ZUNAJ GUTENBERGOVEGA VESOLJA
Eva Kodrič-Dačić
Vabljeno predavanje1 UDK 004.738.5:655.41
Izvleček
S tehnološkim razvojem se spreminjajo nosilci in načini zapisov informacij, z njimi pa tudi načini njihovega zbiranja, hranjenja, reproduciranja in uporabe. Elektronske publikacije na medmrežju predstavljajo v pol šestem stoletju od izuma tiska revolu-cionaren prelom v načinu komuniciranja in prenosu informacij. Nova oblika nosilca zapisa je spremenila publikacije do te mere, da mora bibliotekarska veda ponovno definirati predmet svojega dela in razmisliti o metodah in postopkih njegove obravnave. Obrniti se mora torej k temeljnim terminološkim in tipološkim raziskavam, ponovno mora določiti predmet bibliografske obdelave in opredeliti elemente za njegovo iden-tifikacijo. Možnosti, ki jih odpira nova tehnološka platforma elektronskih publikacij, relativizirajo pomen in vrednost vzpostavljenih metod organizacije znanja, s tem pa osnov bibliotekarske vede in samega raisson d’ętre bibliotekarstva.
Zaradi svojih specifičnih lastnosti so elektronske publikacije brez kulturne vrednosti, ki jo ima v naši civilizaciji knjiga. Zbiranje in dolgoročno hranjenje tega gradiva zato ni problematično le s tehničnega vidika, temveč tudi iz sociološkega.
Z obravnavo elektronskih medijev bibliotekarska veda in praksa dokončno stopata iz območja poznanih zakonov Gutenbergovega vesolja v prostor, kjer si bo potrebno pravila dela na novo ustvariti.
Ključne besede: elektronske publikacije, tipologija publikacij, zbiranje elektronskih publikacij
Paper UDC 004.738.5:655.41
Abstract
Technological development has changed the media and formats for recording infor-mation, as well as the methods for their collection, preservation, reproduction and use. After six and a half centuries since the invention of printing press, electronic
KODRIČ-DAČIĆ, Eva. Outside the Gutenberg Universe. Knjižnica, Ljubljana, 50(2006)1-2, 173-186
Knjižnica 50(2006)1-2, 173-186
174
publications on Internet represent a revolutionary break-through in communication and data transmission. The new format has changed the publication to the extent that the library science should re-define the topic of its research, and re-consider the meth-ods and procedures for its treatment. Consequently, the library science should refer to the underlying terminological and typological research, and re-define the subject of bibliographic processing and determine the elements for the subject’s identification. The new technological platform of electronic publications opens a range of possibili-ties, which make the significance and value of the established methods of knowledge management very relative, and thus also the basis of the library science and its “rais-son d’ętre”.
No cultural value is attached to electronic publications due to their specific character-istics, as it has been attached to a book in our civilization. Therefore, collection and long-term preservation of this material is not problematic only from the technological but also from the sociological aspect.
By dealing with electronic media, library theory and practice finally step from the area of the known laws of the Gutenberg universe into the new space, where the new working rules will have to be established.
Key words: electronic publications, typology of publications, acquisition of electronic publications
1
Uvod
Na začetku novega veka stojijo veličastne postave znanstvenikov, umetnikov, raziskovalcev in humanistov, ki so postavili temelje sodobnega dojemanja sve-ta. Ne le figurativno, temveč dobesedno so odkrivali in razkrivali svet ter ga na novo umestili v vesolje. Razvijali so nova orodja, metode in tehnike za njegovo raziskovanje, razlaganje in upodabljanje. Z novimi odkritji so tonile v pozabo stare teorije, metode in tehnike. Kopernikov heliocentrični sistem je odrinil zemljo iz središča v orbito in Gutenbergov izum je zamenjal enkratnost in dragocenost rokopisa z relativno cenenostjo neomejenega števila tiskanih ponovitev.
Kodrič-Dačić, E. Zunaj Gutenbergovega vesolja
V svojem referatu bom poskušala prikazati izzive, pred katere nas elektronske publikacije postavljajo in obenem problematizirati nekatera uveljavljena stali-šča.
2
Izzivi elektronskih publikacij kot objektov
zbiranja in hranjenja
2.1
Publikacija in njen dvojni pomen
Predmet bibliotekarskega zanimanja in dela je publikacija. Zato o problematiki elektronskih publikacij ne moremo govoriti, če prej ne razjasnimo, kako in na katerih nivojih publikacija sploh obstaja. Formalna definicija publikacije opisu-je publikacijo kot zapis informaciopisu-je na kateremkoli mediju, ki opisu-je razmnožen in namenjen javnosti. Ta sicer korekten opis določa le konstitutivne dele publikaci-je, ki pa so že sami po sebi kompleksni predmeti oziroma področja, okoli katerih so se razvile cele znanstvene discipline. Definicija tako abstrahira semantični nivo zapisa, njegov kodikološki nivo (jezik in pisavo, v katerem je vsebina za-pisana), na materialnem nivoju pa obide tehnike zapisa, materiale, uporabljene za zapis (tinte, tuše, tiskarske barve, s katerimi je informacija zapisana), medij, na katerem je nastal zapis (papir, pergament, magnetni trak…), način reproducira-nja publikacije, tehnike vezave in podobno.
Vsi ti elementi namreč sestavljajo publikacijo in so v določenem kontekstu prav tako pomembni kot njena vsebina. Ali povedano drugače: čeprav je primarni namen publikacije zapis informacije oziroma prenos sporočila, to ni edini nivo, na katerem publikacija obstaja. Publikacija nam tako s svojo vsebino kot s svojo materialno pojavnostjo kaže stopnjo razvoja in značilnosti kulture oziroma družbe, v kateri je nastala. Če hočemo torej razumeti pomen publikacije v naši kulturi, potem jo moramo razumeti kot kompleksen predmet v njeni pragmatič-ni informativpragmatič-ni in kulturpragmatič-ni razsežnosti.
Knjižnica 50(2006)1-2, 173-186
176
2.2
Izjemnost elektronskih publikacij
Elektronske publikacije so dokumenti, zapisani v digitalni obliki, ki so razmnoženi na različnih statičnih nosilcih zapisov ali so nam dostopni preko medmrežja. Kljub temu, da se na prvi pogled zdijo zelo drugačne od klasičnega knjižnega gradiva, se pravzaprav ne razlikujejo bistveno od drugih publikacij v strojno čitljivi obliki, ki jih že poznamo.
Za knjižničarje neknjižno gradivo seveda ni nobena novost. Že v devetnajstem stoletju so knjižnice zbirale litografije, bakroreze in fotografije, skratka tiske v vseh mogočih razmnoževalnih tehnikah. Vendar so bile vse te publikacije fik-sirane na obstojnih nosilcih zapisov in neposredno čitljive. Temeljni premik pri zbiranju, hranjenju in sploh dojemanju publikacij je nastal s publikacijami v strojno čitljivi obliki. V nasprotju s klasičnim knjižnim gradivom sama spret-nost branja in poznavanja jezika naenkrat ni bila več dovolj. Za razumevanje zapisane informacije je bil nenadoma potreben vmesnik, ki je omogočal de-kodiranje zapisa v čutno sprejemljivo obliko. S tem se je pojavil nov faktor, ki je pomembno vplival na dolgoročno hranjenje publikacij: dostop do zapisanih in-formacij ni bil omejen le z obstojnostjo medija, temveč tudi z ohranjenostjo aparature za dekodiranje. Tehnološki razvoj, ki je v dvajsetem stoletju prinašal vedno nove in nove izume na področju nosilcev zapisov, je sicer odprl številne nove možnosti razširjanja in pridobivanja znanja. Pred knjižničarje pa je začel postavljati domala nerešljive probleme, povezane z dolgoročnim ohranjanjem in reproduciranjem neknjižnega gradiva.
Vinilske plošče ter magnetni avdio in video trakovi so praviloma postali del obveznega izvoda publikacij in s tem tudi del nacionalne zbirke, ki je zavezana dolgoročni hrambi originalov. Celo več: dvajseto stoletje je med obvezne izvode publikacij vključilo tudi radijske in televizijske programe, ki jih v številnih ev-ropskih državah že desetletja načrtno in sistematično zbirajo in hranijo.
Obenem z novimi mediji so se razvile tudi tehnike cenenega razmnoževanja publikacij. Bodisi na enakem nosilcu (fotokopiranje, presnemavanje avdio in videokaset) ali z migracijo na druge bolj obstojne nosilce zapisov (kot je na primer mikrofilm). Kljub temu, da so ti postopki relativno hitri in poceni, pa se seveda ne morejo meriti z možnostjo hipnega reproduciranja digitalnih dokumentov.
Elektronske publikacije, ki so dostopne preko medmrežja, pa so fluidne: podat-kovne zbirke se neprestano dopolnjujejo, domače strani spreminjajo grafično podobo in vsebino ter celo svojo lokacijo. Raziskave o obstojnosti domačih strani so pokazale, da jih le 56% preživi časovno obdobje enega leta in le 35% dve leti2.
Zaradi te fluidnosti so postale elektronske publikacije, dosegljive na medmrežju, povsem nova kategorija knjižničnega gradiva, ki se nam izmika iz klasične tipolo-gije publikacij, nas izziva tako na področju formalne in vsebinske obdelave ter nas postavlja pred nove probleme tako na področju zbiranja, dolgoročnega hra-njenja, reproduciranja in možnosti javne uporabe.
2.3
Področje terminologije in tipologije
Uveljavljena tipologija publikacij je tradicionalno temeljila na štirih kriterijih. Publikacije so bile razvrščene po:
- načinu izhajanja publikacije (monografske in serijske publikacije…), - nosilcu zapisa (knjižno in neknjižno gradivo, avdiovizualno gradivo…), - načinu zapisa (kartografsko gradivo, knjige, brošure, notno gradivo…) in - po vsebini (uradne publikacije, patenti…).
Elektronske publikacije na medmrežju le deloma sodijo v to shemo. V relativno kratkem času odkar so se pojavile, se njihova nomenklatura še ni utrdila. Ne le različni avtorji, celo mednarodni standardi uporabljajo na tem področju različne terminološke aparate. Srečujemo se z izrazi kot so digitalni objekt, digitalni vir, digitalni dokument, elektronski vir, e-besedila, ki so, odvisno od konteksta ozi-roma stroke, uporabljeni kot sinonimi, drugič spet so med njimi jasne pomen-ske razlike.
Ključni problem pri razvrščanju elektronskih publikacij na medmrežju izhaja iz njihove relativne neobstojnosti, saj se predvsem posamezni tipi publikacij na medmrežju neprestano spreminjajo. Mednarodni standardi za bibliografsko ob-delavo knjižničnega gradiva in knjižnično statistiko, ki so bili izdani v zadnjih petih letih, prinašajo različne termine in tipologijo. Tako na primer mednarodni standardni bibliografski opis elektronskih virov ISBD (ER) iz leta 2000 razlikuje med elektronskimi viri na fizičnem nosilcu in med gradivom, ki je dostopno na daljavo (on-line). Leta 2002 objavljeni standard iz iste skupine, mednarodni stan-dard za bibliografsko obdelavo virov ISBD (CR), je uvedel delitev na zaključene in nezaključene vire. Problematiko razvrščanja elektronskih publikacij je razrešil
2 Več o tem glej Kavčič-Čolić, A. Arhiviranje elektronskih publikacij: nov izziv za nacionalne knjižnice. Knjižnica, 2004, l. 48, št. 4, str. 97-119.
Knjižnica 50(2006)1-2, 173-186
178
s pojmom integrirnega vira. Standard ločuje med zaključenimi nekompletnimi integrirnimi viri (revidirana e-besedila, nekatere nevezane strani z zamenljivo vsebino) in nezaključenimi (kontinuiranimi) integrirnimi viri (večina nevezanih strani z zamenljivo vsebino, baze podatkov, spletne strani). Vendar pa bo pretek-lo še nekaj časa, da se bo ta terminopretek-logija uveljavila v strokovnih krogih. Stan-dard za knjižnično statistiko ISO 2789 : 2003, ki je izšel le leto kasneje, omenje-nega izrazoslovja ne pozna.
2.4
Področje bibliografske obdelave in identifikacije
elektronskih publikacij
Elektronske publikacije sicer omogočajo relativno lahke možnosti iskanja, ven-dar na področju bibliografske obdelave zahtevajo vnos dodatnih podatkov za identifikacijo.
Bibliografska obdelava publikacij na formalnem nivoju je določena s standardi ISBD, na vsebinskem nivoju pa s klasifikacijskimi sistemi (univerzalna decimalna klasifikacija - UDK; Dewey). Vendar običajni bibliografski podatki, ki obravnavajo območje naslova in navedbe odgovornosti, izdaje, zvrsti in dosega vira, založništva in distribucije, fizičnega opisa, zbirke, opomb ter območje standardne številke in pogojev dostopnosti, ne zadoščajo več za identifikacijo elektronskih publikacij na medmrežju. Potrebnih je še vrsta podatkov, ki izhajajo iz same specifičnosti nosilca informacij in iz načina zapisa. Ti so praviloma vključeni v nabor tako imenovanih meta podatkov (izraz se je uveljavil prav z razvojem ele-ktronskih virov). Omogočajo nam natančno identifikacijo in lokalizacijo elektron-skega vira ter obenem vključujejo podatke o strukturi, delovanju, okolju in o pogojih za dostop.
Na področju vsebinske obdelave se sicer pojavljajo različne tehnike iskanja, tekstualnega rudarjenja, gradnje semantičnih mrež, ki so gotovo uspešne na omejenih tematskih in jezikovnih področjih. Vendar so te metode za zdaj le grob približek klasifikacijskim sistemom in tezavrom, ki smo jih zgradili bibliotekarji. Spodnašajo jih sinonimi, metafore, anahronizmi in podobno. Seveda je te me-tode mogoče izpopolniti z vgradnjo ustrezne normative in verjetno je prav tu prihodnost bibliotekarskega poklica.
2.5
Ali so elektronske publikacije še vedno kulturni predmet
v smislu knjige?
razmnoževa-nja, vendar se je obenem skrajšala življenjska doba publikacij. Relativno kratka ni le življenjska doba njihovih materialnih nosilcev, temveč tudi relevantnost njihove vsebine. Kakor da bi lahkotnost njihovega nastanka pogojevala tudi ob-stojnost njihove vsebine: elektronske publikacije na medmrežju so nam danes sicer dostopne, vendar lahko naslednji dan že izginejo, se dopolnijo, skratka, lahko se spremenijo v nekaj drugega. Ta fluidnost publikacij na modernih nosilcih za-pisov in cenenost njihove izdelave, vpliva tudi na naše dojemanje njihove vred-nosti. Videokasete, cederomi in publikacije, ki so dosegljive na medmrežju, so izgubile vrednostni piedestal knjige. Če je danes še vedno etično sporno uničiti knjigo pa zavrženega cederoma, ki je lahko vseboval celotno knjižnico, sploh ne opazimo.
Vendar elektronske publikacije, tako tiste na fizičnih nosilcih zapisa (cederom, DVD in podobno) kot tudi tiste, ki so dostopne na medmrežju, s svojo avtentično pojavnostjo in s svojo vsebino pričajo o našem kulturnem razvoju. Tako kot se danes navdušujemo nad starimi vezavami, kvaliteto ročno izdelanega papirja in mojstrstvom starih tiskarjev, se bodo čez stoletja navduševali nad formati zapi-sa, specifiko programske opreme in tehnikami reproduciranja, seveda, če nam bo uspelo sodobne zapise ohraniti za prihodnost.
3
Elektronske publikacije na medmrežju kot
predmet obveznega izvoda
Nacionalne knjižnice, katerih naloga je zbiranje pisne kulturne dediščine naro-da, imajo med nacionalnimi kulturnimi institucijami posebno mesto. Če druge kulturne institucije zbirajo, hranijo in prezentirajo le značilne, ekskluzivne ali selekcionirane primerke oziroma zbirke (muzeji, arhivi, galerije), oziroma doka-zujejo svoj nacionalni pomen s kvaliteto svojih storitev (filharmonija, opera, gledališče), so nacionalne knjižnice dolžne graditi zbirko patriotike. Ta zajema brez izjeme vse publikacije, ki so nastale na ozemlju nekega naroda, publikacije, katerih avtorji so pripadniki tega naroda in so napisane v njegovem jeziku ali pa se po svoji vsebini nanašajo na narod in njegovo nacionalno ozemlje. Zbirka patriotike je osnova za izdelavo popisa celotne pisne produkcije nekega naroda, to je nacionalne bibliografije.
Knjižnica 50(2006)1-2, 173-186
180
danes opisujemo kot zapis informacije na mediju (dokument), ki je razmnožen in namenjen za javno uporabo. S pojmom »publicirati« označujemo dejanje, s katerim so postale informacije oziroma intelektualna stvaritev dostopne javnosti, s pojmom »razmnoževanje« pa vsako multipliciranje informacije oziroma in-telektualne storitve, pa naj si bo ta izvedena na klasičen način (tisk) ali v ele-ktronski obliki, kjer za izvod šteje vsakokratno sprejemanje radijskih in televi-zijskih programov preko radijskih in televitelevi-zijskih sprejemnikov oziroma dosto-panje uporabnika do spletne strani.
Posebna značilnost obveznega izvoda je dejstvo, da razen omenjenih kriterijev, ki so vezani na definicijo publikacije, zavezanca in administrativno območje, kjer se zakonske določbe uveljavljajo, ne vsebuje selekcijskih kriterijev ne v formal-nem ne v vsebinskem pogledu. Obvezni izvod tiska namreč ni pomemben zaradi posamičnih izjemnih ali dragocenih del, ki jih je nacionalna knjižnica na osnovi predpisa pridobila. Vrednost obveznega izvoda je v izčrpni zbirki, ki kaže na vsakokratno kulturno, gospodarsko stanje naroda in je materialni dokaz o moči njegove kulture. Kot tak je obvezni izvod nenadomestljiv in relevanten vir za zgodovinopisje, sociološke, kulturološke in druge študije. Gradivo, pridobljeno na osnovi predpisov o obveznem izvodu tiska, ima zato v Sloveniji po veljavnem Zakonu o knjižničarstvu3 status kulturnega spomenika.
Elektronske publikacije so v razvitih državah postale predmet zakonov o ob-veznem izvodu že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. To velja tako za elektronske publikacije na fizičnih nosilcih kot za tiste, ki so dosegljive le na medmrežju. Prva država, ki je z zakonom predpisala zbiranje elektronskih pub-likacij na medmrežju, je bila Norveška leta 1989. Francija, Danska, Kanada in Avstralija so zakonodajo o obveznem izvodu elektronskih publikacij gradile postopoma. Najprej so predpisale zbiranje obveznih izvodov na fizičnih/statičnih nosilcih, kasneje pa so jo dopolnile še z določbami o obveznosti oddaje oziroma zbiranja publikacij, dostopnih na medmrežju. Leta 2002 in 2003 sta take določbe v svojo zakonodajo vključili tudi Nemčija in Velika Britanija.
Sodobna slovenska zakonodaja, ki ureja odddajo obveznih izvodov publikacij, žal ni sledila razvoju in razmahu novih medijev (radio, televizija, medmrežje). Uzakonjeno ni niti obvezno zbiranje in hranjenje slovenskih radijskih in televi-zijskih programov, vse številčnejše slovenske publikacije, ki so nam danes dostopne preko medmrežja, pa izginjajo dnevno in brez opozorila, na enak način kot se pojavljajo.
4
Zbiranje elektronskih publikacij na medmrežju
Elektronskih publikacij na medmrežju ni mogoče preprosto in brez dodatnih določb vključiti med gradivo, ki so ga zavezanci dolžni dostavljati nacionalni knjižnici na osnovi zakona o obveznem izvodu publikacij. Njihovo zbiranje, hranjenje in dajanje v uporabo je potrebno opremiti z varovali, da ne bi pri tem oškodovali nosilcev avtorskih pravic na eni ali ogrozili zbiranje kulturne dediš-čine in pravico državljanov do dostopa do publikacij in informacij na drugi stra-ni. Publikacija na papirju je nespremenljiva in do iznajdbe kopirnega stroja pred nekaj desetletji je praktično ni bilo mogoče enostavno in poceni kopirati. Ele-ktronske publikacije pa je mogoče brez večjih stroškov ne le kopirati in razmnoževati, temveč tudi poljubno spreminjati. Predvsem zaradi hitrosti in lahkote, s katero je mogoče te postopke izvesti, avtorji in založniki teh publikac-ij upravičeno zahtevajo od knjižnic s privilegpublikac-ijem obveznega izvoda posebno zaščito oziroma omejitev dostopa do publikacij.
Da bi evropskim depozitarnim knjižnicam olajšali zbiranje elektronskih pub-likacij na medmrežju v prehodnem obdobju, dokler ne bo depozit elektronskih publikacij ustrezno rešen, sta združenje direktorjev evropskih nacionalnih knjižnic (CENL) in združenje evropskih založnikov (FEP) pripravila »Kodeks prakse prostovoljnega depozita«4. Načela kodeksa naj bi nacionalne knjižnice
upoštevale do zakonske rešitve oddaje obveznega izvoda. Kodeks opredeljuje temeljna načela depozita, ki izhajajo iz klasičnih določil, uveljavljenih v ana-lognem okolju in že omenjenih posebnosti elektronskih publikacij na medmrežju. Tako naj bi bile elektronske publikacije deponirane v obliki, v kateri so dostopne javnosti, ter skupaj s potrebno programsko opremo, priročniki in spremnim gradi-vom. Če na primer publikacija izide v več formatih, naj bi imel pri depozitu pred-nost format, ki je kompatibilen z IBM PC. Prav tako naj bi založnik pri depozitnih kopijah odstranil vgrajeno zaščito, kot je na primer datum poteka uporabnosti.
Posebna navodila se nanašajo na zagotavljanje dolgoročne dostopnosti in vel-javnosti elektronskih publikacij. Fizični nosilci elektronskih zapisov (na primer cederomi) nimajo dokazanega zadostnega roka trajanja. Zato morajo imeti de-pozitarne knjižnice možnost, da elektronske publikacije kopirajo na druge me-dije ali izvedejo migriranje na nove tehnološke platforme.
Tudi pogoji dostopa in uporabe elektronskih publikacij naj bi bili v zakonu pose-bej opredeljeni. Dostop do tega gradiva naj bi bil enouporabniški, za kar bi mo-rala nacionalna knjižnica zagotoviti ustrezne tehnične ukrepe. To pomeni, da knjižnica omogoča dostop do elektronske publikacije le enemu uporabniku naen-krat, in sicer prek varovanega intranetnega omrežja na posebej določenem
Knjižnica 50(2006)1-2, 173-186
182
nalniku, v območju, ki je dostopno le pooblaščenim uporabnikom določene de-pozitne knjižnice. Založnik naj bi imel pravico v času do sprejema zakona v okviru pogodbe z nacionalno knjižnico določati pogoje, obliko in frekvenco dostopanja uporabnikov do elektronske publikacije. Glede izdelave kopij na papirju naj bi veljala enaka načela kot pri kopiranju tiskanega gradiva. Uporabnik knjižnice naj torej praviloma ne bi smel natisniti elektronskih publikacij v celotnem obsegu. Podobno naj bi se tudi pri elektronskem presnemavanju elektronskih publikacij zgledovali po omejitvah, ki so uveljavljene v tiskanem okolju, sicer pa naj bi bilo elektronsko presnemavanje, shranjevanje in nadaljnja uporaba teh del pred-met pogodbenih licenc.
5
Projekt Metodologija zbiranja in hranjenja
elektronskih publikacij na medmrežju
Narodna in univerzitetna knjižnica že več kot deset let predlaga razširitev oddaje obveznih izvodov publikacij tudi na elektronske publikacije na medmrežju. Po-tem ko je informirala javnost in založnike o pomenu njihovega ohranjanja, je prešla na reševanje praktičnih problemov njihovega zbiranja, obdelave in hran-jenja. Leta 2002 je na razpis razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006« prijavila projekt Metodologija zbiranja in arhiviranja slovenskih elektronskih publikacij na medmrežju. Projekt je bil sprejet, in financerji (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za informacijsko družbo) so za njegovo realizacijo nameni-li 11.998.000,00 SIT. Projektna skupina je združevala raziskovalce NUK-a (Evo Kodrič-Dačić - nosilko projekta, Alenko Kavčič-Čolić, Vilenko Jakac-Bizjak, Ireno Kavčič, Renato Šolar, Dunjo Kalčič) in Instituta Jožef Štefan (Dunjo Mladenič, Marka Grobelnika, Majo Škrjanc, Polono Domadenik - Raziskovalni center Ekonomske fakultete v Ljubljani). Projekt naj bi bil realiziran v času od 1. 10. 2002 do 30. 9. 2004.
Cilj tega projekta je bil izdelati model za sistematično zbiranje in arhiviranje slovenskih elektronskih publikacij na medmrežju. Naloga raziskovalcev NUK-a je bilNUK-a določiti objekt zbirNUK-anjNUK-a, to je vrste elektronskih publikNUK-acij nNUK-a medmrežju, ki jih bomo zbirali, kriterije, po katerih jih bomo zbirali, formate in normative za zbiranje in hranjenje, formate za vnos bibliografskih podatkov o gradivu ter anali-zirati avtorskopravno problematiko, povezano z zbiranjem, hranjenjem in da-janjem v uporabo. Izdelava programske aplikacije za zbiranje elektronskih pub-likacij na medmrežju pa je bila naloga raziskovalcev Instituta Jožef Stefan.
zgledovali po tujih mednarodnih in nacionalnih projektih. V prvi vrsti so nas zanimali modeli sistemov za dolgoročno arhiviranje elektronskih publikacij (na primer Open Archival Information System: OAIS) in projekti, povezani z zaje-manjem vseh vrst elektronskih publikacij (na primer ZDA: Internet Archive, Mapping the Internet: the Electronic Resources Virtual Archive-MINERVA, Avs-tralija: Preserving and Accessing Networked Documentary Resources of Austral-ia-PANDORA, Evropa: Nordic Web Index-NORDINFO, KULTURARW3-poskus zbiranja švedskih elektronskih dokumentov na Internetu, Nordic Web Archive-NWA, NEDLIB, skupni projekt evropskih nacionalnih knjižnic, francoski poskus zbiranja domačih strani in tako dalje).
Na podlagi tujih izkušenj, domače prakse in razpoložljivih virov smo se odloči-li, da bomo začeli zbirati oziroma arhivirati štiri vrste elektronskih publikacij, ki so dostopne na medmrežju: domače strani, serijske elektronske publikacije, monografske publikacije in kartografsko gradivo.
Osnovni kriteriji za zbiranje so bili povzeti po klasičnih vsebinskih kriterijih za zbiranje slovenike (navedeni so v enem prejšnjih poglavij). Skušali smo jih pri-lagoditi okolju interneta. Hipotetično naj bi zbirali vse elektronske publikacije na medmrežju, ki izpolnjujejo enega izmed naslednjih treh pogojev:
- domena *.si,
- strežnik naj bi bil na ozemlju Republike Slovenije, - slovenski jezik.
Za potrebe projekta smo domačo stran definirali kot vrsto spletne strani, ki je vhodna stran oziroma glavni dokument podjetja, ustanove ali posameznika na svetovnem spletu, preko katere imamo dostop do drugih njihovih oziroma njegov-ih spletnnjegov-ih strani. To je informacijska enota, ki je sestavljena iz ene ali več dostop-nih http povezav in jo lahko obiščemo v celoti preko enega samega URLja. Domače strani naj bi zajemali neselektivno. Z domeno *.si je mogoče zajeti vse vstopne strani organizacij, uredništev, agencij, podjetij, društev, zvez in podob-no. Po podatkih ARNES-a je bilo v juniju 2004 registriranih 17.381 takih domen. Domače strani naj bi zajemali do 4. nivoja. Selektivno naj bi zajemali slovenske domače strani z domenami *.com, *.net in *.org. Ker je slovenski splet zelo majhen, ocena je približno 0,4 Tb, bi bilo možno zajemanje 2 do 3 krat letno.
Knjižnica 50(2006)1-2, 173-186
184
sko prenavljali z dodajanjem vsebin oziroma besedil (Dnevnik, Delo, 24ur.com), ali pa so po zgledu papirnatih verzij predstavljali zaključene celote v obliki šte-vilk ali letnikov (Gospodarski vestnik, Manager)5. V okviru projekta je bil
izde-lan tudi vzorčni seznam tipičnih serijskih elektronskih publikacij za testno zaje-manje.
Bolj problematično bo zbiranje in hranjenje monografskih publikacij in kartograf-skega gradiva. V skupino monografskih publikacij spadajo predvsem normativ-ni akti, pravilnormativ-niki, letna in druga poročila, priročnormativ-niki, navodila, programi, članki, literarna dela in podobno. Predvsem fakultete objavljajo vedno več študijskega gradiva v elektronski obliki, vendar so monografske publikacije tako razpršene po spletu, da bo potrebno pripraviti posebno analizo in načrt njihovega postop-nega zajemanja.
Digitalno kartografsko gradivo na medmrežju lahko ločimo na dva dela: na digi-talizirano kartografsko gradivo in izvorno digitalno kartografsko gradivo. Naj-večja izdelovalca digitalnega kartografskega gradiva ter topografskih (kartograf-skih baz sta Geodetski zavod Slovenije in Geodetski inštitut Slovenije, glavni založniki pa Geodetska uprava RS, Geodetski zavod Slovenije, Ministrstvo za obrambo RS, Ministrstvo za okolje in prostor RS. Kartografsko gradivo pa digi-talizirajo tudi knjižnice same (na primer NUK) in je prosto dosegljivo preko medmrežja. Pri izvornem digitalnem kartografskem gradivu gre za obsežne po-datkovne zbirke, zato bi bila smiselna rešitev v dogovoru o dolgoročnem hran-jenju med nacionalno knjižnico in institucijo, ki to gradivo proizvaja.
Za potrebe projekta smo se tudi pri definiranju metapodatkov, naslonili na mo-del OAIS (Open Archival Information System), ki je bil leta 2003 registriran kot standard ISO 14721 za izdelavo arhivskih sistemov elektronskih virov6. V okviru
projekta je bil izdelan predlog nabora metapodatkov za trajno hranjenje sloven-skih elektronsloven-skih publikacij. Nabor se deli na dva dela, in sicer na metapodatke, ki vsebujejo informacije o načinu prikazovanja vsebine (sem sodita opis načina prikazovanja elektronskega vira ter opis tehničnih značilnosti in okolja delovanja elektronskega vira) in na metapodatke, ki vsebujejo informacije, pomembne za trajno ohranjanje (sem sodijo referenčne informacije, informacije o kontekstu, informacije o provenienci in informacije o pristnosti)7. V projektu smo predvideli
tudi možnost generiranja popisov elektronskih publikacij v obstoječi lokalni bazi COBIB, kar bi bilo mogoče izvesti z uvedbo dodatnih polj v bloku IX formata COMARC.
5 Kodrič, N. Analiza slovenskih elektronskih kontinuiranih virov in njihovih založnikov. Ljublja-na : NUK, september 2003 (raziskovalLjublja-na Ljublja-naloga).
6 Kavčič-Čolić, A. Metapodatki za trajno ohranjanje elektronskih virov. Knjižnica, 2004, l. 48, št. 4, str. 99.
Zaradi spletnih strani, ki se neprestano spreminjajo, je bil v okviru projekta raz-vit prototipni spletni servis, ki zbira domače strani in jih sprotno ažurira oziro-ma dodaja vse spremembe, ki se zgodijo na posamezni spletni strani. V tem okviru so bili razviti naslednji moduli: robot za sprehajanje po spletu (WebBird), modul za shranjevanje celotnega stanja spleta, indeksiranje shranjenega arhiva, iskanje informacij na spletu (po vzoru standardnih iskalnikov) in modula za statistične analize spleta, spletnih strani, topološke strukture in evolucije spleta skozi čas. Aplikacijo so izdelali raziskovalci Instituta Jožef Stefan. Trenutno je v testni fazi druga verzija robota za zbiranje publikacij na spletu.
6
Sklep
S pojavom elektronskih publikacij na medmrežju knjižničarji na materialni in na konceptualni ravni izgubljamo objekt svojega dela. Na materialni zato, ker objekt v otipljivem predmetnem smislu ne obstaja več, na konceptualni pa zato, ker je publikacija v elektronski obliki izgubila klasične atribute kulturnega pred-meta.
Elektronske publikacije so izgubile kulturni presežek, ki ga ima knjiga, zato se lahko upravičeno vprašamo, čemu jih sploh dolgoročno hraniti kot kulturno dediščino. Posebej še, ker za zdaj še ni razvitih ustreznih tehnik, ki bi omogočale dolgoročno hranjenje celostne publikacije. Original v svoji enkratnosti bo v nekaj letih izgubljen (če ga posebej hranimo ali ne), saj dosedanje rešitve omogočajo le hranjenje zapisanega sporočila. Vendar so elektronske publikacije postale del našega sveta in nenadomestljiv pripomoček za informiranje in znanstveno razisko-valno delo. Čeprav ne bodo nikoli nadomestile knjige niti knjižnic, kot so še pred nekaj leti trdili navdušenci, bomo bibliotekarji vedno bolj odvisni od njih.
Viri in literatura
1. Guidelines for the preservation of digital heritage (draft). National Library of Australia; UNESCO, 2002.
2. Elektronske publikacije : Kodeks prakse prostovoljnega depozita. Ljubljana, 2001.
3. Šolar, Renata. Digitalno kartografsko gradivo, nov izziv kartografskih zbirk. Knjižnica, 2003, l. 47, št. 4, str. 7-22.
Knjižnica 50(2006)1-2, 173-186
186
4. Kavčič-Čolić, Alenka. Teoretični model digitalnih arhivov. Knjižnica, 2004, l. 48, št. 4, str. 63 -75.
5. Kavčič-Čolić, Alenka. Metapodatki za trajno ohranjanje elektronskih virov. Knjižnica, 2004, l. 48, št. 4, str. 97-119.
6. Kalčič, Dunja. Novi viri na internetu in njihova taksonomija. Knjižnica, 2004, l. 48, št. 4, str. 77-95.
7. Jakac-Bizjak, Vilenka. Originali in reprodukcije: izzivi informacijske družbe. Knjižnica, 2001, l. 45, št. 4, str. 55-66.
Dr. Eva Kodrič-Dačić, bibliotekarska svetovalka, je vodja Centra za razvoj knjižnic pri Narodni in univerzitetni knjižnici ter glavna in odgovorna urednica revije Knjižnica.
Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana
SURADNJA SAZU I METROPOLITANSKE
KNJIŽNICE
Branka Budin
Oddano: 20. 5. 2005 – Sprejeto: 6. 2. 2006
Strokovni članek UDK 027.021(497.4 Ljubljana):027.2(497.5 Zagreb)
Apstrakt
Ovim člankom želi se naglasiti povezanost Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) - naročito njezine Fundacije Janeza Vajkarda Valvasora iz Ljubljane i Metropolitane - knjižnice Zagrebačke nadbiskupije (MK) te pohvaliti uspješnu nju ovih dviju ustanova. U članku je pobliže naznačena raznolika povezanost i surad-nja SAZU i Metropolitanske knjižnice: kroz izložbu o značajnoj obljetnici tiskasurad-nja Valvasorova djela: Die Ehre des Hertzogthums Crain te ostvarenih projekata – izdan-ja Valvasorovih rukopisa i djela koizdan-ja se isključivo čuvaju u MK. Osobito se želi istaknu-ti vrijednost projekta SAZU i MK – Iconotheca Valvasoriana – faksimil izdanje Valva-sorove grafičke zbirke, koji je u tijeku.
Ključne besede: Metropolitanska knjižnica, Valvasorova knjižnica, Valvasorova zbir-ka grafizbir-ka, J. V. Valvasor, Fundacija J. V. Valvasora pri SAZU, reprint-faksimil izdanja, projekti SAZU i Metropolitanske knjižnice, Iconotheca Valvasoriana, sudjelovanje
Professional article UDC 027.021(497.4 Ljubljana):027.2(497.5 Zagreb)
Abstract
Authors emphasize the connection of the Slovene Academy of Sciences and Arts, especially its Janez Vajkard Valvasor Foundation from Ljubljana, and the Metropoli-tan Library, the library of the Zagreb Archbishopric and commend successful oration of these two institutions. Author closely indicate varied correlation and collab-oration of the Slovene Academy of Sciences and Arts and the Metropolitan Library. One of them was the exhibition on the occasion of the significant anniversary of print-ing of the Valvasor’s manuscripts and works that are exclusively kept in the
Knjižnica 50(2006)1-2, 189-200
190
itan Library. Emphasis is given to the value of the joint Slovene Academy and the Metropolitan Library project Iconotheca Valvasoriana – the facsimile edition of the Valvasor’s graphic collection that is in process of publishing.
Key words: Metropolitan library in Zagreb, Valvasor’s library, Valvasor’s graphic col-lection, J.V.Valvasor foundation at Slovenian Academy of Sciences and Arts, reprint editions, projects of Slovenian Academy of Sciences and Arts and Metropolitan library in Zagreb, Iconotheca Valvasoriana, cooperation
1
Uvod
Slovenska kulturna javnost upoznata je s postojanjem Metropolitane1 – knjižnice
Zagrebačke nadbiskupije koja u svom fondu, više od tri stoljeća, čuva veoma znamenitu Valvasorovu knjižnicu (oko 1530 svezaka knjiga) i Zbirku grafika (oko 7300 listova). Opširno o Metropolitani2, o Valvasorovoj knjižnici i katalogu3, te o pronađenoj inkunabuli J. de Voragine: „Legenda aurea“ iz Valvasorova fonda4 pisala je autorica u časopisu Knjižnica tijekom 2003. i 2004. godine.
Dragocjeni fond koji knjižnica posjeduje, prije svega Valvasorova zbirka, posta-li su zanimljivi za slovenske znanstvenike. Tako su na primjer tijekom 1989. godine više puta posjetili su MK: profesor dr. Emilijana Cevc i njegova supruga prof. dr. Anica Cevc, te prof. Lojze Gostiša iz Ljubljane, koji su proučavali ruko-pise, odnosno fond Valvasorove knjižnice. Oni su bili organizatori izložbi i voditelji daljnjih projekata oko izdanja reprint/faksimil izdanja pojedinih djela iz ove knjižnice.
Metropolitana je bila uključena u pripremu zapaženih prikaza Valvasora i njego-vog rada u Sloveniji. Od 13. oktobra – 18. decembra 1989. godine u Narodnoj galeriji u Ljubljani bila je postavljena veoma raznolika izložba: JANEZ VAJKARD VALVASOR SLOVENCEM IN EVROPI, koju su priredili: Arhiv SR Slovenije, Nadškofijski arhiv, Narodna galerija, Narodni muzej, Semenišna knjižnica, Zgo-dovinski arhiv iz Ljubljane, Župnijski urad Mekinje pri Kamniku, Župnijski urad Šmartno pri Litiji, te iz Zagreba: Kabinet grafike JAZU i Bibliotheca
Metropoli-1 Metropolitanska knjižnica (Zagreb) u daljnjem tekstu pojavljuje se i kao Knjižnica Zagrebačke nadbiskupije i kao Bibliotheca Metropolitana, samo kao Metropolitana i kao skraćenica MK. 2 Budin, B. Knjižnica Metropolitana: Bibliotheca cathedralis ecclesiae Zagrabiensis. Knjižnica, 2003,
l. 47, št. 3, str. 165 – 187.
3 Budin, B. Knjižnica Janeza Vajkarda Valvasora. Knjižnica, 2003, l. 47, št. 4, str. 99 – 112. 4 Budin, B. Jacobus de Voragine: Passional oder Leben der Heiligen, Nürinberg, Anton Koberger,
tana (koja je posudila 25 djela iz Valvasorove knjižnice). Katalog izložbe izdala je Narodna galerija iz Ljubljane 1989. godine, pod vodstvom dr. Anice Cevc. 5
Sigurno je bila najplodnija suradnja između Slovenske akademije znanosti in umetnosti i Metropolitane. Već devedesetih godina XX. stoljeća, u Ljubljani pri SAZU, osnovan je Valvasorov odbor: Fundacija Janeza Vajkarda Valvasora u svrhu istraživanja, proučavanja i izdavanja faksimila Valvasorovih djela. Stručni i dogo-vorni susreti slovenskih akademika i stručnjaka te predstavnika MK donijeli su i određene vidljive rezultate – faksimil izdanja Valvasorovih rukopisa i djela. Pomno istražene detalje oko suradnje SAZU i MK opisuje autorica u daljnjem tekstu ovog članka.
Godine 1989., prigodom 300. obljetnice prvog izdanja najvećeg Valvasorova djela: „Die Ehre des Hertzogthums Crain“, (Laybach, 1689.) Središnji odbor za prosla-vu pri SAZU iz Ljubljane te Občinski odbori iz Cerknice, Litije, Zagorja i Krškog priredili su znanstveni simpozij 7. i 8. prosinca 1989. u prostorijama SAZU u čast kranjskom Polihistoru. Na simpoziju je sudjelovalo oko 30 predavača koji su s različitih stajališta prikazali i tumačili veličinu Valvasorova povijesno-umjetničkog djela. Valvasorovu knjižnicu obradio je i predstavio Vladimir Mag-ić, prof. – voditelj Metropolitanske knjižnice iz Zagreba. Po završetku simpozija SAZU je izdala Zbornik koji sadrži sve referate. 6
U izdanju SAZU, ili drugih izdavača, povremeno ili prigodno ponovljena su neka izdanja iz Valvasorova opusa, kao npr.: Theatrum mortis humanae tripartitum …, Die Ehre des Hertzoghtums Crain …
Na inicijativu prof. Lojze Gostiša i akademika SAZU te uz odobrenje Zagrebačke nadbiskupije, (kao vlasnika Metropolitane, u kojoj se čuva Valvasorova knjižnica i Zbirka grafika), nastala je tjesna suradnja oko izdavanja faksimila vrijednih rukopisa i reprinta Valvasorovih djela pa ovim radom autorica želi, po prvi puta, prikazati zajednički ostvarene projekte ovih dviju Ustanova.
5 Janez Vajkard Valvasor Slovencem in Evropi : katalog razstave. Ljubljana: Narodna galerija v Ljubljani, 1989.
6 Valvasorjev zbornik: referati s simpozija v Ljubljani 1989. Ljubljana: Slovenska akademija zna-nosti in umetzna-nosti, 1990.
Knjižnica 50(2006)1-2, 189-200
192
2
Kronološki pregled ostvarenih projekata
slovenske Akademije znanosti in umetnosti i
Metropolitanske knjižnice
2.1
Topografia ducatus Carnioliae Modernae
Vratimo li se u prošlost XX. stoljeća naići ćemo na zajednički projekt, kada je 1970. godine tiskano izdanje: Janez Vajkard Valvasor Topographia ducatus Carnio-liae modernae (Bogenšperk na Kranjskem 1679 ; Ljubljana : Cankarjeva založba ; München : R. Trofenik, 1970, s uvodom i u redakciji Branka Reispa. Reproducirano po izvodu iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, a uspoređeno s primjerkom na signaturi: M 11649 - 8°, koji se čuva u Valvasorovoj knjižnici; Topographia ducatus Carnioliae modernae. Das ist: Controfe aller Statt, Marckht, Closter ondt Schlosser, wie sie anietzo stehen in dem Hertzogthumb Crain. Heervovebracht zu Wegensperg in Crain im J. 1679. … durch Johann Weichart Valvasor … Laybach, Gedr. bey J. B. Mayr, 1679., popr. 8°, (5+ 14) str. + 325 prilog (lat. in got.); kataloški opis: br. 2414 u katalogu Bibliotheca Valvasoriana … Ljublja-na ; Zagreb, 1995, str. 739). Možemo reći da je reprint Topographia ducatus Car-nioliae modernae … svojevrsni album, koji osim naslovnog bakroreza sadrži još 320 bakroreza: mjesta, trgova samostana i gradova na teritoriju tadašnje Kranj-ske. Uvodnu riječ 1. izdanju dao je salzburški i ljubljanski tiskar Janez Krsnik Mayr u Ljubljani, s latinskom posvetom Pavla Rittera-Vitezovića. Iz ovog albu-ma J. V. Valvasor upotrijebio je dvije trećine bakroreza za svoje životno djelo: Slava vojvodine Kranjske, tiskano 1689. godine u Ljubljani.
2.2 Opus insignium armorumque
Godine 1688. Valvasor je zajedno s Bartholomeom Ramschisslom dovršio svoj grbovni rukopis. Nakon 305 godina, na poticaj prof. Lojze Gostiša i uz potporu slovenskih akademika, tijekom 1993. godine tiskana je Velika grbovna knjiga: Johann Weichard Valvasor – Bartholomaeus Ramschissl, Opus insignium armo-rumque regum et regnorum nec non tam aliorum quam et Carnioliae principum, baronum, nobilium, civitatum et oppidorum. Das ist das grosse Wappenbuch … solches zusammen gebracht durch Johann Weichardt Valvasor und durch Bartl Ramschissl mahlen lassen 1687 – 1688.
da je to Valvasorov avtograf. Za vezavo so uporabljene deščice, prevlečene z rjavim usnjem. Hrbet je okrašen s cvetlično ornamentiko in nalepko z natpisom: I. W. Valvasor. Insignia Carnioliae. Obe sponki sta odpadli.“
Ovaj faksimil je preslik rukopisa – Velike grbovne knjige, u izdanju Slovenske akademije znanosti in umetnosti i Valvasorjeva odbora, te uz dozvolu Biblioteke Metropolitane zagrebške nadbiskupije. U ovom djelu sam J. V. Valvasor sabrao je 2033 grba: kraljeva i kraljevstva, baruna i plemića, njemu poznatih osoba s kojima je surađivao i prijateljevao. Grbovnik sadrži 370 listova sa grbovima u boji i index imena grbova (od 371. - 388. lista). Oslikao ga je Jernej - Bartholome Ramschissl (1664.-1711.), slovenski slikar 7.
2.3
Bibliotheca Valvasoriana
Kao posebno skriveno blago unutar Metropolitane je Valvasorova knjižnica koja je obrađena u katalogu: Bibliotheca Valvasoriana – Katalog knjižnice Janeza Va-jkarda Valvasorja. Zajedničkim radom knjižničara i djelatnika ovih dviju Ustano-va Katalog Bibliotheca ValUstano-vasoriana izdao je ValUstano-vasorjev odbor pri SAZU i Na-cionalna i sveučilišna knjižnica iz Zagreba. Tiskan je u Ljubljani u izdanju Mla-dinske knjige, 1995. godine, u nakladi 400 primjeraka. Katalog sadrži 2630 bib-liografskih jedinica.
Katalošku obradu Valvasorove knjižnice izradila je prema pruskim pravilima s. Božena Kukolja (knjižničarka u Metropolitani od 1966.-1979. godine). Predgov-or, indeks i katalog za tisak priredio je Vladimir Magić, prof. (voditelj Metropol-itanske knjižnice), uz stručnu suradnju: dr. sc. Milana Pelca i s. Edith Budin, prof. (sadašnja knjižničarka u Metropolitani od 1989. godine), te prof. Lojzeta Gos-tiše, člana Valvasorjeva odbora.
2.4
Topografija Kranjske
Slijedeći zajednički projekt je knjiga crteža – Topografija Kranjske, koja je 2001. godine ugledala svjetlo dana. Valavasorjev odbor i njegov predsjednik dr. Matjaž Kmecl, pod pokroviteljstvom SAZU i dozvolom (za tisak) Metropolitanske knjižnice iz Zagreba, izdali su faksimil. Studiju je priredio dr. Branko Reisp, a
7 Ramschissl, Jernej Bartholome, Vidi: Enciklopedija Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, sv. 10, str. 80.
Knjižnica 50(2006)1-2, 189-200
194
usporedio s originalom MR 199 Rk ( signatura rukopisa Metropolitanske knjižnice) i oblikovao za tisak prof. Lojze Gostiša – nosilac projekta. Kataloški opis pod brojem 2408 u katalogu Bibliotheca Valvasoriana… Ljubljana ; Zagreb, 1995., na 738. stranici izgleda ovako: „Knjiga načrtov za delo „Topographia Duca-tus Carnioliae modernae“. Risbe mest, trgov, samostanov in gradov na Kranj-skem.“ Faksimil - pretisak originala tiskala je Mladinska knjiga u Ljubljani, 2001. godine. Naklada je 200 primjeraka. Sadrži 358 crteža izrađenih crvenom kredom, perom ili tušem, 17 str. studija i popis prikaza u skicnoj knjizi (od 19. - 32. stra-nice). Uz crteže se češće vide korekture, bilješke i upute bakrorescu za izradu konačnog prijedloga, ili s obzirom na izradu bakroreza.
3
Iconotheca Valvasoriana
Fundacija J. V. Valvasora, pod pokroviteljstvom SAZU i Metropolitanska knjižnica Zagrebačke nadbiskupije pokrenuli su zajednički projekt izdavanja faksimila Valvasorove grafičke zbirke s naslovom: „Iconotheca Valvasoriana“, koja sadrži sedamnaest svezaka grafika i crteža.
Do današnjih dana Zbirka je zadržala izvorni oblik koji joj je odredio sam kole-kcionar. Ona sadrži oko 7300 grafičkih listova i crteža koje je Valvasor sabrao i nalijepio u 18 tvrdo ukoričenih svezaka, veličine 40 x 31 cm, s karakterističnim ornamentalnim ukrasom leđa kožnog uveza, s tiskanom naslovnom stranicom na njemačkom jeziku i s Valvasorovim ex librisom. U vrijeme biskupa Maksi-milijana Vrhovca (1752.-1827.) već je nedostajao 4. svezak (kojemu ne možemo odrediti tematiku) pa ih danas ima ukupno 17 svezaka. Grafički listovi i crteži raspoređeni su u sveske tematski; kopije uz originale, visokovrijedna i vrhun-ska ostvarenja, uz skromne obrtničke ili čak amaterske radove. Sadržaj svezaka je sljedeći:
1. biblijski prikazi pretežno Staroga zavjeta (439 listova 8);
2. biblijski prikazi Bogorodice i Isusa iz Novog zavjeta (480 listova); 3. svetci i pustinjaci (466 listova);
4.
-5. prikazi sibila, alegorijske slobodne umjetnosti, mjeseci i godišnja doba, ele-menti, strane svijeta i osjetila (298 listova);
6. nošnje, vatromet, kazališne predstave i arhitektura (245 listova); 7. grbovi, geografske karte, vedute gradova i morskih luka (210 listova);
8. novinski letci, povijesni prikazi, svečane povorke, prikazi seljaka, glazbeni-ka, prosjaglazbeni-ka, luđaka i drugo (328 listova);
9. bitke, lov i ribolov, zvijeri, ptice, puževi, cvijeće, bilje i drveće, plodovi (312 listova);
10. prikazi na teme Ovidijevih metamorfoza i Vergilijeve Enejide, te druge prika-ze pjesničkih i ljubavnih sadržaja (274 lista);
11. prikazi na teme Ovidijeve Ars amandi i prikazi golog tijela (332 lista); 12. portreti (447 listova);
13. radovi francuskih autora (399 listova);
14. radovi J. Callota, njegova kruga i kopista (339 listova);
15. radovi A. Dürera, H. Aldegrevera, G. Pencza, M. Schongauera, L. van Leyden, B. i H. S. Behama, radove jednog broja nizozemskih i njemačkih monogramista XVI. stoljeća (415 listova);
16. grbovi i drvorezi (277 listova);
17. crteži izrađeni sepijom, bistrom i olovkom, te akvarelirane crteže (465 listo-va);
18. akvarelirani crteži ili akvareli i različiti predmeti rađeni prema prirodi (234 lista).
Zbirka je u mnogočemu jedinstvena pa je stoga sve veći interes znanstvenika i međunarodne javnosti za ovo grafičko blago. Svi koji su proučavali pojedine seg-mente Zbirke uočili su njezinu veliku umjetničku i kulturno-povijesnu vrijednost. Valvasorova zbirka grafika jedinstvena je po tome: što je sačuvana u svom izvor-nom obliku. J. V. Valvasor uspio je sakupiti pozamašan broj vrhunskih grafika najpoznatijih grafičaras kraja 15. st., te 16. i 17. stoljeća (Durer, Beham, Schongau-er, Leyden), uz vrijednu kolekciju crteža nepoznatih majstora, podosta primijen-jene i merkantilne grafike raznovrsne tematike i to je specifična odlika njegove Zbirke. Grafička zbirka po sadržaju je sveobuhvatna i enciklopedijskog karaktera. Sačuvala je kulturno-povijesni, socijalno-znanstveni i umjetnički materijal 17. st., te uprisutnjuje duh vremena u kojem je Janez Vajkard Valvasor živio.
Posebna osobitost Zbirke grafika je 18. svezak, dobro sačuvanih – izuzetno svježih, vrlo vjernih akvareliranih crteža flore i faune s kranjskog područja, među kojima se nalazi i nekoliko endema. Ovaj svezak je otisnut i kao posebni otisak s naslovom: Rastline in živali na Kranjskem (Ljubljana, 2004.), i dobio je godiš-nju nagradu na Slovenskom sajmu knjiga 2004. godine.
Izdavanje faksimila Zbirke grafika međunarodnog je značaja. Kataloška obrada navodi se na tri jezika: na slovenskom, hrvatskom i engleskom. U projektu sud-jeluju vrsni povjesničari umjetnosti iz: Slovenije (L. Gostiša, M. Ciglenečki, B. Murovec, I. Weigl …), iz Hrvatske (M. Abaffy, M. Pelc …) iz Francuske (P. Fuhring), koji obrađuju sveske, što garantira stručnost na visokoj znanstvenoj razini.
Knjižnica 50(2006)1-2, 189-200
196
Slika 1: Iconotheca Valvasoriana, svezak 8
sak Mladinske knjige iz Ljubljane jamči vrhunsku tehničku kvalitetu izrade faksi-mila.
Projekt se realizira potporom Ministarstva za kulturu Republike Slovenije, darovi-ma donatora i uzajamnom suradnjom stručnjaka SAZU i Metropolitane. Do sada su tiskana 4 sveska: Tomus I. Vnderschidliche Biblische Alt vnd Neues Testa-ments tiskan 2004 godine; Tomus VII. Vnderschidliche Wappen Landcarthen Statt tiskan 2005 godine; Tomus XVIII. Vnderschidliche Frucht, Bluemben, Krautter tiskan 2004. godine i Tomus VIII. Vnderschidliche Neue zeittungen oder Ges-chicht Einzug Baurn, Musicanten, Pettler … tiskan 2005.
Za predstavljanje faksimila čeka se da bude tiskana kompletna Valvasorova zbirka grafika.
Ovaj višestruko koristan projekt omogućit će slovenskoj javnosti da se pobliže upozna s Valvasorovim kulturno-umjetničkim i znanstvenim doprinosom te njegovim izuzetnim značenjem u slovenskoj povijesti. Širu međunarodnu zajed-nicu i kulturne krugove upoznat će s do sada gotovo nepoznatim slovenskim plemićem i polihistorom.
Pošto se Valvasorova zbirka grafika čuva izvan Slovenije faksimil će omogućiti slovenskoj kulturnoj javnosti da ga koristi u svrhe raznovrsnih znanstvenih proučavanja, koja će sigurno pokazati i potvrditi značajan Valvasorov utjecaj u kulturi i umjetnosti u Kranjskoj u 17. stoljeću. U interesu je hrvatske, slovenske i opće-europske javnosti da se originali sačuvaju, jer su osjetljivo gradivo; tj. papir je podložan zubu vremena, a faksimil će svesti buduće upotrebe originala na najmanju moguću mjeru i pokrenuti akciju kompletnog restauriranja Zbirke grafika kako bi se što bolje sačuvala za buduće naraštaje.
Ujednačeni programi katalogizacije za obradu stare knjige i grafike olakšavaju rješenja određenih problema. Živa komunikacija voditelja projekta i odgovornih osoba, stručnih radnih tijela, i konstruktivna rješenja djelatnika ovih Ustanova uvelike doprinose kvalitetnijem radu.
Savjesno izvršavanje zadataka dokazuje visoki stupanj osobne zrelosti, profe-sionalne sposobnosti i vještine ostvarenja zajedničkih projekata pa nam i ovi segmenti pomažu u procesu integracije na putu u Europsku uniju - EU.
Projektom „Iconotheca Valvasoriana“ Metropolitanska knjižnica (odnosno Re-publika Hrvatska) integrira se u proces kulturno-umjetničkog i povijesno-političkog ujedinjenja europskih zemalja. Povezanost SAZU i MK i ovaj puta urodila je ostvarenjem jednog veoma važnog i vrijednog kulturo-umjetničkog projekta.
Knjižnica 50(2006)1-2, 189-200
198
Literatura
1. Bibliotheca Valvasoriana: katalog knjižnice Janeza Vajkarda Valvasorja. Ljubljana ; Zagreb, 1995.
2. Budin, Branka (2004). Jacobus de Voragine: Passional oder Leben der Heiligen, Nürinberg, Anton Koberger, 1488. Knjižnica, 48, (1- 2), 209-219.
3. Budin, Branka (2003). Knjižnica Metropolitana: Bibliotheca cathedralis ecclesiae Zagrabiensis. Knjižnica, 47, (3), 165-187.
4. Budin, Branka (2003). Knjižnica Janeza Vajkarda Valvasora. Knjižnica, 47, (4), 99-112.
5. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, 1996. 6. Enciklopedija Slovenije. Ljubljana, 2000. 7. Hrvatski opći leksikon. Zagreb, 1996.
8. Janez Vajkard Valvasor Slovencem in Evropi. Ljubljana, 1989.
9. Klaić, Vjekoslav. Život i djela Pavla Rittera Vitezovića (1652-1713). U Zagrebu, 1914.
10. Magić, Vladimir. Metropolitanska knjižnica Zagrebačka biskupija i Zagreb …. V : Zbornik u čast kardinala Franje Kuharića. Zagreb: Nadbiskupija Zagrebačka, 1995, str. 421-433.
11. Riznica zagrebačke katedrale: katalog izložbe. Zagreb, 1987.
12. Sekulić, A., Stjepan Seliščević. V : Zagrebački biskupi i nadbiskupi. Zagreb: Školska knjiga, 1995, str. 371-375.
13. Theatrum Europaeum, oder Aussführliche ond warhafftige Beschreibung aller ond jeder denckwürdiger Geschichten in Europa … Frankfurt am Main, 1635-1682, Theil 21.
14. Valvasor, Janez Vajkard. (1970). Topographia Ducatus Carioliae modernae : Bogenšperk na Kranjskem, 1679. Ljubljana: Cankarjeva založba; München: R. Trofenik.
15. Valvasor, Janez Vajkard, B. Ramschissl. Opus insignium armorumque = Das grosse Wappenbuch. Ljubljana: SAZU, 1993.
Sažetak
Knjižno blago Valvasorove knjižnice i Zbirke grafika, pohranjeno u Metropoli-tanskoj knjižnici, već tri stoljeća čuva se cjelovito u izvornom obliku, kako ga je sam vlasnik prodao zagrebačkom biskupu Aleksandru Ignaciju Mikuliću, kra-jem 17. stoljeća. Predstavljeno je slovenskoj, hrvatskoj i europskoj kulturnoj javnosti u obliku knjižnog kataloga: Bibliotheca Valvasoriana, 1995. godine, a uskoro će ugledati svjetlo dana „Iconotheca Valvasoriana“ - faksimil izdanje 17 svezaka iz Valvasorove zbirke grafika.
Unutar Valvasorovog knjižnog fonda možemo pronaći veoma interesantne teme koje se mogu pojedinačno i komparativno obrađivati na različite načine. Grafike i crteži također se mogu grupirati i stručno proučavati-uspoređivati, a te stručne i znanstvene projekte prepuštamo profesionalcima, ili mladim generacijama uz nove medije. Vjerujemo da će projekt „globalizacije“ donijeti možda još pre-ciznije rezultate, a ljubitelji pisane riječi te istraživači grafike uložiti svoje znan-je, i imati dovoljno strpljenja - pažnje za staru knjigu i umjetnine.
Mogućnost provjere informacija u katalozima domaćih i svjetskih knjižnica te dostupnost referentne literature omogućit će kvalitetniju i bržu računalnu obradu knjižne i umjetničke građe.
Zahvaljujući Valvasorovoj knjižnici i Zbirci grafika, Metropolitana (kao riznica pisane riječi) može slovenskoj i europskoj kulturnoj javnosti ponuditi vrijedne informacije: o prvotiscima, bakrorezima, o ilustraciji knjige i povijesti tiskarst-va, predstaviti rijetke primjerke najvećih europskih tiskara i tako potvrditi poruku iz Theatrum Europaeum: „ … iz prošlosti učimo budućnost!“ 9
Povzetek
V Metropolitanski knjižnici že tristo let hranimo knjižno gradivo Valvazorjeve knjižnice in zbirko grafik, ki jo je koncem 17. stoletja lastnik prodal zagrebške-mu nadškofu Aleksandru Ignaciju Mikuliću. Slovenski, hrvaški in evropski kul-turni javnosti je predstavljena v obliki knjižnega kataloga: “Bibliotheca Valvaso-riana” iz leta 1995, v kratkem pa bo izšel še katalog: „Iconotheca Valvasoriana“ (faksimile, 17 zvezkov) iz Valvazorjeve zbirke grafik.
9 Theatrum Europaeum, oder Aussführliche ond warhafftige Beschreibung aller ond jeder denck-würdiger Geschichten in Europa … Frankfurt am Main, 1635-1682, Theil 21.
Knjižnica 50(2006)1-2, 189-200
200
V Valvazorjevi knjižnici najdemo veliko zanimivih vsebin, ki jih lahko posamično in primerjalno obravnavamo na različne načine. Lahko bi izbrali grafike in risbe, jih strokovno proučili in primerjali, vendar znanstvene projekte raje prepusti-mo profesionalcem ali mlajšim generacijam, ki uporabljajo nove medije. Ver-jamem, da bo projekt „globalizacije“ prispeval boljše rezultate, ljubitelji pisane besede in strokovnjaki pa dovolj potrpežljivosti in znanja pri ohranjevanju sta-rih knjig in umetnin.
Možnost preverjanja informacij v katalogih domačih in tujih knjižnic ter dostop-nost referenčne literature, bo omogočila boljšo in hitrejšo računalniško obdela-vo knjižnega in umetniškega gradiva.
Valvazorjevi knjižnici in zbirki grafik v Metropolitani (zakladnici pisane besede) se moramo zahvaliti, da lahko slovenskemu in evropskemu kulturnemu pros-toru ponudimo pomembne informacije o začetkih tiskane besede, bakrorezih, knjižnih ilustracijah in zgodovini tiskarstva. Gradivo vsebuje redke primerke največjih evropskih tiskarn in potrjuje sporočilo iz Theatrum Europaeum: “…iz preteklosti se učimo za prihodnost!”
(Prevedla: Tereza Poličnik-Čermelj)
Branka Budin je zaposlena kot knjižničarka v Metropolitani, knjižnici Zagrebške nadškofije.
Naslov: Metropolitanska knjižnica, Hrvatski državni arhiv, Marulićev trg 21, 10000 Zagreb, Hrvatska
SLOVENSKE BIBLIOGRAFIJE V LETU 2005
Lidija Wagner
Bibliografija UDK 016(497.4)»2005«
Ključne besede: slovenske bibliografije, bibliografije, Slovenija, 2005
Bibliography UDC 016(497.4)»2005«
Key words: bibliographies, Slovenia, 2005
Splošne bibliografije
Diplomske naloge v študijskem letu 2003/2004. Magistrska dela v študijskem letu 2003/2004. Doktorska dela v študijskem letu 2003/2004. – Rasti : letopis 2003/2004 / Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. 2004 (tiskano 2005) str. 32-94.
Domej, Marjeta. Koroška bibliografija za leto 2003/2004. – Koroški koledar 2005 str. 160-203.
Erjavec, Zdenka. Novosti v knjižnici. – Vzgoja & izobraževanje 2005 št. 1 - št. 4/ 5.
Ferme, Dušica. Seznam strokovnih del za leto 2005. – Informacijski bilten / Gorenje 2005 št. 11/12 str. 20-29.
Florjančič, Ana. Francoske revije; Italijanske revije; Ostale serijske publikacije v nemščini; Serijske publikacije – drugo. – Florjančič, Ana. Starološka župnijska knjižnica 2005. 2005 str. 131-133.
Knjižnica 50(2006)1-2, 173-186
204
Florjančič, Ana. Slovenske predvojne revije; Slovenske revije in časniki po drugi svetovni vojni. – Florjančič, Ana. Starološka župnijska knjižnica 2005. 2005 str. 55-113.
Florjančič, Ana. Srbske in hrvaške revije. – Florjančič, Ana. Starološka župnijska knjižnica 2005. 2005 str. 114-116.
Katalog učbenikov. Poklicne, tehniške in druge strokovne šole : za šolsko leto … - Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje 2005/2006 / ur. Danuša Škapin, Vincenc Filipčič.
Klicarji zvezd: pregledni in priporočilni seznam mladinskih knjig iz leta 2004 po temah, zvrsteh in žanrih / urednica Ida Mlakar ; izdajatelj Knjižnica Otona
Župančiča Ljubljana, enota Pionirska knjižnica. – Ljubljana : Rokus, 2005. – 130 str.
Kodrič, Nataša. Bibliografija slovenskih elektronskih kontinuiranih virov. – Knjižnica 2005 št. 4 str. 133-144.
Lulik, Matjaž. Bibliografski popis del v zapuščini Bratka Krefta. – Bratko Kreft. 2005 str. 42-48.
Majovski, Ksenija. Slovenska bibliografija v Italiji. – Jadranski koledar 2005 str. 213-267.
Majovski, Ksenija. Slovenska bibliografija Videmske pokrajine. – Trinkov koledar 2005 str. 223-239.
Omladič, Irena. Standardi, normativni dokumenti. – Informacijski bilten / Gorenje 2005 št. 01 , št. 04, št. 05, št. 07/08 - št. 11/12.
Pregled novosti / Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Centralna ekonomska knjižnica. – Ljubljana : Ekonomska fakulteta, Centralna ekonomska knjižnica 2005, jan. – dec. / ur. Tatjana Biber.
Pritržnik, Breda. Seznam novih knjig. – Informacijski bilten / Gorenje 2005 št. 05 str. 17-24, št. 10 str. 20-27.
Pritržnik, Breda. Seznam revij za leto 2005. – Informacijski bilten / Gorenje 2005 št. 01 str. 21-23.
Slovenska bibliografija. A, Serijske publikacije. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica Letn. 55 / 2002 (tiskano 2005) / uredila Lidija Wagner s sodelovanjem Betke Černač, Stanke Dimc, Alenke Mayer-Laznik, Tjaše Pavletič-Lacko, Borisa Rifla, Marjete Šušterčič in Tjaše Ujčič.
Slovenska bibliografija. Knjige. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica 2005 št. 1 – št. 4 / uredila Lidija Wagner s sodelovanjem Betke Černač, Stanke Dimc, Matjaža Hočevarja, Alenke Mayer-Laznik, Tjaše Pavletič-Lacko, Borisa Rifla, Marjete Šušterčič in Tjaše Ujčič.
Wagner, L. Slovenske bibliografije v letu 2005
Šuštar, Branko. Iz zapisov o muzeju v periodičnem tisku. – Šolska kronika 2005 št. 1 str. 142-143.
Bibliografije sodelavcev strokovnih in znanstvenih institucij
*Bibliografija. - Nacionalni inštitut za biologijo : poročilo o delu v letu 2003. 2003 str. 21-24, 34-36, 47-49, 63, 72-74.
Bibliografija. – Znanstveno-raziskovalno delo v letu 2004 / Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo. 2005 str. 65-98.
Bibliografija arhivskih delavcev v letu 2004. – Arhivi 2005 št. 2 str. 445-454. Bibliografija bibliotekarjev biblioteke SAZU. – Letopis Slovenske akademije
znanosti in umetnosti knj. 55 2004 (tiskano 2005) str. 200-202.
Bibliografija Centralnega laboratorija za leto 2004. – Poročilo o delu 2004 / Kmetijski inštitut Slovenije. 2005 str. 166-171.
Bibliografija članov akademije v letu 2004. – Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti knj. 55 2004 (tiskano 2005) str. 42-100.
Bibliografija IMT za leto 2004. – Poročilo o delu 2004 / Inštitut za kovinske materiale in tehnologije. 2005 str. 76-83.
Bibliografija objavljenih strokovnih del, poročila, ekspertize, referati na strokovnih srečanjih. – Poročilo o delu v letu 2004 / Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. 2005 str. 53-61.
Bibliografija Oddelka za ekonomiko kmetijstva za leto 2004. – Poročilo o delu 2004 / Kmetijski inštitut Slovenije. 2005 str. 147-149.
Bibliografija Oddelka za kmetijsko tehniko za leto 2004. – Poročilo o delu 2004 / Kmetijski inštitut Slovenije. 2005 str. 131-139.
Bibliografija Oddelka za poljedelstvo in semenarstvo za leto 2004. – Poročilo o delu 2004 / Kmetijski inštitut Slovenije. 2005 str. 54-61.
Bibliografija Oddelka za sadjarstvo in vinogradništvo za leto 2004. – Poročilo o delu 2004 / Kmetijski inštitut Slovenije. 2005 str. 98-103.
Bibliografija Oddelka za varstvo rastlin za leto 2004. – Poročilo o delu 2004 / Kmetijski inštitut Slovenije. 2005 str. 118-125.
Bibliografija Oddelka za živinorejo za leto 2004. – Poročilo o delu 2004 / Kmetijski inštitut Slovenije. 2005 str. 80-87.
Knjižnica 50(2006)1-2, 173-186
206
Bibliografija znanstvenih del raziskovalcev za leto 2004. – Glasnik ZRS Koper 2005 št. 1/2 str. 97-118.
Fakulteta za strojništvo (Maribor). Poročilo o raziskovalni dejavnosti za leto 2004 / Fakulteta za strojništvo. – Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2005.- 189 str.
Fakulteta za strojništvo (Maribor). Zaključno poročilo programskih skupin : 01.01.1999-31.12.2003/ uredili Andrej Polajnar …[et al.]. – Maribor : Fakulteta za strojništvo, 2005. – 462 str.
Glažar, Saša A. Bibliografija 2004. – Poročilo Pedagoške fakultete za študijsko leto 2004/2005, Univerza v Ljubljani. 2005 str. 56-172.
Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. Letno poročilo 2004 / Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko. – Ljubljana : Inštitut za matematiko, fiziko in mehaniko, 2005. – 106 str.
Izbrana bibliografija v letu 2004. – Poročilo o delu 2004 / Kemijski inštitut Ljubljana. 2005 str. 163-227.
Kos, Peter. Letno poročilo. – Argo 2005 str. 160-194.
*Košir, Tone. Bibliografija. – Petdeset let Zdravstvenega doma Škofja Loka. 2002 str. 122-130.
Kurinčič Mikuž, Sonja. Bibliografija sodelavcev Inštituta za narodnostna vprašanja za leto 2004. – Razprave in gradivo 2005 št. 47 str. 270-311. Meško, Gorazd. Poročilo o delu sodelavcev FPVV v letu 2004. – Varstvoslovje
2005 št. 1 str. 94-107.
Nacionalni inštitut za biologijo (Ljubljana). Poročilo o delu v letu 2004 -Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo, 2005. – 73 str.
Pedagoška, znanstvenoraziskovalna in strokovna dejavnost kateder. – Poročilo o izobraževalnem, raziskovalnem in razvojnem delu za leta 2003-2004 / Univerza v Mariboru Fakulteta za gradbeništvo. 2005 str. 41-260.
Poročilo o delu Instituta »Jožef Stefan« v letu 2004 / urednika Jože Gašperič in Blaž Kralj. – Ljubljana : Institut Jožef Stefan, 2005. – 244 str.
*Poročilo Pedagoške fakultete za študijsko leto 2003/2004 / sodelavci pri pripravi poročil Barbara Bajd … [et al.] . – Ljubljana : Pedagoška fakulteta, 2004. – 182 str.
*Povšnar Kavčič, Valerija. Bibliografija delavcev Gorenjskega muzeja 1993-2003. – Avguštinov zbornik 2003 str. 260-295.
Račič Simončič, Mojca. Bibliografija sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja za leto 2004. – Etnolog 2005 str. 445-462.
Šuštar, Branko. Bibliografija sodelavcev muzeja. – Šolska kronika 2005 št. 1 str. 143-145.
Zemljič, Igor. Bibliografija Inštituta za novejšo zgodovino za leto 2004. – Poročilo o delu Inštituta za novejšo zgodovino v letu 2004. 2005 str. 45-63.
Znanstvena in raziskovalna dejavnost. – Poročilo o dosežkih Fakultete za farmacijo v letu 2004. 2005 str. 64-110.
Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Poročilo o delu 2004. – Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2005. – 252 str.
Bibliotekarstvo. Bibliografska kazala. Bibliografija bibliografij
Dolgan-Petrič, Mojca. Knjižne novosti v letu 2004 s področja bibliotekarstva v Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani : izbor. – Knjižnica 2005 št. 1/2 str. 297-301.
Grum, Martin. Bibliografija Zbornikov Društva slovenskih književnih prevajalcev 1 (1975)-29 (2004). – Prevajanje baročnih in klasicističnih besedil. 2005 str. 291-393.
Keber, Janez. Jezikoslovni zapiski 1-10 (1991-2004) : bibliografija. – Jezikoslovni zapiski 2005 št. 1 str. 153-164.
Psihološka obzorja : vsebina posameznih številk zadnjih (prvih) trinajstih letnikov (1992-2004). – Psihološka obzorja 2005 št. 1 str. 165-192.
Signalne informacije iz bibliotekarstva. – Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica 2004 št. 1/2 - št. 11/12.
Wagner, Lidija. Slovenske bibliografije v letu 2004. – Knjižnica 2005 št. 1/2 str. 279-294.
Zaveza : glasilo Nove slovenske zaveze. 2, Bibliografski pregled člankov od enaintridesete do petdesete številke : 1998-2003 / uredil Jožef Kočar. – Ljubljana : Nova Slovenska Zaveza, 2005. – 149 str.
Filozofija. Psihologija
*Kocijančič, Gorazd. Bibliografija. – Platon. Zbrana dela. Zv. 2 2004 str. 1367-1476.
Samec, Drago. Bibliografija o prostoru in času. – Strukture prostora in časa. 2005 str. 311-325.
Knjižnica 50(2006)1-2, 173-186
208
Družbene in politične vede
Bibliografske enote o študijskih krožkih za obdobje 1993-2004. Zapisi o študijskih krožkih v Novičkah. – Študijski krožki : od zamisli do sadov v prvem desetletju. 2005 str. 153-164.
Glavan, Rok. Bibliografija nekaterih slovenskih izdaj bontonov do leta 1945. – Bodarius, Walter. Knjiga o vedenju. 2005.
Milenković, Marija. Nove knjige v knjižnicah Inštituta za kriminologijo in Ministrstva za notranje zadeve… - Revija za kriminalistiko in kriminologijo 2005 št. 1 – št. 4.
Naravoslovne in uporabne vede. Medicina
Diplomanti na Fakulteti za farmacijo v letu 2004. – Poročilo o dosežkih Fakultete za farmacijo v letu 2004. 2005 str. 41-63.
Doktorska in magistrska dela, diplome v letu 2004. – Acta Chimica Slovenica 2005 št. 1 str. S1-S16.
Hočevar, Ivica. Bibliografija Oddelka za živilstvo ter seznami živilskih diplomskih del, magistrskih del in doktorskih disertacij od januarja do decembra 2004. – Bitenčevi živilski dnevi (23 ; 2005 ; Ljubljana). Sledljivost živil. 2005 str. 247-340.
Kranjc, Andrej, 1943-. Annotated bibliography of Karst publications / Andrej Kranjc. – Postojna : Karst Research Institute ZRC SAZU, 2005. – 72 str. – (Acta Carsologica ; 2005 no 13).
Pregled zbrane literature o risu. – Ris v Sloveniji. 2005 str. 226-252.
Založništvo
Alujević, Andrej. Slikovno gradivo izdaj FK/FD Ljubljana. – Filatelistični zbornik 2005 str. 17-20.
Bukla : brezplačna revija o dobrih knjigah in multimediji. – Ljubljana : Umco Leto 1 (2005), št. 1 – št.3 / ur. Samo Rugelj.
9letka [devetletka].Net. – Tiskana izd. – 2003, št. 1-. – Ljubljana : Rokus 2004/ 2005, št. 2 – št. 3.
Katalog. Splošni program / DZS. – Ljubljana : DZS 2005 / ur. Alenka Korenjak. Katalog. Srednja šola : šolsko leto… / DZS. – Ljubljana : DZS 2005/2006 (izšlo
2005) / ur. Maja Kotar.
*Knjižna ponudba založbe Družina. – Ljubljana : Družina 2005 (izšlo 2004) / ur. Pavel Bratina.
Knjižni klub Partner. – Ljubljana : Slovenska knjiga 2005, feb. / ur. Martina Dolničar.
Kovač, Tatjana. Bibliografija : Knjige založbe dr. Rudolf Trofenik, München. – Dr. Rudolf Trofenik. 2005 str. 4-8.
Monografije in zborniki Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in njegovih sodelavcev pri založbi ZRC, ZRC SAZU (1995-2005). – Traditiones 2005 št. 2 str. 296.
Prijatelji knjige / Prešernova družba. – Ljubljana : Prešernova družba 2005, mar./ jun. – nov./feb. / ur. Nana Mažgon, Matjaž Bizjak.
Publikacije SAZU. - Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti knj. 55 2004 (tiskano 2005) str. 205-211.
Seznam publikacij, ki so jih izdali arhivi v letu 2004. – Obvestila / Arhivi Republike Slovenije 2005 št. 1 str. 250-253.
Šuštar, Branko. Izdajateljska dejavnost muzeja. – Šolska kronika 2005 št. 1 str. 142.
Založništvo Annales – poročilo za leto 2004. – Glasnik ZRS Koper 2005 št. 1/2 str. 119-136.
Umetnost. Arhitektura. Urbanizem. Gledališče. Glasba
*Bernik, Stane. Izbrana literatura. – Bernik, Stane. Slovenska arhitektura dvajsetega stoletja. 2004 str. 441-449.
10 [deset] godina Male drame : 1994-2004. – Gledališki list SNG Drama Ljubljana 84/2004/05 br. 7 str. 22-23.
Drenik, Aleš. Slovenska glasba za klarinet. – Drenik, Aleš. Klarinet. 2005 str. 248-263.
Frelih, Darja. Priloga : glasbeni rokopisi v knjižnici Frančiškanskega samostana v Ljubljani. – De musica disserenda 2005 št. 1/2 str. 67-72.
Izbrana bibliografija. – Filmografija slovenskih celovečernih filmov : 1994-2003. 2005 str. 341-348.
Jercog, Aleksi. Diskografija. – Jercog, Aleksi. S pesmijo našo. 2005 str. 89-138 Ansambel bratov Avsenik.
Knjižnica 50(2006)1-2, 173-186
210
Jercog, Aleksi. Seznam objavljenih skladb bratov Avsenik; Seznam ostalih skladb bratov Avsenik. – Jercog, Aleksi. S pesmijo našo. 2005 str. 139-152. Ješelnik, Simona. Bibliografija knjig, serijskih publikacij in člankov v sezoni
2003/2004. – Slovenski gledališki letopis 2003/2004 (tiskano 2005) str. 253-309.
Krapež, Mateja. Umetnostnozgodovinska bibliografija za leto 2003 : umetnost do leta 1900. – Umetnostna kronika 2005 št. 8 str. 32-60.
Škrjanc, Radovan. Priloga. - De musica disserenda 2005 št. 1/2 str. 158-164. Vevar, Štefan, 1953-. Kronološki pregled uprizoritev po posameznih gledališčih.
– Slovenski gledališki letopis 2003/2004 (tiskano 2005) str. 36-207.
Šport
Velkovrh, Ciril. Slovenska planinska bibliografija v letu 2004. – Planinski vestnik 2005 št. 6 str. 73.
Jezikoslovje. Književnost
Bibliografija del, povezanih z znanstveno fantastiko, kanonizacijo in marginalizacijo. – Znanstvena fantastika, kanonizacija, marginalizacija in akademsko. 2005 str. 232-247.
Hriberšek, Matej. Avstrijski in nemški učbeniki in učni pripomočki za klasične jezike, ki so jih uporabljali na slovenskih gimnazijah v letih 1849-1918. – Hriberšek, Matej. Klasični jeziki v slovenskem šolstvu. 2005 str. 320-330. Hriberšek, Matej. Članki s področja klasične filologije, objavljeni v letih 1849-1918 v izvestjih gimnazij, ki so jih obiskovali slovenski dijaki. – Hriberšek, Matej. Klasični jeziki v slovenskem šolstvu. 2005 str. 331-346.
Hriberšek, Matej. Slovenski učbeniki, priročniki in učni pripomočki za klasične jezike, ki so izšli v letih 1860-1945. – Hriberšek, Matej. Klasični jeziki v slovenskem šolstvu. 2005 str. 313-319.
Kuzmič, Franc. Bibliografija prekmurskih in porabskih narečnih tiskov v obdobju samostojne Slovenije. – Prekmurska narečna slovstvena ustvarjalnost. 2005 str. 312-315.
