118
Naselje: Kidričevo Občina: Ptuj
Ime: spomenik povojnim žrtvam Področje: Z
Vrsta dela: 4
Slovenska ljudska stranka je po načrtih arhitekta ime Kvaternika ob nekdanjem taborišču v Kridirčevem postavila spomenik vsem žrtvam tega taborišča. Na- ročniku spomenika smo predpisali spomeniškovar- stvene pogoje za vključitev novega spomenika v zaš- čiteni kompleks opuščenega vojaškega pokopališča.
Aleš Arih
119
Naselje: Kojsko Občina: Nova Gorica
Ime: obrambni stolp pri Taboru Področje: A
Obdobje: negativno Vrsta dela: 7
Arheološki nadzor izkopov v spodnji etaži stolpa (junij 1992) je pokazal, da je zasutje povsem recentno.
Pač pa je zunanji del stolpa v celoti grajen še eno etažo nižje, ne da bi bila notranjost stolpa v celoti odkopana (sterilna lapornata skala!).
Dokumentacijo stanja je opravil Darij Humar.
Nada Osmuk
120
Naselje: Kokra Občina: Kranj
Ime: ž. c. sv. Marije brezmadežnega spočetja Področje: UA
Vrsta dela: 4, 7
Izdano je bilo soglasje za prekritje strehe na prezbite- riju in ladji z bobrovcem. Prezbiterij so ne glede na smernice prekrili deloma z bakrom.
Nika Leben
121
Naselje: Komenda Občina: Kamnik Ime: ž. c. sv. Petra Področje: A
Obdobje: zgodnji srednji vek, novi vek Vrsta dela: 6
Zaradi predvidenega tlakovanja trga med južno steno ž. c. sv. Petra in župniščem v Komendi je bilo oprav- ljeno manjše arheološko sondiranje ob južnem stran- skem vhodu v cerkev. Sonda velikosti 3 x 4 m je bila izkopana tik ob cerkvenem zidu. Ob njenem sever- nem robu je bil odkrit zidec, ki verjetno predstavlja razširjene cerkvene temelje, čeprav ni povsem vzpo- reden s cerkvenim zidom. Zidava je namreč premalo solidna, veliko je tudi uporabljenega konglomerata,
Komenda, ž. c. sv. Petra, spodnja plast grobov
tako da po vsej verjetnosti ne gre za zid, ki bi bil starejši od gotske faze cerkve. V zgornji plasti do globine pribl. 0,75 m pod površjem je bilo veliko ostankov novoveških grobov, na globini pribl. 0,9 m pa smo lahko identificirali sicer poškodovan staroslo- vanski grob z obsenčnikom in prstanom. Ta grob je delno ležal na veliki groblji oblega kamenja, ki se je izkazala za grobno konstrukcijo 3 grobov na globini pribl. 1,3 m. Eden od skeletov je imel v levi dlani keramičen vijček, drugi pa ob pasu železen nož.
Opazni so bili sledovi kurjenja na grobu. Glede na vse to in glede na veliko podobnost s situacijo na kranjskih grobiščih lahko sklepamo, da spodnjo plast grobov predstavljajo pokopi poznoantičnega prebi- valstva.
Spomeniškovarstveni pogoj za novo tlakovanje je bila peščena podlaga namesto predvidene betonske.
Milan Sagadin
122
Naselje: Koper Občina: Koper
Naslov: Ulica pri Velikih vratih 9, Trinkova ulica 2 Obdobje: rimsko obdobje, pozna antika, srednji vek, novi vek
Področje: A Vrsta dela: 6
MZVNKD Piran je po pogodbi z investitorjem GIP Stavbenik d.d. Koper med decembrom 1991 in febru- arjem 1992 izvedel zaščitna arheološka izkopavanja na lokaciji Velika vrata 9 in Trinkova ulica 2.
Raziskana je bila povprečno meter debela kulturna plast z ostanki arhitekture in drobnimi najdbami, ki segajo v čas od zgodnje antike do danes. Najstarejša izkopana najdba je spodnji del amfore, ki jo po analogijah lahko postavimo v čas prvega stoletja p. n. š. ali prvega stoletja n. š. V rimsko obdobje
sodijo tudi različni fragmenti amfor in tegul, ne da bi jih bilo mogoče natančneje opredeliti.
Na raziskanem območju je poznoantično, zgodnje- srednjeveško in srednjeveško obdobje (4.-13.st.) ena- ko kot antično - slabo zastopano z najdbami. Najsta- rejši arhitekturni ostanki (faza 1) ne dopuščajo celovi- tejših rekonstrukcij, ker se nadaljujejo tudi zunaj raziskanega območja. Med izkopanim keramičnim gradivom lahko v omenjeni čas postavimo fragment ostenja z ustjem lonca. Posebno zanimivost predstav- lja skoraj v celoti ohranjena žrmlja. Žrmlja je umetni izdelek, narejen je iz gradacijsko zelo heterogene mase z dokaj veliko količino primešane organske snovi in majhno količino plastične osnove, ki je ver- jetno iz flišnih laporjev. Ker organska snov še ni v celoti razpadla, lahko sklepamo o relativno kratkem žganju pri relativno nizki temperaturi. Ker je bila izdelava takega izdelka obrtniško dokaj nezahtevna, pripravi mase za žganje (in oblikovanju v kalupu) ni bilo treba posvečati posebne pozornosti, kar sicer velja za izdelavo kvalitetnejših keramičnih izdelkov.
Zaradi tega in obenem zaradi heterogenosti materiala je tudi mogoče sklepati, da so material za osnovno maso pridobivali kar v neposredni okolici, kjer so prevladovale po sestavi zelo pestre flišne kamnine.
O b teh žrmljah smo našli še kos druge žrmlje, ki je narejen iz numulitne breče lokalnega izvora (oba petrološka pregleda opravil A. Horvat).
V zgodovinskih virih potrjeno politično nemirnost in spore Kopra z oglejskimi patriarhi, Benetkami, pa tudi sosednjimi mesti v 13. st., ki so se končali tako, da je Koper leta 1279 prišel pod oblast beneške republike, nam potrjuje zakladna najdba približno 123 srebrnikov, ki smo jih izkopali skupaj z lončkom.
Iz kepe, ki se je prilepila na notranjo stran delno poškodovanega lončka, se je po čiščenju dalo delno določiti približno 123 kovancev« Nekaj jih je ostalo sprijetih in jih zato ni mogoče določiti. Določljivi pikoli (87) in groši (34) so bili kovani za časa beneških dožev: Enrica Dandola (1192-1205), Pietra Ziania (1205-1229), Jacopa Tiepola (1229-1249) ter rimsko- nemškega cesarja Friderika II. (1218-1250) (določitev opravil Andrej Šemrov). Zakop zakladne najdbe lah- ko postavimo v sredino 13. stoletja.
Glavnino najdb pa predstavljajo fragmenti keramike, izdelane v času od 14. stoletja do danes.
Na Finijevem načrtu Kopra iz leta 1619 vidimo, da je bilo obravnavano območje v tem času že urbanizira- no in znotraj mestnega obzidja. Naše raziskave kaže- jo na dokaj intenzivno in kontinuirano poselitev že od 13. st. dalje.
V oktobru 1992 smo skupaj z MZVNKD Piran in Numizmatičnim kabinetom Narodnega muzeja v Ljubljani v prostorih Abanke v Kopru postavili priložnostno razstavo, na kateri smo predstavili re- zultate arheoloških raziskav s poudarkom na novčni najdbi. O b tej priložnosti smo izdali tudi dvojezično zloženko. Postavitev razstave in zloženko je sponzo- rirala Abanka d.d. Ljubljana.
Damjan Snoj
123
Naselje: Koper Občina: Koper
Ime: c. sv. Frančiška Področje: R, UA Vrsta dela: 7, 8
Do marca 1992 so bila dokončana restavratorska dela na stropu nekdanje cerkve sv. Frančiška v Kopru, ki so se začela v jeseni 1991. Izvajala so se restavratorska dela na stropni poslikavi in štukaturi.
Lastnik objekta bi moral nadaljevati druga nujna sanacijska dela na strehi, strešni in stropni konstruk- ciji. Strokovnjak statik je ugotovil, da je bilo pri posegih pred šestimi leti, ko je bila ponovno prekrita streha cerkve, narejenih več napak, ki so še poslabšale nosilnost stropne konstrukcije. Ko bodo opravljena vsa sanacijska dela na strehi in njeni konstrukciji, bomo lahko nadaljevali z restavratorskimi posegi.
Zaključen restavratorski poseg je utrdil baročni strop, na določenih mestih, kjer je odpadal, je bil saniran, tako da ni več možnosti, da bi celoten strop padel.
Mojca Guček
124
Naselje: Kopriva Občina: Sežana
Ime: vrtača Na Ravni pri »ajdovski vasi«
Področje: A
Obdobje: prazgodovina Vrsta dela: 8
Najdišče je bilo dodatno kontrolirano, pobrali smo še preostalo površinsko prazgodovinsko lončenino.
Nada Osmuk
125
Naselje: Koritno Občina: Slovenska Bistrica Ime: p. c. sv. Miklavža Področje: UA, R Vrsta dela: 4, 6, 7
Z republiškim denarjem in prispevki domačinov je ZKO Slov. Bistrica obnovila cerkveno zunanjščino cerkve iz okoli 1. 1300 s prizidanim zvonikom iz 15.
stol. Zamenjali so dotrajane dele ostrešja in škriljasto kritino v celoti na ladji in zvoniku. Z zvonikovih fasad so odstranili vrhnjo plast ometa, ki je izravnaval površino in ohranili prvoten omet. Le povsem dotra- jan omet so odbili in ga nadomestili z zglajenim. Pri tem je bila ohranjena in utrjena poslikava okoli šilasto sklenjenega okna v pritličju in rekonstruirana posli- kava okoli zvonikovih lin in šivanih robov na vogalih.
Enako sta obravnavana tudi prezbiterij z biforo v vzhodni stranici in ladja. Razpoke na križnem oboku prezbiterija so zalite z apneno malto. Na južni steni ladje je ohranjen omet z vrezanimi konturami freske sv. Krištofa in vrh poznogotskega šilastega okna z motivom križa v opečni in beli barvi.
Zahodna lopa je bila nekdaj odprta, žal z investitor- jem nismo dosegli soglasja, da bi podrli stene med vogalnimi nosilci. Te smo tako le nakazali z zglajenim ometom.
