizacijami. C. Z.
Praznične pridobitve
v radovljiški občini so o b občinskem prazniku odprli o b n o v l j e n o M r a k o v o hišo in Cankarjev d v o r ter
z a s l u ž n i m podelili občinska priznanja.
C V E T O Z A P L O T N I K
Radovljica - V radovljiški
občini so ob občinskem prazniku. 5. avgustu, v spo-min na ustanovitev Cankar-jevega bataljona na Vodiški planini pripravili več prire-ditev, osrednja je bila v so-boto na Linhartovem trgu, kjer so podelili občinska priznanja, se zahvalili pred-sednikom krajevnih skup-nosti za delo v minulem mandatu in nagradili odlič-ne dijake. Veliko plaketo občine je ob iio-obletnici prejelo turistično društvo Radovljica, plaketo občine Ciril A ž m a n ter podjetji UKO Kropa in Alpdom in-ženiring Radovljica, pečat občine Vida Rozman, Toni Smolej ter brata Jernej in Japec Jakopin, medaljo ob-čine pa Mirko Faganel, Slavko Mali in Rok Zalokar. Med gosti na proslavi sta bila tudi predsednik držav-nega sveta Janez Sušnik in Dobrivoje Budimirovic Bid-ža. župan pobratenega srb-skega inesta Svilajnac.
Kot je v nagovoni dejal žu-pan Janko S. Stušek, je ob-činski proračun v letu 1 9 9 9
"tehtal" poldrugo milijardo tolarjev s 40-odstotnim dele-žem za naložbe, letošnji je zaradi pridobitve državnega in evropskega denarja,
začet-Župan Janko S. Stušek z letošnjimi občinskimi nagrajenci / fou: co>»d ic^ve.;
ka gradnje avtoceste in še ne-katerih drugih okoliščin vi-sok 4,4 milijarde tolarjev, od tega bo skoraj 6 0 odstotkov namenjenih za naložbe. Stopnja brezposelnosti v ob-čini je 6-odstotna in je po kriznem obdobju sredi de-vetdesetih let najnižja doslej ter pod gorenjskim in slo-venskim povprečjem. Ob številnih projektih, ki jih uresničujejo, razmišljajo v občini že o naslednjem sred-njeročnem obdobju, ko naj bi pri srednji gostinski šoli
uredili nov mestni trg s knjižnico, gledališko dvora-no in fakulteto ter pred vsto-pom na Linhartov trg zgradi-li garažno hi.šo.
2upan Janko S. StuSek je v petek sprejel predstavnike borcev, vojnih izseljencev, mobiliziranih v nemško voj sko ter veteranov vojne za Slo venijo. V pogovoru je bilo sli šati mnenje, da bi za ohrani tev spomina na NOB in slo-vensko osamosvojitev morali okrepiti sodelovanje med bor-čevsko in veteransko organi
zacijo. Občina in Klub radov-ljiških študentov sta odprla obnovljeno Mrakovo hišo s prostori za mladinsko dejav-nost v oličini in z javnimi stra-nišči, škofjeloška družba Lo-kainvesl pa milijardo tolarjev vredno naložbo Cankarjev dvor s poslovnim prostorom in z 38 stanovanji, ki bodo vseljiva oktobra. V soboto je bilo pri Partizanskem domu na Vodiški planini še spomin-sko srečanje v počastitev 65. obletnice ustanovitve Cankar-jevega bataljona.
Priznanji Koširju in Gorišku
J A N K O R A B I Č
Kranjska Gora - Letošnja
osrednja prireditev ob praz-niku občine Kranjska Gora je izzvenela kot lep medna-rodni dogodek. Na osred-njem trgu na Gorici jo je po-leg domačinov in gostov iz dmgih gorenjskih občin
spremljalo lepo število tujih gostov, ki v tem znanem tu-rističnem središču preživlja-jo poletni dopust.
V občini Kranjska Gora 7. avgust praznujejo s ponosom v spomin na veliko dejanje dovškega župnika Jakoba Aljaža, Id je leta 1895 postavil stolp vrh očaka Triglava.
Župan Jure Žerjav je v slavnostnih besedah pred-vsem izpostavil dosežke na področju turističnega gospo-darstva. komunalne infra-strukture in obnove po-membnih objektov. Tudi novi projekti vlivajo velik optimizem pri razvoju obči-ne.
janež Gorišek, Jure Žerjav in Jure Košir
Lep aplavz sta [Kjžela letoš-nja nagrajenca, ki sta vsak po svoje dala prispevek pri ugledu občine Kranjske Gore v Sloveniji in širše v svetu.
Janez Gorišek je prejel zla-ti grb občine Kranjska Gora za življenjsko delo na šport-nem področju. Skupaj z bra-tom Ladom je pisal zgodovi-no smučarskih skokov in po-letov v Planici, predvsem svetovnih rekordov, ki so že več let domena doline pod Poncami. Alpski smučar Jure Košir je prejel srebrni znak ob zaključku uspešne smučarske kariere.
Slavnostnemu vzdušju so svoje dodali izvajalci kultur-nega programa. Pihalni or-kester Jesenice-Kranjska Go-ra je le potrdil ugled, ki ga uživa, tokrat z lahkotnimi poletno obarvanimi zvoki. V vlogi solista je nastopil dva-kratni zmagovalec prireditve Radia Triglav Jesenice Prvi glas Gorenjske Darko Peter-man.
GORENJSKA •
Poletje v Arboretumu
v z a p r t e m steklenjaku bo še vse d o konca poletja na ogled tropski vrt z ž i v o b a r v n i m i metulji in
orhidejami.
JASNA P A I A R I N
Volčji Potok - Letošnje
pole-tje je v Arboretumu, ne glede na muhasto vreme v zadnjih dneh, obarvano povsem trop-sko. V delu novega steklenja-ka ob robu parsteklenja-ka so že ob koncu aprila uredili pravi tropski park, ki bo skupaj z živobarvnimi tropskimi me-tulji, eksotičnimi orhidejami in d n i g i m tropskim rastli-njem na ogled še vse do kon-ca septembra. Razstavo so konec julija nekoliko spreme-nili in dopolspreme-nili, prav vsak te-den pa je drugačna podoba pisanih metuljev, ki po pros-toni letajo kar m e d obiskoval-ci. "Metulji se neprestano menjajo, saj na angleških far-m a h far-metuljev vsak teden ku-p i m o okoli sto ku-petdeset novih bub, ki se potem v n a š e m tropskem vrtu pred očmi obi-skovalcev tudi izležejo. Na ogled je približno petdeset vrst tropskih metuljev, ki jih
pri nas v naravi zaradi speci-fičniii pogojev, ki jih potrebu-jejo, ni mogoče videti," je po-vedala Melita Miž iz Arbore-tuma in razložila, da za ustrezne klimatske pogoje
-visoko, kar 7 0 ali celo večod-stotno vlažnost in dovolj viso-ko temperaturo zraka, skrbijo z ventilatorji, zalivanjem in močenjem talne povrSine, da voda nenehno izhlapeva, ter različnimi mahovi in lubjem, ki m e d številnimi tropskimi rastlinami zadržuje zadostno vlago. Tropski metulji pa so le del te, ene najštevilnejših skupin žuželk na Z e m l j i . Med v s e m i opisanimi vrsta-mi živih organizmov je me-tuljev kar desetina, kar
pome-ni več kot 150 tisoč vrsL Obis-kovalci si v Arboretumu lah-ko ogledajo tudi del njihove-ga življenjskenjihove-ga kronjihove-ga, ki se začne iz jajčeca, iz katerega se nato izleže ličinka, ki jo pri metuljih i m e n u j e m o goseni-ca, ko pa le-ta odraste, se za-bubi v bubo, iz nje pa se raz-vije pisan metulj.
Posebnega tropskega vzdušja pa ne bi bilo brez šte-vilnih živobarvnih orhidej, ki pa so bile vse vzgojene v Slo-veniji. Kar štirideset
različ-nih sort je m o g o č e opaziti o z i r o m a kar petsto sadik. Večina orhidej, ki jih pozna-m o danes, je delo človeških rok, saj se z njihovim vzgaja-n j e m vrtvzgaja-narji ukvarjajo že sto petdeset let. S svojimi ži-vimi barvami in raznolikost-jo .so prava paša za oči. Raz-stava je bila doslej zelo dobro obiskana, pravijo v Arboretu-m u , kar kaže na to, da se Slo-venci radi o d p r a v l j a m o v tropske kraje - pa četudi le v 3 0 0 mz velik steklenjak.
Stepinčeva plošča na Kredarici
v počastitev 70-letnice vzpona takratnega zagrebškega nadškofa in kardinala dr. Alojzija Stepinca na
Triglav so jo odkrili v kapeli Marije Snežne na Kredarici.
J O Ž E K O Š N J E K
Kredarica - Župnik na
Dov-jem Franc Pečarič je leta 1 9 3 6 v župnijsko kroniko zapisal, da sta se 2. avgusta leta 1 9 3 6 po romanju na Svete Višarje zagrebški nadškof dr. Alojzij Stepinac in ljubljanski š k o f dr. Gregorij Rožman napotila v dolino Vrat, kjer sta v Aljaže-vem d o m u prespala. Sprem-ljala sta ju Stepinčev študijski tovariš dr. Lenček in župnik iz tedanje župnije Sv. Križ nad Jesenicami (danes Plani-na pod Golico) KrašPlani-na. V tamkajšnjem p l a n i n s k e m d o m u je bil zagrebški nad-škof na oddihu. V ponedeljek so po Tominškovi poti krenili do Kredarice. Kljub viharju sta nadškof Stepinac in lon-ček nadaljevala pot proti vrhu Triglava, ki sta ga dosegla okrog petih popoldne. V torek zjutraj sta Stepinac in Rož-man maševala v kapelici na Kredarici in se skozi dolino Kot vrnila v Mojstrano.
V s p o m i n na ta dogodek, ki kaže Stepinčevo naveza-nost na slovenske gore, in v zahvalo za p o m o č , ki jo je
Planinci in duhovščina v soboto pred kapelico na Kredarici po odkritju spominske plošče
/ Foto; Janrz B^rte
m e d d r u g o svetovno vojno nudil na Hrvaško izgnanim S l o v e n c e m , še posebej du-h o v n i k o m , so v soboto, na praznik Marije Snežne, v ka-pelici na Kredarici odkrili spominsko ploščo. Blagoslo-vila sta jo celjski škof in pred-sednik k o m i s i j e Pravičnost in m i r dr. Anton Stres in za-grebški pomožni škof Vlado Košič. Svečanosti so se ude-ležili tudi hrvaški planinci.
Dr. Alojzij Stepinac je bil rojen leta 1 8 9 8 . M a j a leta 1 9 4 5 so ga aretirali in leta 1 9 4 6 obsodili na 1 6 let ječe. Leta 1951 so ga izpustili in m u dovolili živeti v župniš-ču v Krašižupniš-ču, kjer je 1 0 . feb-niarja leta 1 9 6 0 umrl. Leta 1 9 5 3 ga je p a p e ž Pij X I I . imenoval za kardinala. Hr-vaški sabor je leta 1 9 9 2 raz-veljavil o b s o d b o iz leta 1 9 4 6 .
Nekatere politične stranke v Sloveniji so nasprotovale odločitvi za Stepinčevo ploš-čo na Kiedarici, še posebej Liberalna demokracija Slo-venije in Slovenska nacio-nalna stranka. Njen predsed-nik Z m a g o Jelinčič je vlado vprašal, kdo je dal dovoljenje za postavitev spomenika kar-dinalu, ki je sodelovali z itali-jansko okupacijsko oblastjo in z ustaši.
KRATKE NOVICE
KRAN)
V Bitnjah gradijo poslovilni objekt
Pokopališče v Bitnjah je namenjeno za pokojnike iz krajevnih skupnosti Stražišče, Gorenja Sava, jošt, Bitnje, Orehek -Drulovka in vasi Breg. Dolgo časa je bilo brez ustrezne Infra-strukture, brez parkirišč in poslovilnega objekta. Mestna ob-čina Kranj je projekt izgradnje poslovilnega objekta uvrstila v letošnji občinski proračun, a je spomladi podpis pogodbe z izvajalcem Gradbincem GIP padel v vodo, ker v kranjskem podjetju niso pristali na fiksno ceno gradbenih del. Občina je zato razpis ponovila, v Gradbincu so s e premislili In s e ponovno potegovali za posel, ki so ga tudi dobili. Prekrili bodo streho obstoječega objekta, Izdelali krožni nosilec ku-pole in uredili okolico s parkirnimi prostori. Z deli so začeli v začetku julija, po pogodbi pa jih morajo dokončati v 7 0 dneh. Gradbena dela bodo stala dobrih 156 milijonov tolar-jev. Prenove in razširitve je potrebna tudi cesta do pokopa-lišča, ki v aktualni projekt še ni zajeta, S. K.
TENETIŠE
Novo odlagalno polje za azbestne odpadke
Na odlagališču odpadkov Tenetiše je Javno podjetje Komu-nala Kranj uredilo p o s e b n o odlagalno polje za odpadke, ki vsebujejo azbest. Odprtje bo danes ob 1 2 . uri. "Sprejemali b o m o tako odpadke od fizičnih kot od pravnih oseb, ki Ima-jo m o ž n o s t pripeljati že zaščitene ali še ne zaščitene odpad-ke. Prav tako Imajo m o ž n o s t naročiti prevoz in prevzem od-padkov z mesta, kjer so nastali," s o na kratko napovedali v kranjski Komunali. S. K.
KRAN)
O d železniške postaje do šole z avtobusom
Od prvega septembra bo dijakom, ki se vozijo z vlakom, na voljo nova avtobusna linija od Železniške postaje Kranj do kranjskih srednjih šol. Takšen je dogovor med Holdingom Slovenske železnice, Alpetourom - potovalno agencijo in Mestno občino Kranj. Posebni avtobusi b o d o vozili po voz-nem redu, ki bo usklajen s prihodi in odhodi vlakov. Avtobu-si bodo imeli dva glavna postanka, pri G l o b u s u In na posta-jališču pri Zdravstvenem d o m u v Kranju. Cena dvosmerne m e s e č n e vozovnice do srednjih šol bo 4 . 8 0 0 tolarjev. Dijaki bodo lahko kupili tudi priložnostno vozovnico za eno vož-njo in kuponske vozovnice za določeno število voženj. S. K.
KRANJ
Ogenj v Alpah
Tradicionalno m e d n a r o d n o akcijo Ogenj v Alpah, ki je na-menjena reševanju ekoloških problemov v gorah, bodo letos posvetili trajnostnemu razvoju In ohranjanju vrednot Alp. V noči med 12. in 13. a v g u s t o m bodo v alpskih državah zago-reli kresovi. Pri nas organizirajo akcijo Gorenjsko ekološko združenje, CIPRA Slovenija In društvo M W S 12. avgusta na Pokljuki. Med 9. in 13. uro bo potekala čistilna akcija, če bo vreme primerno. Dogovarjajo se, da bi ob pomoči jamarjev in domačinov očistili del Pokljuške soteske. Popoldan načr-tujejo predavanja v vojaškem učnem centru na Rudnem po-lju, kjer bo ob 17. url okrogla miza o prihodnosti Pokljuke. Ob 20. uri bo družabno srečanje ob ognju, verjetno pri Mr-zlem studencu. S. S.
Rcidio T f i g l o r
— ^ . _ J, • _ -—i®
Prri 9)0/ Coienj/ke'^ Piri flo/ek Cofr«Aj/ke< Radio Tligiav Jcsenice. d.o.o. Trg Toocta Čuijvja 4.4270 Jescnice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 G O R E N J S K A 89,8 - Jesenice. 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj
• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • « • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • vilma.stanovnik@g-g}as.si
KAJAK
PRACAKajakaškega brona ni bilo
Svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah v Pra-gi se je ta konec tedna za Slovence končalo brez medalj. Pe-ter Kauzer, Dejan Kralj in jure Meglič niso ponovili lanskega uspeha ekipe s svetovnega prvenstva v Penrithu, ko je os-vojila bronasto medaljo. Na letošnjem so bili četrti, za Fran-cozi, Italijani in Poljaki. Posamično je največji uspeh dosegel Peter Kauzer z osmim mestom. Jure Meglič, edini Gorenjec v tem športu na svetovnem prvenstvu pa je v posamični vožnji s 54. časom izpadel iz polfmala. D. Ž.
KOŠARKA
MARIBOR
Znani potniki za svetovno prvenstvo
Selektor Aleš Pipan je po košarkarskem turnirju v Mariboru objavil spisek dvanajstih igralcev, ki bodo igrali na bližajočem se svetovnem prvenstvu na Japonskem. Med dvanajsterico je tudi Kranjčan Marko Milič. Po sedmih pripravljalnih tekmah so od petnajsterice prvotnih kandidatov doma ostali trije, Jok-simovič, Lorbek in tudi Gorenjec MIha Zupan. D. Ž.
MOTO ŠPORT
KRANJ
Slovenci evropski prvaki
Slovenci so na letošnji dirki evropskega pokala narodov v su-permotu, po ogorčenem boju z Čehi in Bolgari, osvojili naslov evropskega prvaka. Izkušenima Benu Sternu in Alešu Hladu se je letos v reprezentanci pridružil Marjan Habat. S skupnimi močmi so dosegli do sedaj največji ekipni uspeh. Slovenska ekipa je tako zbrala 17 točk. D. Ž.
SKOKI
HINTERZARTEN
Slovenci osmi v skokih
Avstrijci so zmagovalci uvodne tekme trinajste sezone poletne Velike nagrade v smučarskih skokih, za njimi so se uvrstili Fin-ci in NemFin-ci, slovenski skakalFin-ci pa so ekipno osvojili o s m o mesto. Primož Peterka (s skokoma 98,5 in 98 metrov), Primož
Piki (95 in 96,5 m). Rok Benkovič (97,5 in 98,5 m) in Jernej Damjan (96,5 in 101,5 m) so zbrali skupaj 953,5 točke,
zmago-valci so jih imeli 1047,5. Posamično je trojica Peterka, Piki in Kranjec izpadla že v kvalifikacijah. Rok Benkovič je bil 28. in
Jernej Damjan 46. Naslednja tekma Velike nagrade bo že
danes v Predazzu, zaključna pa 2. septembra v Kranju. D. Ž.
VESLANJE
AMSTERDAM
Mladim veslačem dve medalji
Mladi slovenski veslači se z mladinskega svetovnega prven-stva v Amsterdamu vračajo z dvema medaljama. Bron je os-vojil skifist Andraž Krek (Izola), tretje mesto pa je osos-vojil tudi četverec brez krmarja s (pretežno blejsko) posadko
Miha Colja, Janez Zupan, Vito Galičič in Rok Rozman. D. Ž.
SORTNO PLEZANJE
X l N l N C , SlNCAPUR
Štirikrat stopničke, Sloveniji ekipna zmaga
Po evropskem delu svetovnega pokala so se najboljši plezalci sveta preselili povsem na drug konec. Azijski del treh tekem (Xi-ning, Singapur in Kuala Lumpur) sicer še ni končan, po dveh tekmah pa so rezultati slovenske reprezentance več kot odlični. V Xiningu je z drugim mestom svoje prve stopničke dosegla
Mina Markovič, tretje mesto sta si razdelili Maja Vidmar in Na-talija Gros. V ekipnem seštevku je Slovenija prvič zmagala. V
nadaljevanju v Singapurju je Maja Vidmar dosegla drugo me-sto, v finalu pa poleg nje še Grosova s šestim in Markovičeva s sedmim mestom. Konec tega tedna bodo v Kuala Lumpur od naših nastopile Grosova, Vidmarjeva in Markovičeva. T. Č.
Akrobacije nad jezerom
Konec tedna so padalci nad Bohinjskim j e z e r o m navduševali s številnimi akrobacijami, najboljši pa je
bil Novozelandec Dan Stephens.
BARBARA TODOROVIČ
Bohinj - Petkov dež je ekipi
Loom Team Slovenija, organi-zatorjem tekme svetovnega pokala v akrobatskem jadral-nem padalstvu sicer ojadral-nemogo- onemogo-čil izpeljati treninge in kvalifi-kacije, tako da se je tekma v so-boto začela brez priprav. Vse-eno dež večjih težav ni povzro-čal, tako da so kljub slabi vre-menski napovedi tekmovalci laliko izvedli vse štiri skoke.
V soboto so jadralci skakali z Vogla, v nedeljo pa zaradi drugačnega vetra z nižjega Vogaija. Kot je povedal Švicar Luca Borgeaud, so bili poleti z Vogla boljši, ker so imeli tek-movalci na voljo več časa za izvajanje akrobacij, a je bil vseeno zadovoljen tudi s sko-ki z Vogarja. Z njimi so bili zadovoljni tudi številni gledal-ci, ki so se zbrali na obrežju jezera, od koder so lahko naj-lažje spremljali atraktiven za-ključek tekmovanja. Tekmo-valci so namesto na travniku pristajali na jezeru. Med osmimi padalcev iz vsega sve-ta je zmagal Novozelandec Dan Stephens s 781,85 točke, tesno za njim se je uvrstil Ita-lijan Enrico Patuzzi s 780,29 točke. Na tretje mesto v
se-Najboljši domači jadralec je bil Klemen Sovan, v seštevku za svetovni pokal si je priskakal tretje mesto. / fom; cotMd K>v<i{
števku svetovnega pokala se je uvrstil Logatčan Klemen So-van s 746,84 točke, kar je za-dostovalo tudi za prvo mesto v točkovanju za slovensko pr-venstvo. Poleg njega sta slo-venske barve nad Bohinjskim jezerom zastopala še Ljub-ljančan Tomaž Trstenjak, ki se je v svetovnem seštevku uvrstil na osmo mesto, v slo-venskem pa je bil tretji: "Ob-čutki so zelo dobri, predvsem zato, ker sem se veliko naučil
na tem tekmovanju. Več takih tekmovanj bi imeli, bolje bi bilo." S sedmim mestom v svetovnem pokalu in dmgim v slovenskem je bil zadovo-ljen tudi Dušan Durkovič iz Rimskih Toplic. Po zadnjem pristanku na vodi je povedal, da je vzdušje na tekmovanju "fenomenalno". "Tudi občut-ki tam zgoraj so dobri. Veliko je adrenalina, ki pride za tabo, ko se spustiš na tla. V zraku je namreč preveč dela, da bi
misHl na to," je še dodal Dur-kovič.
Za zabavo gledalcev so organizatorji v soboto priredi-li še spremljevalno ekipno tekmovanje v hitrostnem se-stavljanju zvezde v zraku. V nedeljo ponovitev tekmovanja zaradi plohe ni bila možna, je pa zato v obeh dneh uspel šov s helikopterji in letali, gledal-ce pa je s svojimi akrobacija-mi navduševal tudi akrobatski pilot Peter Podlunšek.
Vid Zmagal po štirih letih
Vid Ogris si je letos v Avstriji prikolesaril prvo člansko zmago, še vedno pa čaka na naslov državnega prvaka.
MAJA BERTONCELJ
Kranj - Letošnji prvi del
kole-sarske sezone je bil uspešen tudi za Vida Ogrisa, 2i-letni-ka iz Podhoma pri Gorjah, Id ta naporen šport trenira že 14 let. "Začel sem pri Bledu in to zgolj po naključju, nato pa sem "padel noter" in ostal. Na začetku sem bil sicer več na tleh kot na kolesu in doma so se kar za glavo držali, a sem vztrajal," se spominja danes.
Že kmalu je začel domov prinašati medalje, tudi z dr-žavnih prveastev. Kar nekaj-krat je bil drugi in tretji, na zmago in na naslov pa še čaka. Kot mladinca ga je pot iz Perftecha Bleda vodila na Dolenjsko, h Krki (sedaj Adria Mobil), kjer je ostal dve sezoni, vse do lani, ko je odšel v Avstrijo, k ekipi Plast Recyc-ling. "Iskal sem sicer tudi kakšen slovenski klub, a so bili v Avstriji zainteresirani zame in zaenkrat se tam dob-ro počutim. Všeč mi je, ker imam tudi za drugi del sezo-ne dovolj dirk, kar pa za lani ne morem reči. Poleg tega
itnam v klubu dovolj proste roke, tako da lahko dirkam tako zase kot za ekipo," doda-ja Gordoda-jan, ki ima v klubu še enega Slovenca, Deana Pod-gomika. Dejstvo, da vozi za avstrijsko ekipo, pa še ne po-meni, da veliko časa preživi pri naših severnih sosedih. Tja se vozi le na dirke, trenira pa doma, tudi s Savčanom Gregom Boletom, s katerim sta bila nekdaj sotekniovalca pri Bledu.
Letos je Ogris dosegel že nekaj odmevnih rezultatov. Nenazadnje je tudi zmagal, prvič 1 » letu 2 0 0 2 in prvič v članski kategoriji. Dobil je G P Traismauer, ki je štela za po-kal Tchibo. Dvakrat je bil tiJc za deseterico (11. in ij.) tudi na dirki Po Avstriji. Po kraj-šem dopustu sedaj za študen-ta Fakultete za organizacijske vede, bodočega informatika, ki si poleg študija in treninga Čas najde tudi za internet, po-gleda kakšen film. hodi v hri-be in se dniži s svojo punco, ne bo več veliko počitka: "Do konca sezone me čaka še kar nekaj dirk v Avstriji in DP v
Vid Ogris je po štirih letih vendarle dočakal novo zmago, prvo v članski kategoriji.
kronometru. Za prihodno se-zono pa ne morem še nič reči. Morda pridem nazaj v Slovenijo." Po duši Šprinter ima v kolesarstvu povsem
običajne želje: voziti v Proto-ur ekipi in sanje: postati sve-tovni prvak in voziti v rumeni majici na kakšni izmed naj-večjih dirk na svetu.
• • • • • • • • • • • • • • • • vilma.stanovmk@g-glas.si
Podrl Petričev rekord
Na evropskem prvenstvu v plavanju je rekord Darjana Petriča na 1500 m prosto "porušil" Luka Turk.
GORENJSKI SEMAFOR
DANICA Z A V R L Ž L E B I R
Budimpešta - Če je prvi del
evropskega prvenstva v plava-nju v Budimpešti za sloven-ske plavalce rninil zgolj v zna-menju polfinalnih uvrstitev, se je proti koncu tedna odpr-lo, uspelo je nekaj prebojev v finale in naposled smo dobili še medaljo. Velike pozornosti je bil deležen zlasti dosežek 20-letnega plavalca Luka
Turka iz radovljiškega
plaval-nega kluba Žito Gorenjka, ki se je izkazal na 1500 m pros-to. Ne le da se je prebil v fina-le in dosegel sedmo mesto, odplaval je tudi nov slovenski rekord. Ta je bil nepremagljiv domala četrt stoletja, leta 1982 ga je na svetovnem
pr-Luka Turk 1 Foto: Corjid KnliC
venstvu dosegel Darjan Pet-rič in z njim tedaj osvojil sre-brno medaljo. Z novim dr-žavnim rekordom in desetim najboljšim izidom sezone na svetu se doslej manj opazen
radovljiški tekmovalec prebi-ja v svetovni vrh. Zmagovalec te discipline Rus j uri j Prilu-kov je dosegel čas 14:51,93. Lukov dosežek je za nekaj časa zasenčil ostale rezultate. Med večjimi uspehi, ki so jih dosegli na Madžarskem, omenimo 5e osmo mesto Sare Isakovič na 2 0 0 m pros-to.
Edina slovenska medalja z evrojjskega prvenstva v plava-nju pa je pripadla 23-letnemu Matjažu Markiču, plavalcu iz Kopra. Na 50 m prsno je osvojil bronasto medaljo, kar je v tej disciplini že njegova tretja na evropskih prven-stvih. Ker je njegov trener že leto in pol Kranjčan Roni Pi-kec, ji pripisujemo tudi
mal-ce gorenjskih zaslug. "S tem se ne obremenjujem, ker je to slovenska medalja," je v nedeljo zvečer ob priliodu domov dejal trener Roni Pi-kec, ko smo ga povprašali o tem. Dodal pa je, da plavalec pač funkcionira skupaj s tre-nerjem, zato je na edino do-seženo odličje kajpada pono-sen tudi sam. "Vesel sem, ker je zdržal pritisk, kajti med na-šimi plavalci, Id so v kvalifika-cijah dosegali boljše rezulta-te, kot pa potem v polfinalih, je vladala precejšnja nervoza. Ob Matjaževi zmagi smo v Budimpešti pokadili cigaro," je dejal Roni Pikec ob odličju Matjaža Marldča, ki je danes zjutraj že navsezgodaj odpo-toval na počitnice.
KOLESARSTVO
Velikovec (Avstrija): člani (150 km): 1. Graf (NEM), 2. G.
Švab (SLO, Sava), 4. Ogris (SLO, Plast Recycling), 5. Bole (SLO, Sava); dečki: i. Bešter (SLO, Sava); Diex
(Avstrija): člani (70 km): 1. Ortner (NEM, Swiag Teka), 3.
Rezman, 9. Bole, n . Sever, 13. Hlebanja (vsi Sava);
mladinci: 3. Gortnar, 4. Bauman (oba Sava). M. B.
VATERPOLO
Turnir kadetov v Kranju: VOJVODINA : AVSTRALIJA
9:17 (2:4, 3:4, 3:6, 1:3), SLOVENIJA : SLOVAŠKA 15:6 (3:1, 5:1, 3:1, 4:3); strelci za Slovenijo: Merlak 4, Lavtar 3, Kalan 2, Todič 2, Černeka 2, Resnik 1 in Komatar 1; SLOVAŠKA : VOJVODINA 1 4 : 1 3 (2:5, 8:3, 1:4, 3:1); SLOVENIJA : AVSTRALIJA 7 : 1 2 (2:4, 1:3, 2:3, 2:2), strelci: Merlak 3, Kalan 1, Lavtar 1, Černeka 1 in Koma-tar i; AVSTRALIJA : SLOVAŠKA 17:6 (4:3, 3:0, 5:0, 5:3); SLOVENIJA : VOJVODINA 12:9 (4:2, 2:2, 4:3, 2:2); strelci: Todič 4, Černeka 3, Kalan 2, Komatar 2 in Basiaco i. Končni vrstni red: 1. Avstralija 2. Slovenija, 3. Slovaška, 4. Vojvodina. |. M.
NOGOMET
I. nogometna liga Telekom:
Domžale : CMC Publikum 3:1.
VATERPOLO
KRANJ
Vaterpolisti poraženi na Slovaškem
Minuli konec tedna je bil kar naporen za slovenske reprezen-tante. Na Slovaškem so nastopili člani, v Kranju pa kadeti. Članska reprezentanca brez nekaterih, ki si pač na tak ali dru-gačen način ne želijo nastopati za reprezentanco (Galič, An-tonijevič, Bukovac) in brez dveh poškodovanih (J. Nastran, Šulič), a sta bila v njej dva popolna novinca (Grašič, Puš), se je na Donavskem pokalu v Novakyh na Slovaškem, kjer so pred mesecem dni odprli njihov prenovljeni vaterpolski cen-ter, kljub štirim porazom, pokazala kot dobra. Izgubiti z Madžari za 13 zadetkov, a jim pri tem kar šestkrat zatresti mrežo, nI slabo. Tudi poraz proti Romuniji in Nizozemski ni bil prav velik, glede na doslej dosežene rezultate s tema dve-ma reprezentancadve-ma. Morda je nekoliko previsok poraz pro-ti Slovaški. Z olimpijskimi prvaki Madžari so izgubili z 19 : 6 (3.1, 6.2, 4:3, 6:0), z Romuni n : 4 (0:1, 6:0, 3:3, 0:2), z Nizo-zemsko 11:7 (4:0, 2:2, 3:4, 2:1) in s Slovaško 10:5 (4:2, 2:0, 3:1, 1:2). Končni vrstni red: 1. Madžarska, 2. Romunija, 3. Slova-ška, 4. Nizozemska in 5. Slovenija. J. M.
KRANJ
Dober uspeh kadetov v Kranju
Od petka do nedelje je v Kranju potekal 26. mednarodni turnir Tristar, namenjen kadetski reprezentanci. To namreč nasled-nje leto čaka nastop na kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na evropsko prvenstvo. V Kranju so gostili reprezentance Avstra-lije, Slovaške in Vojvodine. Prvi dan so presenetili vrstnike s Slovaškega in jih po dobri igri visoko premagali, zatem so mo-rali priznati premoč Avstmo-ralije, zadnji dan pa so premagali še Vojvodino in osvojili drugo mesto. Na turnirju je reprezentan-ca pod vodstvom trenerja Tadeja Peranoviča in pomočnika Uroša Kralja nastopila v postavi: Žan Smolič (Triglav), Aljaž Sternad (Branik), Gašper Kalan, Rok Resnik, Tadej Francelj (vsi Triglav), Luka Basiaco (Koper), Žiga Štirn (Triglav), Gregor Merlak (Olimpija), Mitja Lavtar, Čedomir Todič (oba Triglav), Nenad Černeka (Koper), Luka Komater (Kamnik), Rok Tomše (Branik), Jan Medja in Jan Pangršič (oba Olimpija). V Turčiji, kamor reprezentanca odhaja naslednji teden, bo nekoliko spremenjena, na turnirju pa bo nastopilo osem reprezentanc: Turčija, Rusija, Slovaška, Slovenija, Srbija, Francija, Romunija in Avstralija, ki bodo razdeljene v dve predtekmovalni skupini. Slovenija bo predtekmovanje igrala v skupini A skupaj s Slova-ško, Turčijo in Rusijo. J. M.
GG
04/201 42 47, e-pošta: malioglasi@g-glas.simali oglasi
www.gorenjskiglas.siPOMHlb« n m 04 OB. as. do 31.08. oz. *> ruprodalo okcijskili zalog v tem UrmiM.
( D i i 3 n
C32."7.
- a o ^ S D l T Z f
M-OK itzif t , 1 ^ . J S i S ^ I n ^ e m -Pmf S« i on:«ln» fcailcosD?^I
simon.subic@g-glas.siKRIMINAL
T R Ž I Č
Ukradel moped
Neznani storilec je nekaj noči nazaj z dvorišča stanovanjske hiše v Bistrici pri Tržiču brez lastniške pravice odpeljal ze-leno kolo z motorjem APN 6 z registrsko številko KR A3-213 in številko okvirja 277687.
B L E D
Pijan bo
V noči na nedeljo je nekdo vlomil v gostinski lokal Labod na Bledu in brez privoljenja lastnika vzel več pločevink piva. Gmotna škoda znaša približno 85.000 tolarjev. Čeprav policisti ne poznajo identitete vlomilca, bodo zoper njega vseeno napisali kazensko ovadbo.
G O D E Š I Č
Odslej bo vlomilec uporabljal kolo
Neznani storilec je nekaj noči nazaj z uporabo sile vstopil v trgovino Guerlla na Godešiču in si prilastil več koles ter različne opreme. Lastnika je nepošteni obiskovalec oškodoval za približno 1,8 milijona tolarjev.
KRAN/
Plačal s ponarejenim Cankarjem
Nepoštena stranka je minuli četrtek pri nakupu v trgovini Sloga na Primskovem v Kranju preslepila prodajalki in unovčila ponarejen bankovec za 10.000 tolarjev.
RADOVLJICA
Za avto ima, ne pa tudi za bencin
Neznani storilec je pred dnevi na bencinskem servisu Petrol V Radovljici v osebno vozilo BMW serije 5, srebrne barve, novejšega letnika in brez registrskih tablic natočil za 12 tisoč tolarjev bencina, nato pa brez plačila odpeljal. S. Š.
K R A N )
Pred odhodom preverite dokumente
Policija svetuje vsem državljankam in državljanom, naj pred odhodom v tujino preverijo veljavnost svojih dokumentov (potne listine ali osebne izkaznice). Policisti na mednarod-nih mejmednarod-nih prehodih namreč v zadnjem času ugotavljajo povečanje števila potnikov, ki za prestop državne meje ni-majo ustreznih dokumentov oziroma je njihovim dokumen-tom potekla veljavnost. Policisti takim potnikom ne dovoli-jo prehoda državne meje. S. Š.
Predstavljamo kozmetične
in frizerske salone
Frizerstvo Vertnik Ivanka
Na Spodnjem Brniku si greste lahko uredit pričesko k Ivanki Vertnik, frizerki, ki v pogovoru pove najprej to, da v svojem delu uživa. Dobra popotnica, preden se človek usede in prepusti nežnim frizerskim rokam. Ivanka je vesela obiska strank vseh generacij, ureja klasične in moderne frizure, poleg vseh aktualnih frizerskih tehnik pa obvlada tudi nekaj posebnosti - če si boste zaželeli spremeniti obarvane lase, vam bo z naravnim postopkom odstranila barvo in vam povrnila vašo osnovno barvo las, nato pa si boste lahko omislili nov odtenek po vaši želji. Poleg kodranja las, si lahko zaželite tudi obratni postopek in si moteče, neobvladljive kodre zravnate. Znamke, pravi Ivanka, pa pri tem niso bistvenega pomena, važni so znanje, spretnost in smisel.
" ' -C. Za obisk pri Ivanki Vertnik ^Ijj", se naročite po telefonu: " 04/252 67 40 ali
051/259
349-Frizerstvo Ivanka Vertnik Sp. Brnik 35 a
Kersnik novi predsednik
okrožnega sodišča v Kranju
Po slabih desetih mesecih je pravosodni minister dr. Lovro Šturm vendarle odločil, da bo novi
predsednik Okrožnega sodišča v Kranju Mihael Kersnik, dosedanji podpredsednik kranjskega sodišča.
S I M O N Š U B I C
Kranj - Novi predsednik Okrožnega sodišča v Kranju bo njegov dosedanji pod-predsednik Mihael Kersnik, je konec julija odločil mini-ster za pravosodje dr. Lovro Šturm. Odločbo o njegovem imenovanju so na kranj-skem sodišču po naših podat-kih prejeli 31. julija, o čemer pa javnosti niso obveščali. So pa nam informacijo že potr-dili tako na kranjskem sodiš-ču kot včeraj tudi na ministr-stvu za pravosodje.
Odločba o imenovanju postane pravnomočna da-nes, ko se izteče rok za pri-tožbe, Id jih lahko na Uprav-no sodišče RS vložijo neiz-brani kaiididati. Kot je zna-no, so se poleg Kersnika za vodenje kranjskega okrož-nega sodišča potegovali tudi vodja preiskovalnega oddel-ka na tem sodišču Srečko Škerbec. višji sodnik (nek-daj že podpredsednik kranj-skega sodišča) Igor Moko-rel, okrožna sodnica v Ljub-ljani Metka Kapler ter pred-sednik Sodnega sveta in predsedujoči Okrožnemu sodišču v Ljubljani Marjan Pogačnik. Slednji je le nekaj dni pred ministrovo odločit-vijo umaknil svojo kandida-turo. Po podatkih ministr-stva za pravosodje do včeraj
na upravno sodišče ni pri-spela nobena pritožba.
"Mihael Kersnik je bil za predsednika Okrožnega so-dišča v Kranju imenovan na podlagi dolgoletnih izkušenj (27 let), ki jili ima na sodišču ter poznavanju dela sodišča ter izkušenj na področju vo-denja," je pojasnila Helena Jaklitsch iz kabineta minis-tra. Sodni svet je sicer mini-stru za imenovanje predla-gal dva kandidata, pri tem da je dal prednost Kersniku, so pa vsi kandidati izpolnjevali formalne pogoje za opravlja-nje funkcije predsednika okrožnega sodišča, je še po-jasnila Jaklitscheva.
Mesto predsednika Okrož-nega sodišča v Kranju je bilo prazno vse od 15. oktobra 2005, ko se je upokojila do-tedanja predsednica Terezija Zorko, ki je za svojega na-slednika ministru priporoči-la prav Mihaepriporoči-la Kersnika. Ta je na dopustu do 15. avgusta, ko se iztečejo sodne počitni-ce, zato nismo uspeli prido-biti njegove izjave.
Na odločitev ministra o imenovanju novega pred-sednika so torej na Okrož-nem sodišču v Kranju čakali skoraj deset mesecev, še pol-drugi mesec dlje pa so brez vodje na kranjskem okraj-nem sodišču, ki ga je naza-dnje vodila sodnica Marinka
NESREČE
Mihael Kersnik je imenovan za novega predsednika Okrož-nega sodišča v Kranju, kar se je potihem tudi napovedovalo.
Bešter. Že januarja smo pi-sali, da za njeno naslednico kandidirajo Nevenka Hafner Kopač, Mateja Jereb in Po-lona Herman (vse okrajne sodnice v Kranju) ter Sonja Teržan in Marjeta Dvornik s kranjskega okrožnega sodiš-ča, našega pisanja pa tedaj ni nihče demantiral. Zato prav čudno izpade odgovor mi-nistrstva za pravosodje na naše vprašanje, kdaj lx) mi-nister Šturm sprejel
odloči-tev o novi predsednici okraj-nega sodišča. "Nobena aktiv-nost ne poteka glede imeno-vanja predsednika Okrajne-ga sodišča v Kranju. Ministr-stvo zaenkrat tudi ni prejelo nobene prošnje za razpis tega imenovanja," je namreč odgovorila Helena Jaklit.sch iz kabineta ministra. Izvede-li pa smo. da trenumo pote-ka javni razpis za vodjo Okrožnega državnega tožil-stva v Kranju.
TRŽIČ
Odpela se je prikolica
Na magistralni cesti Ljubelj-Tržič se je v petek nekaj pred 14. uro zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodo-val 65-letni voznik osebnega vozila. 37-letni voznik osebne-ga avtomobila z lahkim priklopnikom, doma iz okolice ča, je vozil po magistralni cesti iz smeri Ljubelja proti Trži-ču. Ko je peljal po blagem klancu navzdol, hitrosti vožnje ni prilagodil stanju vozišča, ki je v tem delu poškodovano, zato je prikolica najprej začela poskakovati, nato pa se je odpela z vlečne kljuke avtomobila in zapeljala na nasprotno smer-no vozišče v trenutku, ko se je po njem pravilsmer-no pripeljal 65-letni voznik osebnega vozila iz Ljubljane. Priklopno vozilo je silovito trčilo v prednji del avtomobila in Ljubljančanu hudo poškodovalo obe nogi. S kraja nesreče so ga z reševalnim vozilom odpeljali v Urgentni blok Kliničnega centra v Ljub-ljani. Zoper povzročitelja bodo policisti podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kranju. V nesreči je nastalo za približno 2,5 milijona tolarjev gmotne škode.
KRAN)
NI uporabljal čelade
V soboto ob 01.25 se je na mestni ulici v Kranju zgodila pro-metna nesreča, v kateri se je hudo telesno poškodoval voz-nik kolesa z motorjem. Policisti so ugotovili, da je 2i-letni Kranjčan vozil kolo z motorjem po ulici Tuga Vidmarja. Pri
stanovanjskem bloku št. 12 je zapeljal v udarno jamo, izgu-bil oblast nad vozilom in padel po tleh. Ker pri vožnji ni upo-rabljal varnostne čelade, si je pri padcu hudo poškodoval glavo. Reševalci so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljani.
B O H IN)
Skočil v krošnjo
V nedeljo ob 16.50 so bili policisti obveščeni, da se je v Fužinskem zalivu v Bohinju pri skoku z jadralnim padalom poškodoval padalec. Ugotovili so, da sta avstrijska državlja-na, stara 51 in 22 let, nameravala v tandemu skočiti z odsko-čišča za jadralne padalce na pobočju Vogarja. Stekla sta po naletu in odskočila, ob tem pa nista pravočasno pridobila ustrezne višine, zato se je 51-letni Avstrijec zaletel v dreves-no krošnjo. Ker ni uporabljal vardreves-nostne čelade, je utrpel hude poškodbe glave. Sopadalcu je uspelo varno pristati. Poškodovanega so reševalci s helikopterjem odpeljali v Klinični center v Ljubljani. S. Š.
JESENICE
Pozabila na kosilo
V petek okoli poldne je zagorelo v stanovanju na Titovi ulici št. 71 na Jesenicah, ker je lastnica stanovanja pozabila, da kuha kosilo. Zaradi pregretja posode je zato prišlo do poža-ra, v katerem je zgorela kuhinjska napa in nekaj kuhinjskih elementov. Nastalo gmotno škodo so ocenili na približno 300.000 tolarjev. S. Š.
Naj bazen gorenjske 2006
Gorenjslt^*
Skrivnostna in lepa.
Gorenjska turistična zveza, Koroška 27, 4000 Kranj, tel: 04/20-10-^00, faks: 04/20-10-^01, www,gorenjska.si, e-pošta: gtz@sioLnet
in od tod izhaja ime Kropa.
Če se odpravljate mimo
Krope, ki je izhodišče za
lažje planinske pohode na
Jelovico in ena od točk
Go-renjske kolesarske
trans-verzale, se lahko ustavite
tudi na poletnem
kopališ-ču Kropa. Spada med
manjše bazene na
Gorenj-skem, vendar njegova
zele-na oaza, ki ga obdaja, to
nadoknadi. Kopališče je
primerno za miren oddih
od mestnega vrveža.
Kom-pleks sestavljata večji
ba-zen velik 450 m2 ter globok
od 90 do i8o cm in otroški
bazen globok 50 cm.
Tem-peratura vode se giblje
med 22 in 26 stopinjami.
Bazen je v upravljanju ŠD
Kropa, ki združuje sekcije
za odbojko, košarko, mali
nogomet in sankanje.
Po-leti upravlja s kopališčem,
športnimi igrišči in pozimi
s smučiščem.
Kopališče, katerega znak je
zmaj, ki ga je upodobil
umetnik Jože Bertoncelj, je
bilo zgrajeno leta 1954 po
načrtih ing. Stanka
Bloud-Mag. Jure Megtič: "Letno
kopališče v Kropi ponuja
svojim kopalcem
izjem-no bogato dopolnilizjem-no
po-nudbo."
Kropa se nahaja na dnu
ve-ličastnega amfiteatra, ki ga
ustvarjajo pobočja Jelovice.
Potisnjena v kot je
dostop-na po treh cestah: s
sever-ne radovljiške smeri, z
vzhodne kranjske in z
juž-ne dražgoŠke smeri skozi
vas Jamnik. Kropa je dobila
ime po hudourniški
Kropa-rici, ki teče skozi naselje.
Prebivalci so opazovali
de-ročo vodo, ko je tekla skozi
naselje in pri tem dejali, da
voda vre kot krop v loncu
ka. V kompleksu bazena so
bife, igrišča za košarko,
mali nogomet, odbojko na
mivki, tenis na asfaltu,
rus-ko kegljišče in mize za
na-mizni tenis. Ponujajo
mož-nost organiziranja piknikov
za do 80 ljudi, vse
informa-cije pa so na voljo na
tele-fonski številki 041/335 842.
Obratovalni čas kopališča
je julija in avgusta od 9. do
i8. ure. Nočno kopanje je
možno ob sobotah od 20.
do 22. ure. Otroci do 5. leta
imajo prost vstop, cena
dnevne vstopnice pa je
600 SIT. Informacije pa
dobite po tel.: 04/533 67
45.
Letos je pripravljenih tudi
veliko športnih dogodkov.
V mesecu avgustu bosta
dva turnirja v odbojki na
mivki pod okriljem
Odboj-karske zveze in sicer za 1.
kategorijo 12. avgusta in za
veterane (30+) 19.
avgu-sta. Vljudno vabljeni.
Urejenost bazena in okolice Dostopnost in parkirišče Gostinska ponudba Dodatna ponudba • 1 0 2 0 3 0 4 D s • 1 0 2 0 3 0 4 D s • i - D z 0 3 0 4 D s • i D a 0 3 0 4 O s (namizni tenis, namizni nogomet, trampolin. animacijski programi, dnigo)
Urejenost spremljajočih projektov • i 0 2 ^ 3 ^ 4 D s Ime in priimek:
Naslov:
Št. Mobitela: Davčna številka:
Akcija traja od 11. julija do 29. avgusta. Glasujete lahko vsak teden tako, da je število glasovnic neomejeno. Glasovnice lahko poSljete na naslov Gorenj-ska turistična zveza. KofoSka cesta 2 7 . 4 0 0 0 Kranj, ali oddate v nabiralniku Gorenjske turistične zveze na istem naslovu. Zaključna prireditev bo konec avgusu na enem od predstavljenih bazenov, kjer bomo med vsemi poslani-mi glasovnicaposlani-mi izžrebali nagrajence ter podelili priznanje za "na)" bazen Gorenjske 2006.
B e L V I
