• Nenhum resultado encontrado

več ledenikov. Obale so razčlenjene s številnimi fjordi. Ognjena dežela velja za eno najjužnejših stalno poseljenih območij na svetu.

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2021

Share "več ledenikov. Obale so razčlenjene s številnimi fjordi. Ognjena dežela velja za eno najjužnejših stalno poseljenih območij na svetu."

Copied!
36
0
0

Texto

(1)

JUŽNA AMERIKA 37

Reke imajo velik vpliv na življenje tamkajšnjih prebivalcev.

A) Med spodaj navedenimi rekami obkroži tiste, ki jih najdemo v Južni Ameriki. K ostalim rekam nad njihova imena dopiši, na kateri celini tečejo.

Nil Amazonka Misisipi Kongo Paraná

Pad Niger Ind Urugvaj Rio Grande

Ren Zambezi Orinoko Reka svetega Lovrenca

Huang He Donava Volga

B) Pojasni pomen južnoameriških rek.

Površje Južne Amerike sestavljajo tri velike naravne enote.

A) Reši križanko in v obarvanih poljih se bo pojavil še en pojem, povezan z Južno Ameriko.

Najdaljša gorska veriga na svetu so ____. ____ je najvišji slap na svetu.

Največje jezero v Južni Ameriki je ____. Na vzhodu je ____ višavje.

____ je žival s področja Andov, ki je cenjena predvsem zaradi volne. Največji otok

Južne Amerike je ____.

Na severovzhodu celine je staro, precej uravnano ____ višavje. Najvišji vrh v Južni Ameriki je ____. Najdaljša reka v Južni Ameriki je ____.

B) Razloži dobljeno geslo.

4

3

GEO 8 RNS DZ.indd 37 4/12/10 1:19 PM

36 JUŽNA AMERIKA

JUŽNA AMERIKA

Celina z največjim tropskim deževnim gozdom, hitrih sprememb na političnem in gospodarskem področju ter celina velikih razlik med peščico bogatih in množico revnih.

Skoraj vsak dan slišimo novice iz Južne Amerike.

V časopisih, reklamnih prospektih in na svetovnem spletu poišči novice, različne fotografije in podatke o Južni Ameriki. Na osnovi zbranega gradiva zapiši nekaj besed, ki so povezane s to celino.

K Južni Ameriki prištevamo le en večji otok.

A) Pobarvaj zemljevid tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš gorstva, kotline ... (lahko si pomagaš z velikim zemljevidom v učbeniku, v zavihku strani 52).

B) Vpiši na zemljevid oceane, morja, zalive in otoke.

C) Vpiši na zemljevid velike naravne enote in večje reke (pomagaj si z učbenikom na straneh 54–55).

1

2

Andski kondor

Med vsemi pticami ima

največjo površino peruti.

Kljub temu, da tehta od 9 do

12 kilogramov in ima lahko razpon kril velik tudi več kot tri metre, mu oblikovanost kril omogoča skoraj

neomejeno jadranje.

Inki so verjeli, da je prinašalec

sonca na nebo.

Spada med ogrožene

živalske vrste.

GEO 8 RNS DZ.indd 36 4/12/10 1:19 PM

Učenci s pomočjo spletne strani

https://

www.cia.gov/library/publications/

the-world-factbook/index.html

poiščejo

podatke o številu prebivalcev v največjih

mestih v Južni Ameriki in jih primerjajo

z največjimi mesti na svetu.

Sprehod po spletu

MAT:

Branje grafov, obdelava podatkov

Medpredmetne povezave

Učenci odgovorijo na

vprašanja

ponovi

v učbeniku.

Učenci odgovorijo na

dodatna vprašanja

:

▶ Zakaj Južno Ameriko imenujemo zelena celina?

▶ Naštej vsaj tri največja mesta.

▶ Naštej in ob zemljevidu pokaži države Južne Amerike in

glavna mesta.

Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na

vprašanja

razmisli

v učbeniku.

Ponovitev

Učitelj učencem pojasni, zakaj

so se začela geografska odkritja

in katera celina je bila prvotno

glavni cilj odkriteljev.

▶ Kakšne so danes trgovske

vezi z Južno Ameriko?

Katere izdelke in surovine

uvažamo iz Južne Amerike

danes?

Kritično mišljenje

Erozija prsti v Amazonskem nižavju. Potrebujemo stekleno posodo in nekaj mivke. Učenci

pona-zorijo odnašanje prsti iz Amazonskega nižavja v Atlantski ocean.

Ustvarjanje in raziskovanje

Delovni zvezek, str. 36–37

Ognjena zemlja

se otočje na skrajnem jugu

Južne Amerike. Od celine ga loči Magellanov

preliv. Zaradi nizkih temperatur je na otočju

več ledenikov. Obale so razčlenjene s številnimi

fj ordi. Ognjena dežela velja za eno najjužnejših

stalno poseljenih območij na svetu. Rt Horn

od najbližjega konca Antarktike loči okoli 650

km širok Drakov preliv. Ushuaia se ponaša kot

najjužnejše mesto.

(2)

POVRŠJE

E1

Učitelj učencem predstavi nacionalni park

Ca-naima, ki leži v Gvajanskem višavju. Značilne

so številne mizaste gore, slapovi, skrivnostno

svetlikajoči se rečni tokovi in neprehodni

goz-dovi. Učitelj projicira fotografi je in besedila,

ki opisujejo naravne znamenitosti Južne

Amerike. Z učenci se pogovori o naravnih

razmerah Južne Amerike.

Uvodna motivacija

Učenci s pomočjo literature in spleta poiščejo

podatke o povprečni višini v Južni Ameriki in jo

primerjajo z drugimi celinami.

×

Na zemljevidu sveta poiščejo najvišje vrhove v

Južni Ameriki. Opišejo lego Aconcague.

×

Učenci na zemljevidu pokažejo ognjeniška in

potresno ogrožena območja.

×

Aktivnosti

Južna Amerika leži južno od Panamske ožine.

Z vseh strani jo obdajajo morja in oceani.

Sestavlja jo 12 držav.

Od prejšnjič ...

54 JUŽNA AMERIKA

1 POVRŠJE

Beli vrhovi najvišjega gorstva v Južni Ameriki so nedaleč stran od neprehodnih tropskih gozdov v dolini reke Amazonke.

Kakšno je površje Južne Amerike?

Južna Amerika nima izrazitih polotokov in otokov. Najbolj razčlenjena je na jugu, kjer so številni manjši otoki in polotoki. Največji otok Južne Amerike,

Ognjena zemlja, leži na skrajnem jugu celine. Obalne

ravnine na zahodu so večinoma ozke, nad obalo pa se dviga strm gorski svet.

Površje Južne Amerike lahko razdelimo v tri velike naravne enote: Andi (mlado gorstvo), nižavja in

višavja (stara gorstva).

Višavja

Andi

Cotopaxi Brazilsko višavje

Cotopaxi

Z ledom pokrit ognjenik

je visok 5897 metrov.

Nazadnje je močneje bruhal

leta 1904.

Ime pomeni Lunin prestol, indijanska

ljudstva so ga častila kot sveto goro.

Če bi se ob izbruhu stalil led na

vrhu gore, bi največjo nevarnost predstavljali blatni tokovi

in poplave.

Andi ležijo na zahodu in se razprostirajo

vzdolž celotne celine – od Karibskega morja do najjužnejše točke. So najdaljša gorska veriga na svetu. Ker so mlado gorstvo, ki se še vedno dviga, so na območju Andov pogosti potresi in ognjeniki. V Andih leži tudi Cotopaxi, eden najvišjih še vedno aktivnih vulkanov na svetu. V severnem in osrednjem delu, kjer so Andi zelo široki, leži med dvema verigama visokih gorovij uravnana visoka planota Altiplano. Altiplano leži na nadmorski višini 3000–4500 metrov. Kljub zelo težkim naravnim pogojem za bivanje je Altiplano najgosteje poseljena visoka planota na svetu. Zrak je zaradi velikih nadmorskih višin zelo redek, podnebje pa hladno.

Andi

1

Višavja so stara in precej uravnana gorstva in zato dosti nižja od Andov. Na severovzhodu je

Gvajansko višavje, ki ima zelo razgibano površje.

Nad širokimi, s tropskim deževnim gozdom poraščenimi dolinami, se dvigajo planote, s katerih padajo v dolino slikoviti slapovi (tudi Angelov slap, z 980 metri najvišji na svetu). Na vzhodu je

Brazilsko višavje, ki je najvišje ob obali, nato pa se

proti notranjosti znižuje.

Amazonka

Druga najdaljša reka na svetu,

plovna je kar 3600 kilometrov.

Po njej se v ocean izlije kar

ena petina vse vode na Zemlji.

Vpliv pritoka sladke vode seže kar

300 kilometrov v Atlantski ocean.

Njen pretok je večji od pretoka vseh

evropskih rek skupaj.

Reka doseže širino tudi do

16 kilometrov.

GEO 8 RNS UCB ZAVIHKI.indd 6 2/25/10 8:11 AM

SLOVARČEK: ▶ pampe – travnate pokrajine na jugovzhodu Južne Amerike JUŽNA AMERIKA 55

Površje Južne Amerike razdelimo v tri velike naravne enote: Ande na zahodu, stara gorstva na vzhodu ter nižavja ob rekah v osrednjem delu celine.

1. Na stenskem zemljevidu v učilnici pokaži in poimenuj: a) gorstva in višavja,

b) nižavja, c) velike reke in jezera.

2. S pomočjo zemljevida in slikovnega gradiva opiši značilnosti velikih naravnih enot v Južni Ameriki.

1. S pomočjo geografske lege in značilnosti površja sklepaj o pogojih za življenje v Južni Ameriki.

Povzetek

Ponovi

Razmisli

Kakšna je vloga rek?

Reke so pomembne za promet in pridobivanje električne energije. Največja reka v Južni Ameriki je

Amazonka, ki je obenem tudi največja reka na svetu,

in sicer po velikosti porečja in količini vode. Druge večje reke so Orinoko, Paraná in Urugvaj. Ostale reke so večinoma kratke, še posebej tiste, ki se izlivajo v Tihi ocean.

Največje jezero v Južni Ameriki je Titicaca, ki leži visoko v Andih, na nadmorski višini 3810 metrov.

Vzhodno od Andov so ob velikih rekah prostrana nižavja. Na severu, ob reki Orinoko, je Orinoško nižavje. Ob Amazonki in njenih pritokih je ogromno Amazonsko nižavje. Na jugu, ob rekah Paragvaj, Paraná in Urugvaj leži

Laplatsko nižavje.

Laplatsko nižavje sestavlja več pokrajin. Na severu je Gran Chaco, južno od Gran Chaca so Pampe, povsem na jugu pa je Patagonija.

Zakaj je Amazonsko nižavje redko poseljeno?

Nižavja

Titicaca

Gladina jezera med letom

niha, razlika med najvišjim in najnižjim nivojem vode v jezeru je 4 metre.

Indijanci plemena Uro živijo na plavajočih

otočkih iz trstičja. Trstičje uporabljajo tudi za gradnjo čolnov in hiš.

Na Altiplanu živi okoli 10 prebivalcev

na km2, v okolici jezera pa kar

80 prebivalcev na km2. Orinoko A T L A N T S K I O C E A N Pa na msk a oži na FALKLANDSKI OTOKI Aconcagua (6962 m) O r i n o š k o n i ž a v j e T I H I O C E A N A n d i A n d i A n d i A n d i A ta ka m sk a p u šč av a G v a j a n s k o v i š a v j e A m a z o n s k o n i ž a v j e B r a z i l sk o vi šav je G ra n C h ac o P a m p e P a t a g o n i ja L a p l a t s k o n i ž a v j e Altipla n o Amazonka Orinoko Para n´a P a ra g v aj Uru gva j OGNJENA ZEMLJA Mara˜n´on Purus Madei ra Tapaj´os Araguaia Tocantins S˜ao Fra n c isc o Rio Negro Japur´a X in g u Ucayali jezero Titicaca Ma gellanov p reliv

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 55 2/25/10 8:20 AM

Učbenik, str. 54-55

Učni cilji:

▶ učenci s pomočjo zemljevida pokažejo in poimenujejo gorstva, višavja, nižavja, velike reke in jezera,

▶ učenci s pomočjo zemljevida opišejo značilnosti velikih naravnih enot,

▶ učenci na podlagi geografske lege in značilnosti površja sklepajo o pogojih za življenje

v Južni Ameriki.

Povzetek snovi

Površje Južne Amerike razdelimo na

tri velike naravne enote: Ande na

zahodu, stara gorstva na vzhodu ter

nižavja ob rekah v osrednjem delu

celine.

(3)

JUŽNA AMERIKA 37

Reke imajo velik vpliv na življenje tamkajšnjih prebivalcev.

A) Med spodaj navedenimi rekami obkroži tiste, ki jih najdemo v Južni Ameriki. K ostalim rekam nad njihova imena dopiši, na kateri celini tečejo.

Nil Amazonka Misisipi Kongo Paraná

Pad Niger Ind Urugvaj Rio Grande

Ren Zambezi Orinoko Reka svetega Lovrenca

Huang He Donava Volga

B) Pojasni pomen južnoameriških rek.

Površje Južne Amerike sestavljajo tri velike naravne enote.

A) Reši križanko in v obarvanih poljih se bo pojavil še en pojem, povezan z Južno Ameriko.

Najdaljša gorska veriga na svetu so ____. ____ je najvišji slap na svetu.

Največje jezero v Južni Ameriki je ____. Na vzhodu je ____ višavje.

____ je žival s področja Andov, ki je cenjena predvsem zaradi volne. Največji otok

Južne Amerike je ____.

Na severovzhodu celine je staro, precej uravnano ____ višavje. Najvišji vrh v Južni Ameriki je ____. Najdaljša reka v Južni Ameriki je ____.

B) Razloži dobljeno geslo.

4

3

GEO 8 RNS DZ.indd 37 4/12/10 1:19 PM

36 JUŽNA AMERIKA

JUŽNA AMERIKA

Celina z največjim tropskim deževnim gozdom, hitrih sprememb na političnem in gospodarskem področju ter celina velikih razlik med peščico bogatih in množico revnih.

Skoraj vsak dan slišimo novice iz Južne Amerike.

V časopisih, reklamnih prospektih in na svetovnem spletu poišči novice, različne fotografije in podatke o Južni Ameriki. Na osnovi zbranega gradiva zapiši nekaj besed, ki so povezane s to celino.

K Južni Ameriki prištevamo le en večji otok.

A) Pobarvaj zemljevid tako, da z ustreznimi barvami ponazoriš gorstva, kotline ... (lahko si pomagaš z velikim zemljevidom v učbeniku, v zavihku strani 52).

B) Vpiši na zemljevid oceane, morja, zalive in otoke.

C) Vpiši na zemljevid velike naravne enote in večje reke (pomagaj si z učbenikom na straneh 54–55).

1

2

Andski kondor

Med vsemi pticami ima

največjo površino peruti.

Kljub temu, da tehta od 9 do

12 kilogramov in ima lahko razpon kril velik tudi več kot tri metre, mu oblikovanost kril omogoča skoraj

neomejeno jadranje.

Inki so verjeli, da je prinašalec

sonca na nebo.

Spada med ogrožene

živalske vrste.

GEO 8 RNS DZ.indd 36 4/12/10 1:19 PM

Na spletnem naslovu

www.volcano.si.edu/

world/region.cfm?rnum=15

učenci

dobijo podatke o največjih ognjenikih v Južni

Ameriki.

Učenci na spletni strani

www.sheppard-software.com/Geography.htm

s pomočjo

igrice določijo reke Južne Amerike in spoznajo

njihove značilnosti.

Sprehod po spletu

SLO:

Opis površja

MAT:

Velikostna razmerja

Medpredmetne povezave

Učenci odgovorijo na

vprašanja

ponovi

v učbeniku.

Učenci odgovorijo na

dodatna vprašanja

:

▶ Kaj veš o reki Amazonki?

▶ Kako se imenuje največje jezero?

▶ Katero visoko planoto v Andih poznaš?

▶ Kaj je značilno za Gvajansko in Brazilsko višavje?

Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na

vprašanja

razmisli

v učbeniku.

Ponovitev

Andi so najdaljša gorska veriga

na svetu, ki se še vedno dvigajo.

▶ Zakaj se Andi še vedno

dvigajo?

Kritično mišljenje

Učenci poiščejo lego in ime najvišjega slapa na svetu.

Ustvarjanje in raziskovanje

Delovni zvezek, str. 36–37

Otočje Galápagos

(Galapago v španščini

pomeni želva) 1000 km stran od južnoameriške

celine se je razvil poseben rastlinski in živalski

svet prastarih kuščarjev in želv velikank.

Otočje sestavlja 19 večjih otokov. Nastali so

na živahnem ognjeniškem območju. Kaže,

da je ekspedicija Inkov prodrla do sem v 15.

stoletju, glede na najdene drobce keramike pa

domnevajo, da so bili prvi obiskovalci tukaj že

prej. Leta 1959 je bilo območje razglašeno za

nacionalni park. Na otokih živi kar nekaj rastlin

in živali, ki jih ne najdemo nikjer drugje. Orjaške

želve denimo tehtajo do 250 kg.

Jezero Maracaibo

leži na skrajnem severu

in je z ozkim kanalom povezano z

Venezuel-skim zalivom. V jezeru in v bližnjem zalivu

so bogata nahajališča nafte.

(4)

PODNEBJE IN RASTLINSTVO

E2

Učitelj učencem pokaže nekaj slik, ki

prika-zujejo najbolj značilne živalske vrst Južne

Amerike.

Uvodna motivacija

Učenci s pomočjo literature in svetovnega

spleta poiščejo, katere rastline smo dobili iz

Južne Amerike. Nato naredijo osebno izkaznico

posamezne rastline.

×

Učenci s pomočjo tematske karte v atlasu

določijo vegetacijo Južne Amerike.

×

Živali Južne Amerike. Vsak od učencev si

izbere določeno žival (npr. jaguar, ara, tapir,

mravljinčar, želva, pingvin, lama …), o kateri

pripravi kratko poročilo ali plakat, lahko tudi

elektronsko predstavitev.

×

Učitelj učencem projicira fotografi je različnih

tropskih sadežev. Naloga učencev je, da jih

poimenujejo in odgovorijo na nekaj vprašanj:

Kje raste tropski sadež? Kaj potrebuje za svojo

rast? Zakaj ta sadež ne uspeve pri nas?

×

Učenci poiščejo prehrambne izdelke, ki izvirajo

iz tropskih območij. Ugotovijo državo izvora in

opišejo naravne pogoje na tem območju.

×

Učenci na svetovnem spletu poiščejo podatke

o uničevanju tropskega deževnega gozda in

posledicah za podnebje.

×

Aktivnosti

Površje Južne Amerike je zelo raznoliko.

V grobem ga lahko razdelimo na stara, mlada

gorstva in nižavja. Andi so mlado nagubano

gorstvo, Gvajansko in Brazilsko višavje sta staro

nagubani gorstvi, med nižavja pa uvrščamo

Orinoško, Amazonsko in Laplatsko nižavje.

Od prejšnjič ...

56 JUŽNA AMERIKA

Kaj najbolj vpliva na podnebje

v Južni Ameriki?

Večji del Južne Amerike leži v vročem pasu, na jugu celine sta subtropski pas in zmerno topli pas, skrajni jug celine pa sega v subpolarni pas. Na podnebje Južne Amerike poleg geografske lege najbolj vplivata

nadmorska višina in morski tokovi. Vpliv Tihega

oceana je zaradi Andov omejen. Vzdolž zahodne obale teče hladen Humboldtov tok.

Kakšno je podnebje v Južni Ameriki?

Amazonsko nižavje in Gvajansko višavje imata

ekvatorialno podnebje. Orinoško nižavje in velik del

Brazilskega višavja imata savansko podnebje. Podnebje v osrednjem delu Čila je podobno sredozemskemu, v južnem delu, ob Tihem oceanu, pa je oceansko

podnebje z obilnimi padavinami. Na vzhodu, ob

Atlantskem oceanu, prevladuje vlažno subtropsko

podnebje, medtem ko je na Ognjeni zemlji tundrsko podnebje. V Andih se podnebje spreminja z nadmorsko

višino, najvišji deli imajo gorsko podnebje. V Atakamski puščavi je puščavsko podnebje.

S katero puščavo lahko primerjamo Atakamsko puščavo?

El Niño

Pojavi se vsakih dve do sedem let v Tihem oceanu, skupaj z neobičajnimi vetrovi, ki pihajo z zahoda Tihega oceana

in povzročijo premik ogromne mase tople vode proti obalam Južne Amerike.

Traja lahko do dve leti, da se temperatura v oceanu vrne na prejšnje

stanje. El Ni˜no ima lahko velike, celo katastrofalne posledice, vpliva pa na vreme po vsem svetu. 0 J temperatura padavine FMAMJJASOND -10 10 20 30 °C ANTOFAGASTA (puščavsko podnebje) mm 300 200 100 0 2 mm 2 mm 2 mm 0 J temperatura padavine FMAMJJASOND -10 10 20 30 °C IQUITOS (ekvatorialno podnebje) mm 300 200 100 0 2878 mm 2878 mm 2878 mm 0 J temperatura padavine FMAMJJASOND -10 10 20 30 °C BRASILIA (savansko podnebje) mm 300 200 100 0 1552 mm 1552 mm 1552 mm 0 J temperatura padavine FMAMJJASOND -10 10 20 30 °C USHUAIA (tundrsko podnebje) mm 300 200 100 0 530 mm 530 mm 530 mm

Posledica zelo različnih naravnih okolij je pester rastlinski in živalski svet. Zaradi prostranih tropskih gozdov, ki so življenjskega pomena za ves svet, Južno Ameriko imenujemo tudi zelena celina. Številne rastline, ki jih danes gojijo po vsem svetu, so doma v Južni Ameriki. Kljub intenzivnim posegom v naravo v Južni Ameriki še vedno najdemo nedotaknjena območja.

podnebna območja ekvatorialno podnebje savansko podnebje

puščavsko podnebje sredozemsko podnebje vlažno subtropsko podnebje polpuščavsko podnebje oceansko podnebje gorsko podnebje tundrsko podnebje

2 PODNEBJE IN RASTLINSTVO

Brasilia Antofagasta Iquitos Ushuaia

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 56 2/25/10 8:20 AM

SLOVARČEK: ▶ mangrove – nizka drevesa in grmi z zračnimi koreninami, rastejo ob nizkih morskih obalah

Tropski deževni gozd

JUŽNA AMERIKA 57

Kakšno je rastlinstvo v Južni Ameriki?

V Atakamski puščavi rastlinstvo uspeva le v ozkem obalnem pasu, kjer dobi vlago z meglo, ki prihaja z morja, in ob rekah, ki pritečejo z Andov. Ob njih so oaze, v katerih gojijo sadje, tobak, bombaž in riž. V Andih in na visoki planoti Altiplano prevladuje visokogorska

stepa (imenujejo jo puna) – šopaste trave in nizko

grmičevje. V Pampah je naravno rastlinstvo nizkotravna in visokotravna stepa. Na jugu Čila, kjer je oceansko podnebje, rastejo listnati in mešani gozdovi, medtem ko je Amazonsko nižavje največje območje tropskega

deževnega gozda na svetu. Tudi v Gvajanskem višavju

prevladuje tropski deževni gozd, v Brazilskem višavju pa

savanski gozd in savana. Ob obalah na vzhodu rastejo mangrove.

Na zemljevidu sveta pokaži območja, kjer raste tropski deževni gozd.

Večji del Južne Amerike leži v vročem toplotnem pasu. Južni del leži tudi v južnem zmerno toplem in južnem subpolarnem pasu. Na podnebje imajo največji vpliv geografska lega, relief in morski tokovi. V Amazonskem nižavju je največje območje tropskega deževnega gozda na svetu.

1. S pomočjo klimogramov in fotografij opiši značilnosti podnebja in rastlinstva v Južni Ameriki. 2. Naštej vzroke za krčenje tropskega deževnega gozda. 3. Opiši pomen tropskega deževnega gozda za Južno

Ameriko in ves svet.

1. Zakaj je v Amazonskem nižavju veliko padavin?

Povzetek

Ponovi

Razmisli

Izkrčeno območje tropskega deževnega gozda

Različna nadstropja tropskega deževnega gozda

Ali veš?

V Braziliji je 30 % vseh

tropskih deževnih gozdov na Zemlji.

V tropskem deževnem gozdu v

porečju Amazonke nastane približno 20 % vsega kisika na Zemlji.

V zadnjih 40 letih so izkrčili

skoraj 20 % gozdov v porečju Amazonke. Tropski deževni gozd raste na območjih z ekvatorialnim

podnebjem, kjer so vse leto visoke temperature in obilo padavin. To je območje izjemne raznovrstnosti, tu živijo številne rastlinske in živalske vrste, mnoge med njimi so nam še neznane. Rastlinstvo je razporejeno v nadstropja. Vsako nadstropje je dom različnim rastlinam in živalim. Prvo nadstropje spodaj je podrast, ki je v tropskem deževnem gozdu zaradi skromne svetlobe, ki prodre do tal, skoraj ni. Sledijo mlada, nizka drevesa, nato so drevesa vedno višja. Med drevesi rastejo ovijalke.

Tropski deževni gozdovi so redko poseljeni, a v nekaterih delih še vedno najdemo prvotno prebivalstvo s tradicionalnim načinom življenja, ki pa je zaradi krčenja gozdov vse bolj ogroženo. Glavni razlog za krčenje gozdov je naraščanje prebivalstva in s tem povezano pridobivanje novih obdelovalnih površin in pašnikov. Pomembna razloga sta tudi dragocen les in rudna nahajališča. Največji poseg v tropski deževni gozd se je zgodil v 60-ih letih, ko je Brazilija revnim prebivalcem podelila zemljo na območju Amazonskega nižavja. Zaradi poseka je prst brez rastlinstva zaradi velike količine padavin zelo izpostavljena eroziji in se zelo hitro izčrpa.

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 57 2/25/10 8:20 AM

Učbenik, str. 56-57

Učni cilji:

▶ učenci na izbranem primeru ob slikovnem gradivu razložijo značilnosti podnebnih in rastlinskih

pasov Južne Amerike,

▶ učenci s pomočjo klimogramov opišejo značilnosti podnebja v Južni Ameriki,

▶ učenci opišejo pomen tropskega deževnega gozda za Južno Ameriki in ves svet,

▶ učenci analizirajo vzroke in posledice nepremišljenega sekanja gozdov v Amazonskem nižavju.

Povzetek snovi

Večji del Južne Amerike leži v vročem

toplotnem pasu. Južni del leži tudi

v južnem zmerno toplem in južnem

subpolarnem pasu.

V Amazonskem nižavju je največje

območje tropskega deževnega gozda

na svetu.

(5)

JUŽNA AMERIKA 39

V Južni Ameriki se nahaja najsušnejši kraj na Zemlji.

Oglej si klimograme v učbeniku na strani 56 in odgovori na vprašanja. A) Kateri kraj prejme najmanj padavin? Kateri dejavniki vplivajo na to?

B) V katerem kraju pade največ padavin? Razloži, zakaj.

Tropski deževni gozd so pljuča našega planeta.

tropski deževni gozd

A) Oglej si zemljevid in napiši obmoēja, kjer je naravno rastlinstvo tropski deževni gozd.

B) S pomoējo svetovnega spleta poišēi ēlanke, ki govorijo o krēenju tropskega deževnega gozda. Z njihovo pomoējo in s pomoējo uēbenika naštej glavne vzroke in posledice krčenja tropskega deževnega gozda za posamezno državo in prebivalce, ki tam živijo, ter kakšne so posledice za ves svet.

Vzroki

Lokalne posledice Globalne posledice

3

4

GEO 8 RNS DZ.indd 39 4/12/10 1:19 PM

38 JUŽNA AMERIKA

PODNEBJE IN RASTLINSTVO

V osrednjem delu celine se razprostirajo največji tropski deževni gozdovi na svetu, zaradi katerih si je celina prislužila ime zelena celina.

Južna Amerika zaradi svoje velikosti in razpotegnjenosti v smeri sever–jug sega v več toplotnih pasov.

A) V katere toplotne pasove sega Južna Amerika?

B) Kaj najbolj vpliva na podnebje v Južni Ameriki?

Rastlinstvo je prilagojeno podnebju.

A) Poimenuj rastlinstvo na fotografijah.

B) Dopiši podnebje, v katerem raste rastlinstvo na fotografijah.

1

2

GEO 8 RNS DZ.indd 38 4/12/10 1:19 PM

Na spletni strani

www.sheppardsoftware.

com/content/animals/profi le_tropical_

birds.htm

učenci najdejo kviz o tropskih

pticah.

Na spletni strani

www.sheppardsoftware.

com/content/animals/kidscorner/

gamesforkids.htm

učenci spoznajo živali,

ki živijo v različnih okoljih.

Na spletni strani

www.blueplanetbiomes.

org/world_biomes.htm

učenci spoznajo

različna geografska okolja z značilnimi

rastlinami in živalmi.

Sprehod po spletu

BIO:

Rastlinske in živalske vrste, ki živijo v

Južni Ameriki

Medpredmetne povezave

Učenci odgovorijo na

vprašanja

ponovi

v učbeniku.

Učenci odgovorijo na

dodatna vprašanja

:

▶ Kaj najbolj vpliva na podnebje v Južni Ameriki?

▶ Kakšne so značilnosti ekvatorialnega podnebja?

▶ Kaj je oaza?

▶ Kaj je značilno za puščavo?

Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na

vprašanja

razmisli

v učbeniku.

Ponovitev

▶ Zakaj mrzel Humboldtov

tok prinaša zahodnim

obalam sušnost?

Snežna meja v Andih v bližini

ekvatorja je na nadmorski višini

5000 m, na jugu so s snegom

pokriti že dvatisočaki.

▶ Zakaj se z oddaljenostjo

od ekvatorja snežna meja

niža?

Kritično mišljenje

Učenci poiščejo podatke o Atakamski puščavi in izdelajo plakate, ki jih razobesimo v učilnici. Njene

značilnosti naj primerjajo z značilnostmi vsaj dveh puščav z drugih celin.

Ustvarjanje in raziskovanje

Delovni zvezek, str. 38–39

La Niña

se pojavi kakšno leto za El Niñom.

Temperatura zraka in morja se na zahodni obali

Amerike zmanjša, zmanjša se tudi izhlapevanje.

Hkrati se povečajo temperature v Venezueli in

Kolumbiji. Posledično je izhlapevanje večje in več

je padavin, ki prinašajo katastrofalne poplave.

(6)

PREBIVALSTVO

E3

Učitelj učencem predstavi staro inkovsko

mesto Machu Picchu in pokaže posnetek

karnevala v Rio de Janieru.

Učitelj učencem prebere odlomek o Franciscu

Pizzaru (Hozjan, A., Potočnik, D., Zgodovina

2, učbenik za drugi letnik gimnazije, str. 154,

DZS, Ljubljana, 2003.)

Uvodna motivacija

Učenci s pomočjo karte poselitve določajo

območja z največjo in najmanjšo gostoto

poselitve.

×

Učenci s pomočjo zemljevidov v atlasu opišejo

jezikovno in versko sestavo Južne Amerike.

×

Vsak učenec si izbere eno državo in opiše

de-mografsko situacijo v njej. Pripravi tudi plakat,

ki jih razobesimo v učilnici.

×

Učenci s pomočjo svetovnega spleta poiščejo

največje naravne katastrofe, ki so zahtevale

veliko žrtev med prebivalstvom. Za nalogo

pripravijo elektronsko predstavitev.

×

Učenci s pomočjo svetovnega spleta poiščejo

podatke o rodnosti, smrtnosti, naravnem

prirastku in starostni sestavi prebivalstva za

posamezne države.

×

Aktivnosti

Na podnebje Južne Amerike vplivajo

geograf-ska lega, nadmorgeograf-ska višina in morski tokovi.

Največji del zavzemata savana in tropski

deževni gozd, ki se nahaja ob Amazonki. Tukaj

je skozi vse leto veliko padavin in visoke

tem-perature. Območje je biotsko izredno pestro.

Od prejšnjič ...

58 JUŽNA AMERIKA

3 PREBIVALSTVO

Kakšna je gostota poselitve?

Južna Amerika je redko in neenakomerno poseljena, od nje je redkeje poseljena le še Avstralija. Najredkeje so poseljena območja Amazonskega nižavja in najvišji predeli Andov. Redko je poseljena notranjost celine, medtem ko je največja gostota poselitve ob atlantski obali ter v dolinah in kotlinah v Andih.

Kdo je živel v Južni Ameriki nekoč …

Nekoč so v Južni Ameriki živela indijanska ljudstva. Španci in Portugalci so si ob prihodu dobesedno razdelili celino – Španija je dobila ozemlja zahodno od 48. poldnevnika, Portugalska pa ozemlja vzhodno od njega. Izjema so bile le Gvajana, Surinam in Francoska Gvajana, ki so si jih razdelili Britanci, Nizozemci in Francozi. Za delo na plantažah so Evropejci iz Afrike pripeljali sužnje (glej strani 72–73). V nekatere države so delovno silo dovažali tudi iz svojih kolonij v Aziji.

Prebivalstvo Južne Amerike je zelo raznoliko. Evropejci so ob svojem prihodu uničili visoko razvito civilizacijo Inkov in celini dali svoj pečat. Svoj delež k raznolikosti prispevajo tudi potomci sužnjev iz Afrike.

Nočni satelitski posnetek Južne Amerike

Države spodbujajo naseljevanje v notranjosti s podeljevanjem zemljišč revnim prebivalcem. Brazilija je v želji, da bi spodbudila priseljevanje v notranjost države, tja prestavila celo svoje glavno mesto.

Kateri so vzroki za neenakomerno poselitev?

Revno predmestje Lime v Peruju. Bivališča so zgrajena brez dovoljenja, nimajo vodovoda, kanalizacije in električne energije.

Prebivalka z območja Andov

št. prebivalcev na km2 nenaseljeno manj kot 1 več kot 200 10—50 100—200 50—100 1—10 Buenos Aires La Paz Santa Cruz de la Sierra Brasília Rio de Janeiro Curitiba Pˆorto Alegre Bel´em Fortaleza Salvador C´ordoba Rosario Mendoza Guayaquil S˜ao Paulo Manaus Santiago de Chile Quito Georgetown Bogot´a Asunci´on Lima Paramaribo Montevideo Caracas Maracaibo Recife

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 58 2/25/10 8:20 AM

SLOVARČEK: ▶ gverila – bojevanje v majhnih skupinah ▶ korupcija – podkupovanje ▶ zamboji – mešanci med črnci in Indijanci

… in kdo živi danes?

Današnja sestava prebivalstva v Južni Ameriki je zelo raznolika in je odsev priseljevanj v preteklosti. V primerjavi s Severno Ameriko se je v Južni Ameriki ohranil večji delež prvotnega indijanskega prebivalstva. V andskih državah Indijanci predstavljajo več kot polovico prebivalstva, pri čemer večina živi visoko v Andih. V veliki meri so ohranili svoj jezik, kulturo in način življenja. Na jugu, v Argentini in Urugvaju, so večinsko prebivalstvo belci. Velik delež belcev je tudi v Braziliji. V večini ostalih držav prevladujejo mestici.

Zakaj je v nekaterih državah zelo velik delež Azijcev?

S katerimi problemi se srečuje prebivalstvo Južne Amerike?

Južna Amerika je redko in zelo neenakomerno poseljena. Najgosteje so poseljene planote, kotline in doline v Andih ter obalna območja. Za vse države Južne Amerike je značilno priseljevanje iz podeželja v mesta, kjer nastajajo barakarska naselja.

1. Katera območja so najredkeje poseljena? 2. Zakaj države spodbujajo naseljevanje v notranjosti? 3. Kaj je značilno za barakarska naselja na obrobju mest?

1. Kako naj države rešijo problem velikega priseljevanja v mesta?

2. Zakaj se je v nekaterih južnoameriških državah prvotno prebivalstvo ohranilo v večji meri, kot drugod?

Povzetek

Ponovi

Razmisli

Navijaška množica nogometnega kluba Boca Juniors iz Buenos Airesa Argentina Bolivija Brazilija Čile Ekvador Gvajana Kolumbija Paragvaj Peru Surinam Urugvaj Venezuela belci mestici črnci in zamboji Indijanci mulati črnci drugi mešanci Azijci Sestava prebivalstva v Južni Ameriki

Vse do zadnjih let je bila za Južno Ameriko značilna hitra rast prebivalstva (glej stran 21). Večina prebivalcev živi v mestih, kamor se še vedno priseljujejo številni ljudje s podeželja. Ti na obrobjih mest postavljajo barakarska naselja, imenovana

favele. Številne favele so zgrajene na strmih pobočjih,

ki so neprimerne za gradnjo in zato podvržene raznim naravnim nesrečam.

Za južnoameriška mesta so značilne težave pri oskrbi z vodo, onesnaženost, brezposelnost, revščina in kriminal. Med prebivalstvom Južne Amerike so velike socialne razlike. Te so bile v preteklosti vzrok številnih revolucionarnih gibanj in gverilskih skupin. Kljub temu, da v večini držav vlada demokracija, je stopnja korupcije visoka, saj sta bogastvo in oblast v rokah maloštevilne elite.

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 59 2/25/10 8:20 AM

Učbenik, str. 58-59

Učni cilji:

▶ učenci ob zemljevidu določijo območja, ki so najredkeje poseljena,

▶ učenci ob zemljevidu določijo območja, ki so gosto poseljena,

▶ učenci poznajo vzroke za spodbujanje naseljevanja v notranjosti,

▶ učenci poznajo značilnosti barakarskih naselij.

Povzetek snovi

Južna Amerika je redko in zelo

neenakomerno poseljena.

Najpogosteje so poseljene planote,

kotline in doline v Andih ter obalna

območja. Za vse države Južne

Amerike je značilno priseljevanje s

podeželja v mesta, kjer nastajajo

barakarska naselja.

(7)

40 JUŽNA AMERIKA

PREBIVALSTVO

Južna Amerika je redko in neenakomerno poseljena, sestava prebivalstva pa je posledica priseljevanj v preteklosti.

Zaradi množičnih priseljevanj v različnih obdobjih je prebivalstvo Južne Amerike izjemno pestro.

A) Dopolni trditve, nato pa te besede poišči v zmešnjavi črk.

Prebivalci visoko razvite države v Andih, ki so jo Evropejci ob svojem prihodu uničili: ____

Prebivalstvo, ki so ga Evropejci pripeljali v Južno Ameriko za sužnje: ____ Prvotno prebivalstvo Južne Amerike: ____

Barakarska naselja v Južni Ameriki: ____ Večinsko prebivalstvo v Argentini in Urugvaju: ____ Mešanci med belci in Indijanci: ____ Drugo ime za podkupovanje v državni upravi: ____ Bojevanje v majhnih skupinah: ____ Največja država v Južni Ameriki: ____ Oblika politične ureditve, kjer svoje predstavnike ljudstvo

izbere na svobodnih volitvah: ____ Mešanci med črnci in Indijanci: ____

B Š P A N C I D R Č R N C I N E A I P O R A D M Z A M B O J I O I L E E T I J K L I S L F C A R I R T C A P N A J E I I V U C C A V C N E R I I U G I K L O G J A L C I E K I A

B) Preostale črke ti bodo dale imeni dveh evropskih narodov, ki sta v preteklosti močno vplivala na Južno Ameriko. Napiši ju.

______________________________ ______________________________ C) Kako se njun vpliv kaže danes?

1

V Južni Ameriki se je ohranil večji delež prvotnega prebivalstva kot v Severni Ameriki.

A) Iz preglednice sestave prebivalstva v Južni Ameriki v učbeniku na strani 59 izpiši države z velikim deležem Indijancev.

B) Države poišči na zemljevidu in napiši, kje ležijo (določi jim lego).

C) Poskusi ugotoviti razloge za visok delež Indijancev.

D) V katerih državah Južne Amerike je velik delež Azijcev? Razloži, zakaj.

2

GEO 8 RNS DZ.indd 40 4/12/10 1:19 PM

Na spletni strani

http://esa.un.org/unpp/

index.asp?panel=2

učenci poiščejo

po-datke o odstotkih mladih (med 15 in 24 let)

po posameznih državah.

Na spletni strani

www.worldometers.

info/population

učenci dobijo podatke o

prebivalstvu na svetu.

Sprehod po spletu

GOS:

Priprava feijoade, ki je nekašna

brazil-ska nacionalna jed

DDE:

Strpnost med narodi, kulturami in

verstvi

Medpredmetne povezave

Učenci odgovorijo na

vprašanja

ponovi

v učbeniku.

Učenci odgovorijo na

dodatna vprašanja

:

▶ Katera območja so najbolj gosto poseljena?

▶ Kdo so mestici?

▶ Opiši življenjske razmere v favelah.

▶ Kdo so prvotni naseljenci Južne Amerike?

▶ Naštej nekaj največjih južnoameriških mest.

Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na

vprašanja

razmisli

v učbeniku.

Ponovitev

▶ Zakaj so v Južni Ameriki

tako velike razlike med

bogatimi in revnimi?

▶ Zakaj se v Južni Ameriki

stopnja urbanizacije giblje

okoli 75 %?

▶ Zakaj so Južnoameričani

prepričani, da je »edino

človeka vredno življenje«

v mestih?

Kritično mišljenje

Učenci naj ugotovijo, v katerih športih imajo Brazilci zelo dobre rezultate. Opišejo naj njihove

največje uspehe v tem športu.

Učenci s pomočjo literature raziščejo nacionalna gibanja, ki so pojavila v 19. stoletju. Pri tem se

osredotočijo na Simona Bolivarja in na Joseja de San Martina.

Ustvarjanje in raziskovanje

Delovni zvezek, str. 40

Brasília

je glavno mesto Brazilije. Leži v

osrednjem delu države na približno 1100 m

nadmorske višine na planoti Planalto Central.

Mesto je bilo ustanovljeno, da bi zmanjšali

demografske pritiske na obalni del, kjer so

zrasla večmilijonska mesta. Dograjena je bila

leta 1960. Načrt mesta ima obliko križa ali

letala. Zgradbe v mestu so presenetljive, mesto

pa do podrobnosti načrtovano. Kljub temu so

okoli njega nastala barakarska naselja zidarjev,

ki živijo svojo lastno nenadzorovano življenje.

(8)

GOSPODARSTVO

E4

Koka je grm, ki uspeva ob dovolj veliki količini

padavin skozi vse leto. Poznali so jo že v

predkolumbovskih časih – z žvečenjem so

zmanjšali občutek lakote, utrujenosti, mraza

… Največ je raste v Peruju in Boliviji. Revno

prebivalstvo opušča pridelavo tradicionalnih

kultur in se raje posveča pridelavi koke, saj

imajo z njo 3-krat do 4-krat večji zaslužke. Iz

koke danes pridelujejo kokain, predvsem v

laboratorijih v Kolumbiji. Lastniki kokainskih

kartelov so neznansko bogati; v svojih rokah

imajo sodstvo, policijo … Posamezniki, ki

želijo uničiti kokainsko lobi, so takoj ubiti.

Uvodna motivacija

Učenci naj za posamezne države pripravijo

plakate o rudnih bogastvih.

×

Učenci s pomočjo spleta in literature poiščejo

podatke o bankrotu Argentine in pripravijo

kratka poročila.

×

Učenci s pomočjo spleta poiščejo podatke o

podzemnih laboratoriji v Kolumbiji (Bogota)

in o nadaljnji poti kokaina v ZDA in drugam

po svetu.

×

Učenci s pomočjo spleta in literature poiščejo

podatke o najpomembnejših pridelkih

tržnega kmetijstva.

×

Aktivnosti

Južna Amerika je zelo redko in neenakomerno

poseljena. Najgosteje poseljena so obalna

območja. Prvotni naseljenci so bili Indijanci,

katerih civilizacije so belci uničili. Velik del

prebivalstva danes živi v mestih, večina teh

na obrobju mest – v barakarskih naseljih,

imenovanih favele.

Od prejšnjič ...

60 JUŽNA AMERIKA

4 GOSPODARSTVO

S čim se preživlja prebivalstvo

Južne Amerike?

Večina prebivalstva v Južni Ameriki se preživlja s

kmetijstvom, drugi dve najpomembnejši dejavnosti

sta rudarstvo in industrija. Gospodarstvo večine južnoameriških držav temelji predvsem na izvozu rudnih bogastev. Izjema so Brazilija, Venezuela in Čile, ki imajo močno domačo industrijo. V Karibskem morju in v Tihem oceanu, predvsem na območju hladnega Humboldtovega toka, je zelo pomembno ribištvo. Ribištvo vsakih nekaj let prizadene pojav El Niño. Na območjih tropskega deževnega gozda je zelo pomembno gozdarstvo in pridobivanje kavčuka.

Kaj je El Niño?

Česa pridelajo največ?

Večina prebivalstva živi na majhnih kmetijah, za katere je značilno samooskrbno kmetijstvo. Pridelki so namenjeni lastni porabi, presežke pa prodajo na trgih v bližnjih mestih. Pridelujejo predvsem koruzo, pšenico, kvinojo in krompir ter redijo lame, alpake, ovce in koze.

Večina obdelovalnih površin v Južni Ameriki je v rokah

veleposestnikov. Pridelki s teh površin (soja, riž,

sladkorni trst, banane in južno sadje) so namenjeni predvsem izvozu. V tropskih območjih, na plantažah, pridelujejo kavo, sladkorni trst in kakav. Na območjih z manj padavin je pomembna živinoreja, glavno živinorejsko območje v Južni Ameriki so Pampe. Živinoreja in z njo povezana mesna industrija sta najpomembnejši v Argentini, Paragvaju in Urugvaju. Države Južne Amerike so znane kot pridelovalke surovin za prepovedane droge. Trgovina s prepovedanimi drogami pa državam Južne Amerike prinaša predvsem nasilje in oborožene spopade. Najhuje je v Kolumbiji, ki je največja proizvajalka kokaina. Tuje države poskušajo s finančno pomočjo zmanjšati s koko zasajene površine in s tem omejiti trgovino z drogami.

Brazilija sodi med največje industrijske države, v Boliviji pa je skoraj tretjina ljudi brez dela. Toda velike razlike niso samo med posameznimi državami, ampak tudi znotraj držav. Večina prebivalstva, predvsem indijanskega in mešanega, živi v hudi revščini, medtem ko je peščica, predvsem belcev, izjemno bogatih.

G

Govedoreja v Argentini

Brazilija

Predsedniška zvezna republika (26 zveznih držav in zvezno ozemlje). Vsaka zvezna država ima veliko mero samostojnosti.

Brazilija ima najhitreje razvijajoče se gospodarstvo v Južni Ameriki. Tri četrtine prebivalstva živi v nekaj sto kilometrov širokem obalnem pasu. Med prebivalstvom so zelo velike socialne razlike, znotraj države so tudi velike regionalne razlike. Je ena največjih svetovnih pridelovalk hrane, ima tudi raznovrstne naravne vire.

Pridobivanje kavčuka

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 60 2/25/10 8:20 AM

SLOVARČEK: ▶ kvinoja – vrsta žita ▶ Mercosur – politična in gospodarska zveza držav Južne Amerike JUŽNA AMERIKA 61

Katera rudna bogastva imajo

v Južni Ameriki?

Večina držav Južne Amerike ima raznovrstna in

bogata rudna nahajališča. Izjema so države Urugvaj,

Paragvaj in Argentina. Največja nahajališča nafte in zemeljskega plina so v Venezueli, Amazonskem nižavju in na jugu celine. Številnih rudnih bogastev zaradi velikih nadmorskih višin in težke dostopnosti sploh ne izkoriščajo.

Kaj je značilno za industrijo?

V zadnjih letih sta industrializacija in gospodarski razvoj zajela tudi južnoameriške države. Vendar je večji del industrije vezan na predelavo naravnih

virov – kmetijskih pridelkov in rud. Industrija z

izjemo Argentine in Brazilije ni izvozno usmerjena in pokriva predvsem domače potrebe. Da bi postale države Južne Amerike gospodarsko enakovredne razvitim državam, so ustanovili gospodarsko zvezo

Mercosur (skupno tržišče, carinska unija, spodbujanje

trgovanja). Leta 2008 je bila po vzoru Evropske unije ustanovljena nova organizacija Unasur, ki združuje enajst od dvanajstih držav Južne Amerike.

Zakaj je Južna Amerika turistično

zanimiva?

Južna Amerika je turistično zanimiva zaradi naravne raznolikosti in kulturne dediščine. Veliko vlogo imajo tudi obmorska letovišča.

Številne države svojih turističnih možnosti zaradi slabe infrastrukture ne izkoriščajo.

Večina prebivalstva Južne Amerike se preživlja s kmetijstvom. Gospodarstvo temelji na izvozu pridelkov in rudnih bogastev. Gospodarsko najbolj razvita država Južne Amerike je Brazilija, ki ima razvito raznovrstno industrijo. Velik problem gospodarstva v Južni Amerike so velike regionalne in socialne razlike znotraj držav.

1. Kaj je značilno za kmetijstvo v Južni Ameriki? 2. Katere gospodarske dejavnosti so najpomembnejše

v Južni Ameriki?

1. Zakaj naj bi gospodarsko povezovanje južnoameriških držav pomenilo napredek za celino?

Povzetek Ponovi Razmisli Karneval v Riu Ali veš?V 17. stoletju je bilo

bolivijsko mesto Potosí večje od katerega koli mesta v Evropi, tam je bil namreč največji rudnik

srebra na svetu.

Zaloge srebra so večinoma pošle,

sedaj kopljejo kositer.

Mesto je uvrščeno na seznam

svetovne dediščine Unesca.

Itaipu

Druga največja

hidroelektrarna na svetu, zgrajena na reki Paran´a.

Gradili so jo od leta 1975 do 1992.

Solastnici sta Brazilija in Paragvaj,

vendar Paragvaj porabi le 20 % proizvedene energije, ostalo

proda Braziliji.

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 61 2/25/10 8:20 AM

Učbenik, str. 60-61

Učni cilji:

▶ učenci poznajo značilnosti južnoameriškega kmetijstva,

▶ učenci naštejejo in opišejo najpomembnejše gospodarske dejavnosti Južne Amerike.

Povzetek snovi

Večina prebivalstva Južne Amerike

se preživlja s kmetijstvom.

Gospodarstvo temelji na izvozu

pridelkov in rudnih bogastev.

Gospodarsko najbolj razvita država

Južne Amerike je Brazilija, ki ima

razvito raznovrstno industrijo.

(9)

JUŽNA AMERIKA 41

GOSPODARSTVO

Kljub raznovrstnim in bogatim rudnim nahajališčem se večina prebivalstva Južne Amerike še vedno preživlja s kmetijstvom.

Večino držav Južne Amerike uvrščamo med države v razvoju.

S pomočjo fotografij opiši značilnosti posameznih gospodarskih dejavnosti v Južni Ameriki.

Raznovrstna in bogata rudna nahajališča. Številna rudna bogastva so na velikih nadmorskih višinah in težko dostopna, nahajališča naft e in zemeljskega plina pa so v Venezueli in Amazonskem nižavju.

1

GEO 8 RNS DZ.indd 41 4/12/10 1:19 PM

Na spletni strani

https://www.cia.gov/li-brary/publications/the-world-factbook/

index.html

dobijo učenci podatke za

različne kazalce za posamezne države.

Sprehod po spletu

MAT:

Obdelava podatkov

SLO:

Različne oblike sporočanja

Medpredmetne povezave

Učenci odgovorijo na

vprašanja

ponovi

v učbeniku.

Učenci odgovorijo na

dodatna vprašanja

:

▶ Na katerem območju živi največ brazilskega prebivalstva?

▶ Kje je glavno živinorejsko območje Južne Amerike?

▶ Opiši gospodarstvo Brazilije.

▶ Kje so največja nahajališča nafte in zemeljskega plina?

▶ Katera terciarna dejavnost je v Južni Ameriki zelo dobro

razvita?

Učenci z učiteljevo pomočjo poskušajo odgovoriti na

vprašanja

razmisli

v učbeniku.

Ponovitev

▶ Zakaj je v zadnjem

obdobju Južna Amerika

postala zanimiva za tuje

vlagatelje?

▶ Zakaj je na območju

hlad-nega Humboldtovega toka

zelo pomembno ribištvo?

Kritično mišljenje

Učenci naj s pomočjo literature in svetovnega spleta poiščejo značilnosti pridelave kave. Pripravijo

naj kratko poročilo.

Ustvarjanje in raziskovanje

Delovni zvezek, str. 41

Turizem

je dobro razvit v Peruju, kjer beležijo

okoli pol milijona turistov na leto. Najbolj

obiskane so andske planote s

tradicional-nimi indijanskimi naselji in ostanki inkovske

kulture (Cuzco, Machu Picchu, Sveta dolina,

jezero Titicaca), razvito je tudi pohodništvo

in gorništvo v Andih. Turistično zanimiv je

še ekvadorski Galapaški arhipelag; v Boliviji

narašča zanimanje za obiske tradicionalnih

indijanskih naselij in indijanske tržnice, ima pa

tudi zanimivo kolonialno arhitekturo.

Rudarstvo

Izkoriščanje mineralnih virov je bil najmočnejši

motiv evropskih osvajalcev. Skozi stoletja so

surovine izvažali v Evropo. Južna Amerika ima

še danes velike zaloge srebra, bakra, kositra,

železa in boksita. Gospodarstvo večine držav

tako sloni na izvažanju omenjenih rud.

(10)

AVSTRALIJA IN OCEANIJA

F

Otroci vsega sveta

, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996.

Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij

, DZS, Ljubljana, 1997.

Geografija

, Tematski leksikoni, Učila, Tržič, 2001.

Spoznanja in odkritja človeštva

, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.

Zemlja

, Velika ilustrirana enciklopedija. Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.

Natek, K., Natek, M.:

Države sveta

, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006.

Bračič, V. in drugi:

Sodobni svet

, Založba Obzorja. Maribor, 1983.

Brinovec, S. in drugi:

Terensko delo

, ZRSŠ, Ljubljana, 1997.

Ilešič, S., in drugi:

Gospodarska geografija sveta II, Afrika, Južna Azija, Avstralija z

Oceanijo in južnim polarnim svetom

, DZS, Ljubljana, 1957.

Enciklopedija svetovne geografije

, Pisanica, Ljubljana, 1997.

Arthus-Bertrand, Y.:

Pogled z neba

, Založba Rokus, Ljubljana, 2002.

Slikovni slovar Zemlje

, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995.

Dežele in ljudje, Jugovzhodna Azija, Avstralija, Oceanija, Antarktika

, Mladinska knjiga,

Ljubljana, 1993.

Pesek, A.:

Pesmi in plesi ljudstev sveta

, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000.

Mikola, M.:

Živeti med kulturami: od avstralskih Slovencev do slovenskih Avstralcev

,

Založba ZRC, Ljubljana, 2005.

Flanagan, R.:

Ploske dlani

, Študentska založba, Ljubljana, 2010.

Žerovnik, M.:

V zrcalu kamene dobe – Papua Nova Gvineja

, Geografija v šoli, l. 16, št. 2, str.

66-71, 2007.

Karlin, A. M.:

Uroki ljubezni – uroki smrti: nenavadni običaji daljnih dežel

, Celjska

Mohorjeva družba, Celje, 2009.

Forman, W.:

James Cook

, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1972.

Parker, S.:

Enciklopedija: vprašanja in odgovori

, Didakta, Radovljica, 2006.

Bajt, D.:

Vsevednik

, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2005.

Earth Pulse

, Special edition, National Geographic, Washington, 2008.

World Studies, Foundations of geography

, Pearson Prentice Hall, Boston, 2005.

Science explorer, Foundations of geography

, Pearson Prentice Hall, Boston, 2006.

Gandon, O.:

Razumeti svet, Izzivi jutrišnjega dne

, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana,

2008.

De Blij, H. in drugi:

Geography, Regions and concepts

, New York, 1991

Herak, M.:

Geologija

, Školska knjiga, Zagreb, 1987.

The Times Atlas of the World

, Times Books, London, 1990.

Wheeler, J. H. in drugi:

World Regional Geography

, Reinhard and Winston, Orlando, 1990.

Literatura za učitelja

Učbenik

Cilji poglavja:

▶ učenci poznajo osnovne geografske značilnosti Avstralije,

▶ učenci primerjajo temeljne značilnosti posameznih delov Avstralije,

▶ učenci spoznajo območja in vire ogrožanja okolja v Avstraliji,

▶ učenci spoznajo aktualne probleme Avstralije,

▶ učenci spoznajo potrebo po ohranjanju naravne in kulturne dediščine,

▶ učenci razumejo občutljivo povezanost med človekom in naravo,

▶ učenci razumejo geografske dimenzije in posledice povezanosti današnjega sveta,

▶ učenci znajo uporabljati osnovne načine zbiranja geografskih informacij v konkretnem primeru,

▶ učenci znajo oblikovati stališča in vrednote, kot so spoštovanje drugih narodov in kultur,

mednarodno

sodelovanje,

▶ učenci se usposabljajo za uporabo komunikacijskih, miselnih, praktičnih in socialnih veščin

za raziskovanje geografskih tem na lokalni, regionalni in planetarni ravni.

F0–F4 Avstralija in Oceanija, str. 64–75

F5 Izzivi Avstralije in Oceanije, str. 76-77

76 AVSTRALIJA IN OCEANIJA Izzivi Avstralije in Oceanije

Ko pomislimo na Avstralijo in Oceanijo, najprej pomislimo na nenavaden, oddaljen svet in velike razdalje. A tudi ko smo tam, so razdalje in razlike med posameznimi deli celine in tihooceanskimi otoki velike. Avstralija je od Evrope najbolj oddaljena in hkrati s strani Evropejcev najkasneje odkrita celina. Zaradi zgodnje ločitve od ostalih celin ima svojevrsten rastlinski in živalski svet.

»Včasih je morje poplavljalo le dvakrat na leto, sedaj se to dogaja skoraj vsak mesec, nekateri manjši otoki pa so že izginili.« Velik del Avstralije bi bil brez namakanja neprimeren za kmetijstvo, zato se večina avstralskih kmetij spopada s problemom pomanjkanja padavin. Še bolj kot majhna količina padavin Avstralijo prizadene njihova nezanesljjivost.

Zaradi krčenja naravnega rastlinstva, pretirane paše ovac, zajcev, izpiranja in erozije prsti se tudi v Avstraliji širijo puščave. Eden od ukrepov vlade je zakon, ki omejuje število glav živine na določeni površini.

Velika oddaljenost Avstralije od drugih celin vpliva tudi na njen izvoz in gospodarsko usmerjenost. Velike razdalje pomenijo velike prevozne stroške in Avstralija je v Evropo izvažala predvsem pridelke in izdelke z majhno težo. To so bili dragi in poldragi kamni (diamanti, opali, žad …) ter volna, ki so prevladovali vse do sredine 20. stoletja. Avstralija je še danes največja proizvajalka volne na svetu.

V Avstraliji so razdalje med posameznimi naselji lahko zelo velike. Veliko Avstralcev živi na samotnih kmetijah. Za velika avstralska mesta bi lahko rekli, da so bolj povezana s svetom kot pa z notranjostjo svoje države.

Evropejci so v času kolonizacije s seboj prinesli nove rastlinske in živalske vrste, med njimi tudi ovce, ki so celini prinesle velik dobiček, toda tudi takšne, ki so v Avstraliji povzročile veliko škodo. Med njimi so največ škode povzročili zajci in lisice. Zajci pojedo veliko trave, ki bi bila sicer namenjena ovcam in kravam, lisice pa so iztrebile veliko avtohtonih vrst živali.

Ko so se v Avstralijo priselili Evropejci, so posekali obsežne evkaliptove gozdove, saj so mislili, da se bo rastlinstvo zelo hitro obnovilo, kar pa se ni zgodilo.

Na številnih otokih v Oceaniji nimajo stalnih vodotokov in edini vir pitne vode je deževnica.

Globalno segrevanje Avstraliji prinaša pomanjkanje vode, Oceaniji pa zaradi taljenja ledenikov dvigovanje gladine vode. To lahko privede do tega, da bodo mnogi tihomorski otoki izginili z obličja Zemlje.

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 76 2/25/10 8:17 AM

AVSTRALIJA IN OCEANIJA 77 Odgovori in odgovore pojasni 1. Zakaj je bila Avstralija tako pozno odkrita? 2. Kateri so vzroki za svojevrsten rastlinski

in živalski svet Avstralije? 3. Zakaj velik del Avstralije predstavljajo puščave? 4. Opiši probleme Avstralije in Oceanije pri oskrbi

z vodo. 5. Kateri so vzroki za številne požare, ki pogosto

prizadenejo Avstralijo? 6. Kakšna je bila usoda Aboriginov ob stiku z Evropejci? 7. Primerjaj položaj Aboriginov in Maorijev. 8. Kateri so vzroki za redko in neenakomerno poselitev

Avstralije? 9. Opiši, kako je potekalo priseljevanje v Avstraliji

v preteklosti in danes. 10. Zakaj so se vsa velika mesta razvila ob obali? 11. Katere so glavne gospodarske dejavnosti v Avstraliji? 12. Opiši vpliv posameznih gospodarskih dejavnosti

na pokrajino. 13. Kako je naselitev živali iz Evrope vplivala na naravno

okolje v Avstraliji? 14. Kako Avstralci premagujejo velike razdalje znotraj

države? 15. Katere so glavne gospodarske dejavnosti držav

v Oceaniji? 16. Katere so možne posledice segrevanja ozračja

za Avstralijo in Oceanijo? 17. Opiši pomen arteške vode za prebivalstvo Avstralije. Povej svoje mnenje 1. Zakaj so tihooceanske otoke izbrali za izvajanje

jedrskih poskusov in kakšne so posledice? 2. Kakšen je vpliv turizma na otoke v Tihem oceanu?

Opiši pozitivne in negativne posledice. 3. Katere gospodarske dejavnosti so najprimernejše

za Avstralijo? 4. Kakšni so pogoji za kmetijstvo v Avstraliji? 5. Kateri so vzroki za širjenje puščav v Avstraliji? 6. Kakšen je vpliv Velikega koralnega grebena na

promet in poselitev Avstralije? Avstralija in Nova Zelandija sta kot najbogatejši in gospodarsko najbolj razviti državi v Avstraliji in Oceaniji ponudili državam na tihooceanskih otokih gospodarsko in drugo pomoč, kar je zaradi grozečega segrevanja ozračja zelo pomembno.

Avstralija je svoje gospodarstvo dolgo ščitila z visokimi carinami, po odpravi le-teh na njihov trg vse bolj prodirajo cenejši izdelki iz Azije. Zaradi pridobivanja fosfatov je na otoku Nauru uničenih 80 odstotkov površja. Za uničenje so krive rudarske družbe Velike Britanije, Avstralije in Nove Zelandije, od katerih sedaj prizadeta država terja odškodnino.

Leta 2009 se je Avstralija borila z najhujšimi požari v zadnjih dvajsetih letih. Požari so uničevali naselje za naseljem.

Za otoke v Tihem oceanu je turizem pomemben vir dohodka. Problem je v tem, da je večina turistične infrastrukture v rokah tujcev.

GEO 8 RNS UCB 08 NOVO 05.indd 77 2/25/10 8:17 AM

Avstralija

in Oceanija

NEZNANA DEŽELA NA JUGU

Avstralija je najmanjša celina na Zemlji. Njeno ime izhaja iz latinskega poimenovanja »Terra Australis Incognita«, kar pomeni neznana dežela na jugu. Celino so Evropejci iskali že v srednjem veku, toda vse do 17. stoletja so o njenem obstoju le domnevali.

Kje so meje Avstralije in Oceanije?

Avstralijo in Oceanijo sestavljajo celina Avstralija in na tisoče koralnih in ognjeniških otokov v Tihem oceanu. Celino z vseh strani obdajajo oceani.

Katera celina je najbližje Avstraliji?

Sydney ▶ Največje mesto v Avstraliji

(4 milijone prebivalcev). ▶ Kot glavni cilj številnih priseljencev je eno najbolj multikulturnih mest na svetu. ▶ Največje mestne znamenitosti so operna hiša, Pristaniški most in Sydneyjski

stolp.

Kako delimo Avstralijo in Oceanijo?

Večji del Avstralije in Oceanije obsega ena država Avstralija in številni otoki Oceanije, ki jih razdelimo na Novo Zelandijo, Polinezijo, Mikronezijo in Melanezijo. K Avstraliji in Oceaniji z naravnogeografskega vidika spadajo tudi Havaji, ki so ena od zveznih držav ZDA.

Bassov preliv Torresov preliv

TASMANIJA NOVA GVINEJA

Veliki avstralski zaliv Tasmanovomorje

Arafursko morje Timorsko morje zaliv M E L A YORK I N D I J S K I O C E A N SALOMONOOTOKIVI Carpentarijski K o ra l n o mor je

GEO 8 RNS UCB ZAVIHKI.indd 7 2/25/10 8:11 AM

Avstralija je najmanjša celina na svetu, h kateri navadno prištevamo še Oceanijo. Oceanijo sestavljajo številni otoki in otočja v Tihem oceanu. Večji del leži južno od ekvatorja.

1. Na zemljevidu določi geografsko lego Avstralije in Oceanije ter jo primerjaj z lego ostalih celin. 2. Na zemljevidu poimenuj posamezne dele Avstralije

in Oceanije.

1. Zakaj je bila Avstralija odkrita toliko kasneje kot ostale celine Novega sveta? Povzetek

Ponovi

Razmisli

Osebna izkaznica Lega: skoraj v celoti na južni polobli; po sredini Oceanije poteka datumska meja Površina: 8 milijonov km2 (5 % kopnega) Prebivalstvo: 32 milijonov (0,5 % vseh ljudi na Zemlji) Gostota prebivalstva: 4 prebivalci na km2 Število držav: 13 Večja mesta: Sydney, Melbourne, Brisbane, Perth, Adelaide Enote: Avstralija, Nova Zelandija, Melanezija, Polinezija, Mikronezija Najvišji vrh: Mount Kosciusco, 2228 m (Avstralija), Mount Wilhelm, 4509 m (Oceanija) Najdaljša reka: Murray, 2520 km

ekvator j Datumska meja ▶ Poteka približno po 180. poldnevniku. ▶ To je meja, ki razmejuje koledarske dneve. ▶ Pri prečkanju datumske meje z vzhoda na zahod se datum prestavi za en dan naprej. Pri prečkanju z zahoda na vzhod se isti dan ponovi. JUŽNI OTOK SEVERNI OTOK NOVA KALEDONIJA NOVI HEBRIDI FIDŽI TONGA SAMOA FRANCOSKA POLINEZIJA MARSHALLOVI OTOKI KIRIBATI N E Z I J A MIKR O N E Z I J A P O L I N E Z I J A TIHI OCEAN

Referências

Documentos relacionados

Fran Levstik (* 28. 918)): v Ljubljani je leta 1729 predaval humanistiko, pred tem pa je leto dni ponavljal snov s študenti matematike na Dunaju. Od leta 1736 do leta 1740 je

A partir da alegação que as competências coletivas contribuem para explicar a passagem da competência no nível individual para o nível organizacional, Bonotto &

The aim of this study was to evaluate the effect of inclusion of 0.0%, 0.4%, 0.8%, and 1.2% slow release urea (SRU) in sheep feed on nitrogen balance (intake, fecal and

(vii) Classificação de risco por agência especializada constituída no País. Compete ao ADMINISTRADOR a gestão profissional da carteira do FUNDO, com poderes para negociar, em

O curto intervalo de tempo para o início do escoamento, especialmente no AE e SC (Tabela 7), se justifica pela baixa (AE) ou ausente (SC) cobertura do solo por vegetação no nível

Avtorji se zaradi tega niti ne strinjajo, katera okolja so najbolj ranljiva za podnebne spremembe (Füssel 2009). Vsekakor je težava v dejstvu, da so nekateri

Medknjižnična izposoja je enako kot referalni centri, oddelki za izposojo, itd. 

V učenje obvladovanja informacijske pismenosti pa se poleg posameznih knjižnic, ki izobražujejo svoje uporabnike (med njimi izstopajo s programom za študente nekatere visokošolske