118
Naselje: Ilirska Bistrica Občina: Ilirska Bistrica Ime: Gradina Področje: A
Obdobje: poznorimsko obdobje, srednji vek Vrsta dela: 1
V ruševinah srednjeveške grajske postojanke ob izviru Bistrice, na osamljeni dominantni vzpetini nad nase- ljem, so otroci pri igri kopali pri vhodnem stolpu na najvišji plato vzpetine, kjer je pričakovati ostanke bivalne zgradbe. Pri tem so dosegli dno temeljev sred- njeveškega zidu od zahodne strani in v zemlji našli nekaj črno žgane srednjeveške lončenine, pa tudi tri bronaste novce - vse AE 3; sredina 4. stol. (Constantius II,Valens in Valentinianus I) po A. Šemrovu.
Najdba potrjuje našo domnevo, da je Gradina še poznoantična utrdba (elaborat ZVNKD Gorica, 1985 Osmuk) in morda bo treba tukaj iskati eno od po- stojank limesa na Bistriškem področju (Gomance).
Najdba je bila odkrita v dec.1995.
Nada Osmuk
119
Naselje: Ilirska Bistrica Občina: Ilirska Bistrica Naslov: Gregorčičeva 14 Področje: E, U
Vrsta dela: 4
Podali smo konservatorske smernice za prenovo sta- novanjske hiše na Gregorčičevi ulici 14 v Ilirski Bi-strici.
Eda Belingar
120
Naselje: Ilirska Bistrica Občina: Ilirska Bistrica Ime: Hodnikov mlin Naslov: Trg Maršala Tita Področje: T
Vrsta dela: 4, 7
V letu 1995 smo zahtevana finančna sredstva prejeli dokaj pozno, prav tako tudi potrdilo o sovlaganjih v delu in materialih, zato smo z akcijo začeli v decembru.
Predvidena dela obsegajo statično sanacijo objekta in ureditev fasade objekta vključno z novim ometom.
Nadzor del: D. Humar, J. Poklar
Društvo Hodnikov mlin in občina Ilirska Bistrica Izvajalec: Zidarstvo Udovič, s.p. Jelšane Darij Humar
121
Naselje: Ilirska Bistrica Občina: Ilirska Bistrica Naslov: Levstikova 22 Področje: E, U
Vrsta dela: 2, 4
Podali smo konservatorske smernice za prenovo hiše št. 22 v Levstikovi ulici v Ilirski Bistrici.
Eda Belingar
Naselje: Ilirska Bistrica
122
Občina: Ilirska Bistrica Ime: Novakov mlin Naslov: ob reki Reki Področje: T Vrsta dela: 4, 6
V skladu z republiškim programom kulture za leto 1996 smo z 80 % deležem iz republiškega proračuna soparticipirali lastniku Ivanu Dolganu pri sanaciji mlina ob reki Reki. Na objektu, ki ga je v prejšnjih letih postopoma obnavljal lastnik sam, smo po vzorcu obstoječih izdelali okna in vrata, mlinski podest ter zapornice. Montaža bo predvidoma zaključena v mesecu februarju, kakor tudi ostala zi-darska dela.
Izvajalca lesenih delov sta Rudolf Barbiš /mlinske naprave/, Mizarstvo Žele /stavbno pohištvo/ in Zidarstvo Udovič /zidarska dela/.
Darij Humar
123
Naselje: Ilirska Bistrica Občina: Ilirska Bistrica Ime: Matetova hiša Naslov: Vilharjeva 2 Področje: E
Vrsta dela: 2
Podali smo strokovno mnenje v zvezi z nameravano vzpostavitvijo nove cestne povezave za tovorni promet, ki naj bi potekala v neposredni bližini omenjene hiše, nekoč furmanske gostilne in kot take pričevalke do- ločenaga načina življenja v Ilirski Bistrici.
Eda Belingar
124
Naselje: Ilirska Bistrica Občina: Ilirska Bistrica Ime: Stražica Področje: A
Obdobje: pozno rimsko obdobje Vrsta dela: 1
Dopolnjujemo poročilo za zaporni zid AHAC - STRAŽICA (gl. VS 28, 1986, 281), v katerem ome- njamo, da južnega odseka zidu nismo našli.
Spomladi 1. 1990 me je g. F. Poklar iz Podgraj opozoril na podoben zid, ki ga je spomladi v južnem pobočju razgalila večja poseka. Hrib Stražica leži tik nad gradiščem Trnovo, vmesno področje na sedlu, imeno- vano Črne njive, pa je domnevno prostor močne antične (?) poselitve (gl. Puschi:Archeografo Triesti- no 24, suppl .145-146 in k. 2). Hrib je visok 712 m in dobro varuje kotanjo Črnih njiv pred burjo, zato je bilo logično hrib vključiti v obrambne namene.
Ogled in dodatno preverjanje poteka zidu na hribu so pokazali sledeče: nizek, groblji podoben kamnit nasip šir.
do 2 m je povsem identičen t.im. zidu, ki smo ga sledili od vznožja Ahaca do Žlebov. Tukaj teče nekako po sredini J pobočja Stražice z vrha hriba v kotanjo Črnih njiv tako, da jo doseže nekako pri sedanji poti, ki hrib zaobide na V strani. Skrajni južni lok zapornega zidu je zato nujno moral teči preko kotanje in zdi se, da ga smemo gledati v nizkem nasipu, vidnem v travnikih, ki so danes koriščeni za strelišče glinastih golobov (ilegalna gradnja, brez našega soglasja). Sondažne raziskave ali magnetometrija bi zadostovale za potrditev naše domne- ve. Nadaljnji potek zidu, za navezavo na pobočje Ahaca, ostaja v močno pogozdenem pobočju še nadalje uganka.
Seveda se ob takšnem zarisovanju "zapornega zidu"
postavlja vprašanje funkcije in prostora omejenega področja. Vsekakor je tedaj potrebno kotanjo Črnih njiv izvzeti iz varovanega območja, ker jo zid prereže in pušča zunaj dobri dve tretjini. Naselbinsko območje bi bilo torej v resnici treba iskati severneje, predvsem morda na sev. podnožju Stražice in na robu Žlebov, kar je že omenjeno v poroč. iz 1.1986.
Nada Osmuk
126
Naselje: Izola Občina: Izola Ime: Simonov zaliv Področje: A
Obdobje: rimsko obdobje Vrsta dela: 5
V okviru raziskovalne naloge Antična pristanišča ob Slovenski obali (raziskovalni projekt Kultura na narodnostno mešanem območju) smo v času od novembra 1993 do aprila 1995, izrisali tloris valobrana rimskega pristanišča v Simonovem zalivu v Izoli.
Valobran je od današnje obale oddaljen 43 do 70 m in se nahaja na globini 3 - 4 metrov (v višino sega cca 2 m). Do leta 1993 je bil dokumentiran samo njegov obris. Geodetsko snemanje valobrana so omogočili Ministrstvo za znanost in tehnologijo, Skupnost obalnih občin v okviru projekta Kultura na narod- nostno mešanem območju ter Podjetje za geodetsko gradbeno in svetovalno dejavnost d. o. o. GGS iz Kopra, ki nas je sponzoriralo. Geodetsko snemanje in izris tlorisa valobrana dolgega 93 m, širokega 6,40 m, v merilu 1:100 in 1:500 je opravilo podjetje GGS iz . Kopra. Pri geodetskom izrisu smo za označevanje vogalnih točk kamnov valobrana uporabljali distomat Sokkia 4 C. Mere je dajal P. Čerče iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran. Posnetek je narejen z natančnostjo + - 3 cm in je vezan na Gauss Kriigerjev koordinatni sistem ter absolutne višine. Z izrisom tlorisa valobrana smo dopolnili že obstoječi načrt rimskega pristanišča v Simonovem zalivu v Izoli.
Snježana Karinja
Simonov zaliv, rimski valobran
