kričač
Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 39 • številka 05 • junij 2010 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana05
projekti
tekst: Darko KorenIzbor za pesem Evrovizije
…je radijski in televizijski projekt, ki slovenske poslušalce in gle- dalce, podobno kot v vsej Evropi, vsako leto množično pritegne k radijskim in televizijskim sprejemnikom. Rezultati gledanosti se vedno gibljejo okrog štirideset odstotnega deleža ( cca. 300 tisoč gledalcev) vseh gledalcev tistih dni in ur, ko je na programu, hkra- ti pa izbor razvnema množice in vzpodbudi številne komentarje in polemike. Tudi z letošnjo prireditvijo je bilo podobno kot vsa leta doslej. Slovenci smo upe v uspeh naložili na ramena ansambela Žlindra & Kalamari, ki je povsem solidno nastopil pa vendar ni uspel zasesti mesta med finalisti prireditve.
Za RTV Slovenija je pri takšnih projektih najbolj pomembna kakovost opravljenega dela nasploh, saj je izbor skladb že nekaj časa povsem v rokah poslušalcev in gledalcev, ki sami izberejo skladbo s katero predstavljamo naš glasbeni okus v Evropi. Izboru smo namenili dobršen del programskega časa in oddaje so zago- tovo prispevale k predstavljanju vseh sodelujočih držav in njihovih skladb oziroma glasbenega okusa. Sodelavci v razvedrilnih progra- mih obeh medijev, tako radia kot televizije, pa so z zadovoljstvom ugotavljali, da je bil projekt dober in uspešno udejanjen.
Poletna vročica
Uradno se bo poletje začelo v prihajajočem tednu, poletna vro- čina pa je že na pohodu. Začelo se je z najbolj odmevnim dogodkom, ki ga soustvarjamo tudi Slovenci.
Nogometaši z odličnim dosežkom uvrstitve, mi, s soustvarjanjem sve- tovne športne medijske podobe najbolj postranskega dogodka, sve- tovnega nogometnega prvenstva.
Nedeljska pozno popodnevna ura je, ko tole pišem, z nasmeškom na ustih. Našim se je uspelo zapi- sati v nogometno zgodovino SP s prvo zmago. Ni bila bleščeča, vendar zmaga. Zmaga s pomočjo precejšnje sreče. To so fantje zaslužili, podobno kakor vsi naši sodelavci, ki sodelujejo v nogometnem projektu z radijskimi in televizijskimi komentarji, pogovori, reportažami, zanimivostmi in vsem, kar lahko še bolj približa nogomet javnostim. Njihovo delo bomo ocenje- vali na koncu in že med izvedbo. Podobno kot zgodovinski projekt prila- gajanja filmov za slepe in slabovidne, ki se je začel s predvajanjem Peteli- njega zajtrka na televiziji ob hkratnem predvajanju filmskega tona in opi- sov dogajanja na ekranu, na radijskih valovih. Izjemno delo, saj je z njim slepim in slabovidnim, teh je v državi nekaj deset tisoč, okleščena siceršnja prikrajšanost. Bravo!
Poletno vročico pa v manj znosno spreminjajo dogajanja v in okrog naše hiše, kar zadeva kadrovske spremembe pri najbolj odgovornih. Še nikdar se ni zgodilo, da ne najdem odgovorov na vprašanja številnih znancev, po- slušalcev in gledalcev, kaj se dogaja? Zapisi o naših sodelavcih v časopi- sih so vse prej kot ugodni. Opozarjajo, da je pri nas nekaj hudo narobe, da ni vse transparentno in pošteno, da se dogajajo nepotrebni zapleti z ime- novanji in pogodbenimi odnosi z zaposlenimi, da…
Delne kronološke zapise dogajanj objavljamo v Kričaču, delne odgovore si boste lahko ustvarili na njihovi osnovi, ostaja pa grenak okus, da nismo znali drugače. Tisti, ki našo javno hišo upravljajo in vodijo kot tudi tisti, ki so dobili pravico in dolžnost narekovanja, kako naj bi zaposleni vse potre- bno in zakonsko opredeljeno, udejanjali.
Darko Koren
uvodnik vsebina
KRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.
Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2 telefon: 01 475 25 97, e-mail: [email protected]
Odgovorni urednik: Darko Koren
uredništvo: Nataša Segulin, Tatjana Pirc, Srečko Trglec, Darja Slokan, Polonca Komar
Prelom: Ma3ca
Tisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.
Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.
Redakcijo smo zaključili: 13.6.2010 Fotografija na naslovnici: Bansi
Avtor fotografije na naslovnici: Darko Koren
2 projekti
Izbor za pesem Evrovizije 4-5 programski svet RTV Slovenija
Zapleti z imenovanjem 6-7 praznujemo
65 let Radia Maribor 8-9 izobraževanje v tujini
Inovacijsko novinarstvo 10-12 izobraževanje
Kar naprej se učimo!
13 oddaje
Ljudje in zemlja - oddaja namenjena vsem, ki jih zanima kmetijstvo
14-15 naša leta Stanko Mavher 16 TV oddaje
Posebna ponudba ima novo obleko
17 NPK
Nacionalna poklicna kvalifikacija 18 evropske televizije
Luzern 2010 19-20 kultura
Razigrani radio na Kulturnem bazarju in memoriam
Lili Krek (1929 - 2010)
21 nogomet
Nogometna vročica na Televiziji Slovenija 22 upokojenci in planinci
Dravinjska dolina Botanika
Izlet na Slavnik 23 razvedrilo 24 začetek
Nogomet
Kronologija dogodkov:
25. maj
Programski svet je konec maja s 14 glasovi za, z dvema proti in s štirimi vzdržanimi za no- vega generalnega direktorja RTV Slovenija imenoval Marka Fillija, ki je v svoji predstavi- tvi poudaril, da ravno tega dne mineva 26 let, odkar je prišel na RTV. Po izobrazbi magister elektrotehnike z magisterijem iz digitalnega arhiviranja je v svojem programu poudaril ši- roko multimedijsko ponudbo in uvajanje te- matskih kanalov v okviru zavodovih prora- čunskih možnostih. Kot ključno tehničnega razvoja v prihodnje je poudaril uvajanje for- mata slike 16:9 v HD tehnologiji, za kar pa je opozoril, da ni le tehnična rešitev, ampak tudi programska. Kot prve naloge, ki si jih je zadal v mandatu, je izpostavil pripravo poslovnega načrta za leti 2011 in 2012, pripravo dolgoro- čne strategije delovanja zavoda, pripravo na iz- klop analognih oddajnikov, napovedal pa je tudi nadgradnjo tehnološkega, programskega in kadrovskega dela zavoda. Povedal je, da si bo prizadeval za urejanje statusa stalnih hono- rarnih sodelavcev na Radioteleviziji Slovenija, napovedal pa tudi nadaljevanje prenove infor- mativnih programov, ki naj bi bilo realizirano do jeseni.
Glede pomislekov svetnikov, da je bil v svoji predstavitvi kandidature kritičen do vodstva zavoda, katerega del je bil tudi sam v prete- klem mandatu, je povedal, da se je kritika na- našala na stanje celotnega javnega zavoda in da je treba še veliko storiti, čeprav je bilo v mandatu kar nekaj postorjenega.
Sicer pa so svetniki na seji zopet odprli vpra- šanje trajanja mandata v.d. generalnemu di- rektorju. Anton Guzej je trdil, da aneks k nje- govi pogodbi o zaposlitvi določa, da mu funk- cija v. d. generalnega direktorja traja do konca avgusta, ne pa do imenovanja njegovega na- slednika. Odločitev svetnikov, da Filli na funk- cijo generalnega direktorja stopi takoj, je zanj pomenila precedens, zato se je odločil, da bo zaradi tega vložil odškodninsko tožbo.
O novem generalnem direktorju zavoda pa je Anton Guzej povedal, da bo poleg znanja, ki ga ima na določenih področjih, potreboval tudi precej sreče. “Vprašanje je, ali bo lahko de- lal s svojo glavo” in “ali bo delal po svoji pre- soji, ne pa po presoji drugih,” je dodal do ta- krat nekdanji generalni direktor zavoda.
Sicer pa je programski svet novemu general- nemu direktorju Marku Filliju na seji svetoval, naj izvede razpis za nova direktorja Radia Slo- venija in Televizije Slovenija.
Odziv odvetnika na sklep PS RTV Slovenija Odvetnik Ivan Kukar, ki je tudi zastopal RTV Slovenija, je po koncu seje programskega sveta, na kateri so izvolili novega generalnega direktorja zavoda opozoril svetnike, da raz- glasitev ni potekala pravilno, saj da je v na- sprotju s statutom in poslovnikom zavoda.
Predsednik programskega sveta Jernej Pikalo pa v pravilnost imenovanja, po obrazložitvi pravne službe RTV Slovenija, ni dvomil.
Kukar je povedal, da je bilo glasovanje o novem generalnem direktorju zavoda sicer iz- peljano zakonito, razglasitev pa zelo verjetno ne. Statut Radiotelevizije Slovenije in poslov- nik programskega sveta zavoda za imenovanje generalnega direktorja zahtevata glasove ve- čine vseh članov programskega sveta, medtem ko zakon o RTVS zahteva glasove večine nav- zočih svetnikov na seji.
Kukar je s tem napovedal možnost pritožbe.
Odzivi izven hiše
Pravni strokovnjak Rajko Pirnat je menil, da je v primeru neusklajenosti zakona s statutom oz. pravilnikom treba upoštevati določbe za- kona, saj je ta hierarhično višji predpis. In za- kon o RTV Slovenija je glede načina odločanja programskega sveta precej jasen, saj za ime- novanje generalnega direktorja zahteva ve- čino prisotnih članov, je špovedal Pirnat. Glede neusklajenosti pravilnika oz. statuta z zakon- skimi določbami pa, da je to “precej žalostno stanje in pomeni, da so bili slabo pripravljeni notranji akti”.
Na imenovanje generalnega direktorja RTV Slovenija se je odzvala tudi največja opozicij- ska stranka SDS. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, “so bili s strani vladajoče koalicije priča politični čistki”. V SDS so menili, da si tre- nutna oblast želi podrediti že tako monopoli- ziran slovenski medijski prostor.
programski svet RTV Slovenija
Zapleti z imenovanjem
Kar nekaj zapletov se je zgodilo v zadnjem mesecu, kar zadeva imenovanje general-
nega direktorja javnega zavoda RTV Slovenija, saj smo bili v hiši že prepričani, da je
dolžnost nastopil Marko Filli, dosedanji pomočnik generalnega direktorja, ki je bil po
mnenju razpisne komisije Programskega sveta edini kandidat, ki je ustrezal razpisnim
pogojem. Pa se to ni zgodilo, saj je dosedanji v.d. generalnega direktorja Anton Gu-
zej oporekal njegovo izvolitev in po sklepu in mnenju delovnega in socialnega sodišča
v Ljubljani dosegel, da je sodišče sprejelo začasno odredbo, ki Antona Guzeja pono-
vno postavlja v vlogo vd-ja generalnega direktorja RTV Slovenija do 31.8. 2010.
26. maj
Razpis za direktorja radia in televizije Novoimenovani generalni direktor Radiote- levizije Slovenija Marko Filli je objavil razpis, s katerim se za prihodnja štiri leta iščeta direktor Radia Slovenija in direktor Televizije Slovenija.
Konec aprila je namreč tedanji v.d. general- nega direktorja RTV Slovenija Anton Guzej imenoval Vinka Vasleta za v.d. direktorja Radia Slovenija in Jožeta Možino za v.d. direktorja Televizije Slovenija.
28. maj
Tožba za Fillijevo razrešitev
Nekdanji v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija Anton Guzej je na novinarski konfe- renci, ki jo je sklical v javnem zavodu RTV Slo- venija sporočil, da je na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani vložil tožbo, v kateri zahteva izdajo začasne odredbe in tudi razveljavitev imenovanja Marka Fillija na mesto general- nega direktorja.
Anton Guzej je povedal, bi moral programski svet novega generalnega direktorja izvoliti z absolutno večino glasov, torej s 15 glasovi od skupno 29, medtem ko je Filli na glasovanju do- bil 14 glasov. Zato je zahteval, da se mu omo- goči opravljanje funkcije v.d. generalnega direk- torja do 31. avgusta, kar je v skladu s sklepom programskega sveta z dne 14. januarja ter v skladu z njegovo pogodbo o zaposlitvi in pripa- dajočima aneksoma. O odškodninski tožbi pa, kot je dejal, takrat še ni razmišljal.
Marko Filli, ki se je udeležil Guzejeve novi- narske konference, pa je novinarjem povedal, da je bil imenovan v skladu z zakonom. “Žal pa se opaža, da je v statutu in poslovniku napaka, ki jo bo treba uskladiti z zakonom,” je opozo- ril. Funkcijo, na katero ga je imenoval pro- gramski svet, bo izvajal, če pa bo sodišče odlo- čilo drugače, “bo drugačne odločitve tudi spo- štoval“, je zagotovil.
1.junij Primopredaja
Dosedanji v.d. generalnega direktorja Radio- televizije Slovenija Anton Guzej in novoimeno- vani generalni direktor RTV Slovenija Marko Filli sta opravila primopredajo poslov. Marko Filli je ob tem poudaril, da se bo zavzemal za odgovorno, pošteno in zakonito delo, v korist vseh v javnem zavodu in uporabnikov njego- vih storitev.
Filli in Guzej bosta skupaj pregledala finan- čno stanje javnega zavoda, ko bodo znani po- datki o poslovanju v obdobju od januarja do maja, kar bo predvidoma čez 14 dni.
2.junij
Guzej ostaja v vlogi v.d. generalnega di- rektorja
Anton Guzej je na novinarski konferenci sporočil, da mu je Delovno in socialno sodišče ugodilo v zahtevi za prepoved izvršitve sklepa o imenovanju Marka Fillija za generalnega di- rektorja RTV Slovenija. RTV Slovenija mora Gu- zeju tudi omogočiti opravljanje funkcije v. d.
generalnega direktorja.
Po Guzejevih besedah iz odredbe izhaja, da je bilo v javnem zavodu izvršeno nasilje nad pravom. “Gre za popolno diskreditacijo tistih, ki so sklep sprejeli in tistih, ki so za program- ski svet, medije in RTV Slovenija razlagali, ar- gumentirali zakon o RTV Slovenija, statut in poslovnik programskega sveta,” je dejal.
“Jutri se bom usedel v pisarno generalnega direktorja, imam veljavno pogodbo v. d. gene- ralnega direktorja do 31. 8. 2010,” je povedal na novinarski konferenci in izrazil pričakova- nje, da bo s Fillijem korektno sodeloval.
Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je na- mreč sklenilo, da se RTV Slovenija prepoveduje izvršiti sklep o imenovanju Marka Fillija za ge- neralnega direktorja javnega zavoda. RTV Slo- venija mora poleg tega Guzeju omogočiti opravljanje funkcije v. d. generalnega direk- torja, in sicer v roku osmih dni. V primeru krši- tve tega sklepa bi bil javni zavod dolžan plačati denarno kazen v višini 200.000 evrov.
RTV Slovenija po mnenju sodišča z izdajo začasne odredbe, tudi če bi se izkazala za neu- temeljeno, ne bo utrpela hujših neugodnih posledic, hude posledice pa bi nastale, če bi se pozneje izkazalo, da je bilo imenovanje novega generalnega direktorja nezakonito.
3.junij
RTV Slovenija se pritožuje
RTV Slovenija se je pritožila zoper začasno odredbo Delovnega in socialnega sodišča v Lju- bljani, s katero je prepovedalo izvršitev sklepa o imenovanju Marka Fillija za generalnega direk- torja RTV Slovenija. Uporabljena bodo vsa pra- vna sredstva za dokazovanje, da je bila odloči- tev večine prisotnih svetnikov v skladu z zako- nom, je v odzivu zapisal Jernej Pikalo.
Programski svet RTV Slovenija je 25. maja Fillija imenoval v skladu z dikcijo 16. člena za- kona o RTV Slovenija. Pravilnost odločitve je na sami seji potrdila pravna služba RTV Slovenija, je pojasnil predsednik programskega sveta Ra- diotelevizije Slovenija. Ker gre zgolj za začasno odredbo, končne odločitve sodišča v tem sporu po njegovem ni mogoče prejudicirati.
Sodišče je Guzejevi zahtevi po začasni odredbi ugodilo, ker je tudi samo prepričano,
da gre pri zakonu o RTV Slovenija za redakcij- sko napako. Namen zakonodajalca, da pri ime- novanju in razreševanju generalnega direk- torja določi za kvorum večino glasov vseh čla- nov sveta, je bil namreč nedvoumen, temu ustrezno pa je tudi besedilo statuta RTV Slo- venija in poslovnika programskega sveta, so zapisali v sklepu.
Umik razpisov
V.d. generalnega direktorja Radiotelevizije Slovenija Anton Guzej je umaknil razpisa za di- rektorja TV Slovenija in Radia Slovenija. Kot je v sporočilu za javnost zapisal Guzej, je razpisa umaknil, ker nimata nobenih pravnih učin- kov: “Sprejela ju je namreč oseba, ki ni bila za- koniti zastopnik RTV Slovenija.”
Razpisa za obe direktorski mesti je 26. maja objavil Marko Filli, ki ga je programski svet zavoda za generalnega direktorja imenoval dan prej.
Guzejevo pismo zaposlenim Spoštovani,
obveščam vas, da v skladu s sklepom sodišča do 31. 8. 2010 opravljam vse dela in naloge v.d. generalnega direktorja RTV Slovenija in pričakujem, da bo delovanje javnega zavoda potekalo v skladu z dosedanjo prakso. Pričaku- jem polno sodelovanje vseh zaposlenih in ostalih sodelavcev, saj smo ravno pred največ- jim medijskim dogodkom v letu 2010 – Sve- tovnim prvenstvom v nogometu.
S spoštovanjem, v. d. generalnega di- rektorja Anton Guzej Filijevo pismo zaposlenim
Sodelavke in sodelavci!
Večina od vas je že izvedela za začasno odredbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani glede moje izvolitve za novega gene- ralnega direktorja RTV Slovenija, o kateri je 25.5.2010 odločal Programski svet. Kot sem že napovedal, odločbo spoštujem in sem danes vodenje Zavoda do končne odločitve sodišča predal g. Antonu Guzeju.
Ob tem dogajanju v naši organizaciji želim vsem vam sporočiti, da sem se v preteklosti in se bom tudi v prihodnje vedno zavzemal za za- konito, pošteno in transparentno delovanje tako organizacije, v kateri sem zaposlen, kot vseh posameznih zaposlenih, vključno z menoj.
Kakršnakoli bo končna odločitev sodišča glede uveljavitve izvolitve novega generalnega direk- torja, jo bom spoštoval.
S spoštovanjem, Marko Filli (se nadaljuje)
tekst in foto: D.K.
Za začetek delovanja Radia Maribor je imel največ zaslug Vili Mešič, ki so mu pomagali še Renato Paulič, Oskar Polak in Tone Slavič. Navezali so tudi stik z inž. Erbežnikom, ki je vodil tehniko pri mestni OF. Vili Mešič, ljubitelj radijske tehnike, glasbe in gramofon- skih plošč, je bil pred vojno zaposlen v podjetju Radio Starkel.
Izdelal je oddajnik, ki ga je od leta 1943 preizkušal in uporabljal predvsem za predvajanje gramofonskih plošč. Nekaj časa je imel oddajnik v Mariboru, zadnje leto vojne pa ga je spravil pri prijate- lju v Bresternici. Po koncu vojne je Mešiča poiskal sodelavec iz podjetja Radio Starkel Franc Ferk, ki je takrat delal za Agitprop, in ga prosil, naj oddajnik usposobi, ker takratna Komanda mesta Maribor ni imela druge možnosti za obveščanje. Mešič je odšel v Bresternico po oddajnik in ga odnesel v zasebno stanovanje v Tyrševi ulici 14. Takratno usposobitev oddajnika je dejansko zahte- vala Komanda mesta, torej vojaška oblast, in Radio Maribor je sprva deloval pod njenim okriljem. V Ljubljani naj bi po Mešičevih besedah taki ureditvi nasprotovali in so se začeli zavzemati za sodelovanje. Po normalizaciji razmer so poslali v Maribor inž.
Dušana Vendramina, ki je postal upravnik Radia.
Tako je začel dva dni za Ljubljano, 11. maja 1945 ob 13. uri, odda- jati še Radio svobodni Maribor. Takrat je prišel v Tyrševo tudi Franček Drenovec iz mariborskega Agitpropa in on je imel otvorit- veni govor. V prvi, slavnostni oddaji je sodelovala tudi godba mari- borskega Slovenskega narodnega gledališča (SNG) pod vodstvom Lojzeta Herzoga. Po pisanju časnika Novi čas se je ta godba ilegal- no organizirala že v času druge svetovne vojne, takoj po osvobodi- tvi Maribora pa so se godbeniki zbrali in začeli vaditi. V sobi, kjer so bile vse oddajne naprave, mikrofon in govornik, niso imeli prostora vsi glasbeniki, zato so morali bobnarji stati kar na hodniku. Ker ni bilo mikrofonskih stojal, so mikrofone obesili na luč. Mešič se tudi spominja, da so začeli vrteti glasbo s plošč nekoliko pred napoveda- no otvoritveno oddajo, z namenom, da bi privabili ljudi, »saj nima smisla takoj začeti z govorom, če te nihče ne posluša«. To je menda precej razburilo Drenovca, ker da so začeli oddajo brez njega. Mešič
in Paulič sta o začetkih delovanja radia povedala, da so dobivali poročila, predvsem politične vesti, od mestnega Agitpropa, sezname o pogrešanih osebah pa od Rdečega križa. Predvsem teh objav je bilo zelo veliko. Slišnost je bila takrat velika, ker ni delovalo veliko radijskih postaj. Evropske so večinoma molčale. Prvi teden je oddaj- nik delal z močjo 5 W, ko pa so se teden dni po začetku oddajanja v Tyrševi ulici preselili na Koroško cesto 19, so povečali moč na 20 W.
Maistrov borec Josip Šegula prvi upravnik Radia Maribor Prvi upravnik Radia Maribor je bil Maistrov borec Josip Šegula, ki je med drugo svetovno vojno živel kot izgnanec v Valjevu, pred koncem vojne pa je postal odgovoren za vokalnoglasbene oddaje slovenskega oddelka Radia Beograd. 1. februarja 1945 je z nekate- rimi kulturnimi in političnimi delavci odšel v takrat že osvobojeno Prekmurje. Osvoboditev je dočakal v Murski Soboti, kjer je pripra- vil proslavo ob osvoboditvi. Po tej proslavi je odšel v Maribor in tu 13. maja prevzel vodstvo Radia svobodni Maribor. Za vodjo radia ga je določila Vida Tomšič, ker je med vojno delal na Radiu Beograd. Kmalu je moral oditi v Celovec, vodstvo mariborske radij- ske postaje pa je prepustil ženi Vidi. V Celovec so odšli, da bi prev- zeli Radio Celovec oziroma vsaj slovenski del oddaj. A prišli so pre- pozno, saj so radijsko postajo že zasedli Britanci in slovenske oddaje oddali Slovencem, ki so bili, tako Šegula, »v drugem, nasprotnem političnem taboru«. Ko se je vrnil v Maribor, je pono- vno prevzel vodstvo Radia Maribor.
Oddaje v živo, glasba s plošč
Prve dni po osvoboditvi je Radio Maribor oddajal samo lasten program. Oddaje so potekale v živo, razen nekaj glasbe, ki so jo predvajali s plošč. To so bila predvsem poročila iz Maribora, kasne- je pa so se začeli tudi prenosi mitingov, prenosi iz Unionske dvo- rane, prenosi koncertov Filipa Bernarda, ki je kot dirigent v SNG Maribor nasledil Herzoga. Vendramin je tudi povedal, da je imel Radio Maribor poleti 1945 približno tri ure lokalnega programa dnevno. Kmalu pa je začel posredovati poslušalcem na območju severovzhodne Slovenije osrednji program Radia Ljubljana, poleg tega je Radio Maribor še naprej oddajal tudi samostojen lokalni program, kot relejna postaja pa je ves čas pripravljal tudi program oziroma oddaje za Radio Ljubljana. Kot zanimivost zapišimo, da so spremljali program Radia Maribor večkrat kar vsi Mariborčani, saj je bilo v mestu postavljenih 50 zvočnikov.
Mariborski feljton na sporedu že skoraj 54 let
Zagotovo je zelo pomemben datum 18. oktober 1956, ko je Radio Maribor v svoj program uvrstil novo nedeljsko oddajo Mariborski feljton, ki je postal osrednja lokalna oddaja in ga pri- pravljajo še danes. Prva oddaja oktobra 1956 je trajala 20 minut, leta 1976 pa je bila na sporedu tisoča oddaja. Gre za oddajo, namenjeno aktualnim političnim, gospodarskim, kulturno-prosve-
praznujemo
65 let Radia Maribor
11. maja 1945 ob 13.uri se je začela prva, slovesna otvoritvena oddaja Radia svobodni
Maribor. »Otvoritev Radia svobodni Maribor je velik trenutek za Slovence, še pose-
bej za Štajerce,« je o dogodku zapisal kronist tedanjega časopisa Novi čas.
tnim in drugim dogodkom ter težavam v severovzhodnem delu Slovenije. Dolga leta je imela tudi humoristično-satirično prilogo.
Zanjo so pisali tekste predvsem Božo Podkrajšek, Drago Vresnik, Arnold Tovornik, Jože Mlakar, Janez Klasinc, Janja Baukart in Srečko Golob. Leta 1976 je dobila oddaja na tekmovanju radijskih postaj v Ohridu nagrado za najbolj neposredno in angažirano vključevanje poslušalcev, dve leti kasneje pa je bil Srečko Golob nagrajen tudi za najboljše humoristično-satirično besedilo.
Vir: dr. Mateja Čoh, Spominčice zbornik ob 60-letnici Radia Maribor Radio Maribor danes
Radio Maribor danes največ pozornosti namenja pokrivanju dogajanja v severovzhodnem delu Slovenije. Svoje informativne oddaje pripravlja med 8. in 18. uro. Med odmevnejšimi oddajami Radia Maribor sta zagotovo Radijska tribuna, kjer se krešejo mne- nja o aktualnem dogajanju v lokalnem in širšem okolju, in Mariborski feljton v nedeljo točno opoldne, v katerem se novinarji analitično lotevajo številnih tem. Sodelavci radia pripravljajo tudi glasbene oddaje za različne okuse, med njimi so Glasbeni radio- gram, lestvica Top 17, ljubiteljem resne glasbe pa so namenjeni četrtkovi večeri s komentiranimi posnetki koncertov simfonične, komorne, operne in vokalno-instrumentalne glasbe. Pomemben del programa radijci namenjajo športu, v ponedeljkovem Tretjem polčasu, sredinem in sobotnem športnem večeru in nedeljskem športnem popoldnevu. Tudi mladim je namenjen del radijskega programa, predvsem v oddajah Mladi mladim, Megašolski herci, za najmlajše pa skrbijo ustvarjalci v Otroškem radijskem studiu.
Pomembno je tudi sodelovanje z nacionalnimi radijskimi programi.
Izjemno dobro in utečeno je sodelovanje na področju informativ- nih vsebin, kjer Radio Maribor deluje kot kolektivni dopisnik in pri- speva znaten delež prispevkov, s čimer je regionalno okolje dose- glo pomembno zastopanost v osrednjih informativnih oddajah.
Sodelovanje je utečeno tudi na kulturno-umetniškem področju, kjer predvsem glasbena ustvarjalnost zlahka najde pot tudi do poslušalcev 3. programa Radia Slovenija.
Dneva odprtih vrat 6. in 7. maja
Osrednje praznovanje smo radijci pripravili v četrtek, 6.maja in v petek 7. maja. Oba dneva smo odprli vrata za obiskovalce in pripra- vili zabavo v šotoru. Prvi dan so obiskovalce zabavali ansambli Šta- jerski baroni, Dori, Iskrice, Modrijani, Zaka pa ne in ansambel Ekart, drugi dan pa glasbene skupine Slovenska gruda, Lauženki iz nahka-
sla, Čudežna polja, Preporod in Lačni Franc z Zoranom Predinom.
Gre za skupine, ki so svojo glasbeno pot začele na Radiu Maribor.
Ob dnevu odprtih vrat nas je obiskala tudi poslušalka Rozalija Bombek iz Pekla, ki je na svet privekala 11. maja 1945 točno ob 13.uri.
Radio obiskali najmlajši poslušalci
Ob dnevu odprtih vrat smo medse povabili najmlajše poslušalce radia, ki jih sicer v rednem programu radio nagovarja s sobotnima oddajama Šolski Megaherci in Otroški radijski studio. V petek, 7.
maja so se tako ustvarjalcem otroških oddaj pridružili učenci mari- borskih in okoliških osnovnih šol. Na radijske ustvarjalnice za otro- ke se je odzvalo 10 šol, radio pa je obiskalo okoli 50 mladih in nji- hovih mentorjev. Učenci so se dela lotili kot pravi novinarji. Od nog do glave so si ogledali Regionalni center RTV Maribor, pravo novi- narsko delo pa je potekalo v velikem dramskem studiu, kjer je mlade novinarje obiskala priljubljena in vedno dobro razpoložena pisateljica Janja Vidmar. Mladi novinarji so se na pogovor z njo odlično pripravili, vprašanj je bilo veliko, odgovorov tudi. V nada- ljevanju so opravili pogovorčke z nekaterimi radijci - uredniki, novinarji, glasbenim opremljevalcem in tehnikom. Tako so iz prve roke spoznali delo na radiu in ob tem še sami ustvarili čisto pravo radijsko oddajo, ki smo jo v našem programu tudi predvajali.
(Slika otroških delavnic- dodaj eno tvojih)
Prve steklenice žlahtnega pridelka stare trte z Lenta 11. maja, prav na rojstni dan radia, smo radijci podelili prve ste- klenice pridelka, ki ga je dala potomka najstarejše trte na svetu - stara trta z Lenta. Na dvorišču radia so jo namreč posadili ob 60- letnici Radia in mariborskega časnika Večer na pobudo mestnega viničarja magistra Toneta Zafošnika. Žlahtnega pridelka je bilo za štiri steklenice, prve tri pa je odgovorni urednik Stane Kocutar pre- dal očetu mariborskega radia, Viliju Mešiču, odgovornemu uredni- ku Večera, Tomažu Rancu, mestnemu viničarju in skrbniku Stare trte, mag. Tonetu Zafošniku ter v.d. generlnemu direktorju RTV
Oče Radia Maribor Vili Mešič praznoval z nami
11. maja, prav na rojstni dan Radia Maribor smo praznovanju pri- lagodili tudi vsebino programa. Povabili smo nekatere znane radij- ske ustvarjalce – voditelje in novinarje, ki so v vseh teh letih ustvar- jali Radio Maribor. 65. rojstni dan radia smo praznovali tudi z aktiv- nim sodelovanjem ustanovitelja radia Vilija Mešiča. Povabili smo ga v Studio 1, od koder naš spored poteka v živo in ga kar med živim oglašanjem v spored prosili, naj poskrbi, da bomo po njegovi zaslu- gi slišali glasbo. Delo ob novi digitalni mešalni mizi je bil za gosta izziv, pa vendar je uspešno poskrbel, da smo poslušali skladbo Iva Mojzerja. «Tehnika je danes bolj zapletena. Takšne si mi takrat nismo mogli privoščiti. Bilo je pač bolj primitivno, tudi miksanje. Pozneje, ko smo bili že pod Pekrsko gorco, smo imeli tudi že mešalne mize z regulatorji, samo ne s takšnimi možnostmi«, je razmišljal Mešič v eter, mi pa smo mu pripravili še večji izziv. Na radiu v dnevnem pro- gramu redkeje in ob posebnih priložnostih posežemo po posnetkih na trakovih, gospoda Mešiča pa smo poprosili naj enega namesti na predvajalnik. Malce so se mu tresle roke, morebiti tudi zaradi nas, zbranih radovednežev, ampak je šlo, vmes nam je celo šaljivo pove- dal, da se jim je tudi dogajalo, da so trak namestili napačno in so bile težave. No, tokrat jih ni bilo, poslušali smo skladbo Aquarius iz muzikala Hair.
tekst: Nataša Kuhar, foto: Darko Koren
Idejo strokovnega izobraževanja dobro povzame misel, da inovacije hočeš nočeš vplivajo na življenje vsakega posameznika, naloga novinarjev pa je, da nove tehnologije postavijo v širši družbeni kontekst. Šola ino- vacijskega novinarstva torej narekuje večpla- sten pogled na tehnološki napredek. Dr.
David Nordfors - ustanovitelj in direktor pro- grama - za primer navede podjetje Apple.
Applov glasbeni predvajalnik - iPod - z vidika tehnologije ni nujno revolucionaren, nov poslovni model prodaje glasbe, ki ga je nare- koval Apple, pa je prinesel korenite spremem- be za celotno glasbeno industrijo. Zgodba o iPodu zato ni zanimiva le zaradi tehnologije, ki poenostavlja shranjevanje glasbe. Enako pomembni so tudi ekonomski, družbeni in politični vidik: Apple je temeljito spremenil distribucijo glasbe in velikim glasbenim založbam tako rekoč vsilil povsem nov poslo-
vni model. Zgodba, kot jo narekuje ideja ino- vacijskega novinarstva, bi pokrila vse te vidi- ke, pritegnila vse deležnike, v idealnem okolju pa odprla tudi razpravo o novih pomenih, ki jih inovacija prinaša.
Delavnice, študijski obiski in delo v redakciji KQED
Tritedensko izobraževanje na Stanfordu je namenjeno predvsem pripravam na delo v ameriških uredništvih in spoznavanju inova- cijskega novinarstva. Letos se nas programa udeležuje skupina novinarjev iz Pakistana, Mehike, Finske, Švedske in Slovenije. Na pobudo Vibacoma in direktorice Violete Bulc je izobraževanje pri nas finančno podprl Sklad republike Slovenije za štipendije; letos že drugič. Lani je Večerova novinarka Sabina Vrhnjak pristala v redakciji časopisa San Francisco Chronicle, letos pa se je gostiteljem
pridružila severnokalifornijska javna radio televizija KQED.
Moje delovno okolje se torej ne razlikuje bistveno od tistega, iz katerega izhajam. Na KQED sodelujem v radijskem delu uredništva, čeprav izrazite ločnice med radijskimi, televi- zijskimi in spletnimi vsebinami ni. Nasprotno, da bi z vsebinami dosegli čim večji krog občinstva, programske enote delujejo izrazito usklajeno - pod tržno znamko KQED.
Prepričano so, da bodo na razmeroma nasi- čenem medijskem trgu dosegli najboljšo bolj- šo prepoznavnost z uporabo korporativne identitete: v ta namen so nedavno spremeni- li tudi strategijo označevanja informativnih oddaj. Ne glede na platformo – naj gre za radio, televizijo ali internet – novice označijo z znakom »KQED News«.
Na KQED so izoblikovali še en izredno uspešen primer sodelovanja radia, televizije in spletne redakcije. Quest je serija znanstvenih oddaj, namenjena povečanju znanstvene pismenosti v Severni Kaliforniji.
Da bi dosegli čim večji krog občinstva - v času, ko ga radio in televizija izgubljata - so projekt zasnovali na štirih platformah.
Program ali znamka Quest, ki je sinonim za kakovostne znanstvene vsebine, je tako pri- sotna na televiziji, radiu, spletu, pripravljajo pa tudi izobraževalne vsebine, namenjene šolam. Tako dosežejo tudi najmlajše občin- stvo. Paul Rogers, urednik Questa, razlaga, da so televizijski gledalci v prvem letu predvaja- nja predstavljali večino občinstva (82%), danes pa jih progam Quest več kot polovica poišče na spletu. Praviloma so to »novi gle- dalci«, ki bi televizijske oddaje spregledali, blizu pa jim je internet. Zanimivo je, da so pri distribuciji izrazito odprti: ker je cilj, da vsebi- ne dosežejo čim več gledalcev, jih brez zadrž- kov objavljajo na uveljavljenih spletnih stra-
izobraževanje v tujini
Inovacijsko novinarstvo
Silicijeva dolina, ki je dobila ime po razcvetu industrije polprevodnikov, je še danes središče inovacij, ki jih želi posnemati ves svet. Podobne smele ideje smo imeli tudi že v Sloveniji, vendar edinstvenega inovativnega in podjetnega ekosistema, v katerega so vključene industrija, univerza in država, ni enostavno kopirati. Nedvomno je to raz- burljiv konec sveta - z igralci, ki močno narekujejo trende prihodnosti. Facebook, Twit- ter, Microsoft, Apple in Google so le nekatere izmed številnih sil iz sveta informacij- skih tehnologij, katerih vpliv občuti ves svet. Ni nenavadno, da se je v tem okolju usta- lil tudi program novinarskega izobraževanja, namenjenega predvsem izmenjavi najbolj- ših praks in razmisleku, kako kar najbolje predstaviti vpliv inovacij na družbo.
Sedež National Public Radia v Washingtonu. Urednik Stu Seidel razlaga, da preizkušajo tudi njihov poslovni model. NPR ni več le produkcijska, temveč tudi distribucijska hiša. NPR-ova aplikacija za iPad je ena najbolj priljubljenih za spremljanje novic.
neh. Oddaje v produkciji KQED so objavljene na portalu Youtube, pisci blogov in neprofit- ne organizacije pa lahko videoposnetke vključijo tudi v svoje strani. Strategija se je izkazala za izredno uspešno, število ogledov posamezne oddaje je merljivo in visoko.
Vsebinsko je oddaja blizu radijski oddaji Vala 202 Frekvenca X in televizijski Ugriznimo v znanost, le da gre tu za skupen in »povsod prisoten« projekt. V prihodnosti bi bilo tudi pri nas zanimivo razmisliti o podobnem pri- stopu do novih vsebin.
Konferenca IJ7
Vrhunec programa bo v začetku junija, ko bo na Stanfordu potekala že 7. konferenca o inovacijskem novinarstvu – IJ7. Letos se je bo poleg mene udeležila še ekipa RTV Slovenija.
Edita Cetinski Malnar se je na konferenco uvrstila z oddajo Prava ideja, ki je bila nagra- jena kot najboljši novinarski prispevek o ino- vacijah. Konferenca bo - podobno kot pro- gram sam - namenjena razmisleku o prihod- nosti novinarstva, vplivu inovacij na poklic in izmenjavi najboljših praks. Novinarji in razi- skovalci, ki se udeležujemo letošnjega pro- grama, pripravljamo okrogle mize in delavni- ce, ki se dotikajo raznolikih izzivov inovacij- skega novinarstva. Tako bo ena izmed okro- glih miz namenjena vprašanju, kako z zgod- bami o inovacijah sploh doseči javnost.
Dr. David Nordfors, sicer fizik, ki se je posvetil komuniciranju inovacij v publicistiki, je strnil osrednjo temo letošnje konference:
»Svet poganja kreativna destrukcija, ko ino- vacije spreminjajo družbo in poganjajo eko- nomsko rast. Aktualno vprašanje tega tre- nutka je, kako bo novinarstvo, ki pripoveduje
zgodbe o inovacijah in omogoča javno raz- pravo, v tem času sploh preživelo. Ali je novi- narstvo v povezavi z inovacijami lahko ključ do kolektivne inteligence in inovacijske eko- nomije?« Konferenca IJ-7 je tako namenjena vsem, ki menijo, da sta novinarstvo in inova- cije ključne za prihodnost družbe. Med pova- bljenimi na dogodek so tako novinarji, pred- stavniki medijev in industrije, akademski razi- skovalci, fakultete, študentje in drugi, ki jih privlači področje inovacij. Uvodno besedo bodo letos imeli Larry Leifer, eden izmed ustanoviteljev Stanfordove šole oblikovalske- ga razmišljanja d.shcool, poleg njega pa še direktor Googlovih novic Krishna Barat.
Podelili bodo tudi nagrado najboljšemu novinarju oziroma zgodbi, ki pooseblja vred- note inovacijskega novinarstva. Nominiranih je 12 uveljavljenih novinarjev iz medijskih organizacij, kot so New York Times, New Scientist, San Jose Mercury News, KQED in druge.
Novinarji in hekerji: novinarstvo za iPad.
Aprila je Apple na tržišču predstavil že težko pričakovani tablični računalnik iPad. Po prvih vtisih gre predvsem za napravo, name- njeno branju medijev. Ipad se najbolje obnese kot elektronska knjiga, časopis ali preprosto spletni brskalnik. Večina ameriških medijskih hiš se je na nov izdelek pripravila, tudi National Public Radio (NPR), vendar razvijalci še vedno menijo, da nihče izmed prvih medij- skih posnemovalcev ni izkoristil vseh predno- sti »novic na dotik«. V iskanju kar najbolj bogate izkušnje branja novic je KQED sponzo- riral dvodnevno srečanju novinarjev in pro- gramerjev, katerega cilj je bilo prav oblikova- nje informativnih oziroma novinarskih aplika- cij za iPad. V 48-ih urah so našli 13 konkre- tnih rešitev. Večina aplikacij upošteva multi- medijskost iPada in predvideva, da bodo bral- ci želeli sami izbirati med besedilom, videom in zvočnimi posnetki. Pomemben vidik novic postaja tudi lokacija bralca, ki jo nove mobil- ne naprave prepoznajo, in združevanje vsebi- ne s socialnimi mediji. Pričakujejo, da bo vsaj nekaj izmed predlaganih idej kmalu na voljo v Applovi trgovini aplikacij za iPad.
tekst in foto: Matej Praprotnik
Edini dela prosti dan v februarju, predsednikov dan, smo udeleženci programa izkoristili za piknik na severnem delu zaliva San Francisca. Pogled na mesto ter most in meglo, ki ga zaznamujeta.
Na dvodnevnih delavnicah programiranja za iPad sta bili nagrajeni dve ideji: novice za otroke in aplikacija, ki spremlja dejanja izvoljenih politikov, bralcu pa omogoča, da z njimi razpravlja v socialnem omrežju Twitter.
Za ljudi, ki delamo v medijskem svetu, to velja še toliko bolj. Vsaka oddaja, prispevek, projekt, ljudje, s katerimi sodelujemo, družbene in tehnološke spremembe, ki nas postavljajo pred nove izzive, širijo naša obzorja in zahtevajo obvladovanje razli- čnih veščin ter nova in nova znanja. Če temu sledimo, če ne dopustimo, da nas
»povozi čas«, smo lahko inovativni in ustvarjalni, konkurenčni, zazrti v prihod- nost ter zavezani razvoju. V katerokoli delovno skupino na RTV bi pogledali, bi ugotovili, da so naši sodelavke in sodelav- ci vključeni v različna interna izobraževa- nja, da jih je vse več, ki študirajo ob delu, udeležujemo se predavanj, seminarjev, tečajev, delavnic, predvsem pa se veliko samoizobražujemo. Tokrat bomo kot pri- mer učeče se »rtv družbe« prikazali enoto 1.
programa Radia Slovenija, ki jo sestavlja šest uredništev (uredništvo dnevnoaktual- nega programa, uredništvo večernega in nočnega programa, uredništvo za glasbo, uredništvo programa za mlade, uredništvo dokumentarnega programa in uredništvo izobraževalnega programa). Uredništvo izobraževalnega programa vodi Ina Petric, ki dobro pozna pomen in vlogo nenehnega učenja, Ina pravi: »Smisel
izobraževanja je, da ceniš preteklost, razu- meš sedanjost in ustvarjaš prihodnost.«
Potrkali smo po pisarnah 1. programa Radia Slovenija, se sprehodili po živahnem radijskem hodniku v drugem nadstropju, sogovornike smo našli tudi v studijskih prostorih, saj nenehno nekaj delajo in hiti- jo sem ter tja. Predstavljamo vam nekaj njihovih zgodb in mnenj o nabiranju novih znanj, o izobraževalnih izkušnjah, željah in ambicijah.
Toni Laterner, urednik oddaje Slovencem po svetu v uredništvu večernega in nočnega programa, je bil navdušen nad delavnico, ki jo je za ustvarjalce 1. programa Radia Slovenija pred kratkim pripravilo Izobraževalno središče RTV Slovenija:
»Govorna kultura je in mora biti stal- nica našega Prvega programa. Nikoli ni odveč pogovoriti se o tem, izmenjati mne- nja in prisluhniti nasvetom strokovnjakov, zato sem bil zelo vesel predavanja oziroma pogovora o kulturi radijskega govora, ki sta ga vodili Ajda Kalan in Nataša Dolenc.
Na dobro izbranih primerih smo udeležen- ci – pohvalna je množična udeležba – dobili vpogled v nekatere nerodnosti in
napake, ki se nam prikradejo v govorni program. Prepričan sem, da bi morali imeti takšne delavnice večkrat na leto, saj nam lahko le koristijo in še izboljšajo pre- poznavnost nacionalnega radia po lepem slovenskem jeziku. Morda bi bilo dobro, da bi predavateljici pripravili povzetek njunih opažanj, pripomb, razlag, saj bi pisno gra- divo novinarjem in urednikom zelo koristi- lo. Skratka, podpiram organizacijo pogo- stejših seminarjev o radijskem govoru!«
Mateja Železnikar, v.d. urednice uredništva večernega in nočnega pro- grama, je v svoji več kot petnajstletni novinarski karieri na Radiu Slovenija ugotovila, da je stalno izobraževanje nujnost, brez katere ustvarjanje kako- vostnih in zanimivih programskih vse- bin ni mogoče:
»Da o formalni izobrazbi, brez katere si vedno na preizkušnji in hočeš nočeš v podrejenem položaju, ne le finančno, tudi sicer, sploh ne govorim. Vsekakor pa pred- nost stalnega izobraževanja in usposablja- nja ni le v tem, da si seznanjen z vsemi možnostmi, ki jih ponuja nova tehnologija, temveč tudi z dobrimi in slabimi praksami, s katerimi so se soočili sorodni mediji v Evropi in po svetu. Javni RTV servisi brez ponudbe na spletnih straneh danes ne morejo uspešno konkurirati komercialnim medijem, tudi brez vključevanja spletnih socialnih omrežij in drugih možnosti, ki jih ponuja svetovni splet, v ponudbo pro- gramskih vsebin in za njeno promocijo, si uspešnega delovanja javnega radia ni mogoče predstavljati. Vsega tega ne bi tako dobro poznala, če se ne bi odločila za študij medijskih komunikacij v Mariboru, ki mi je konec koncev zagotovil tudi formal- no izobrazbo za moje novinarsko delo. Ker sem študirala ob delu, je bilo naporno, še posebej zato, ker sem študij vzela nadvse resno, vendar je bilo vse skupaj zelo kori- stno in poučno. Enako pomembno kot formalna izobrazba ter njeno nadgra- jevanje je za novinarsko delo nuno dodatno izobraževanje. Dve izkušnji v zad-
izobraževanje
Kar naprej se učimo!
Ob besedi učenje marsikoga kar strese, saj se spomni na šolo, guljenje klopi, učitelje,
slabe ocene, izpite, dolgočasne učbenike … A učenju, ki sproža take negativne aso-
ciacije, delamo krivico. Življenje je v resnici eno samo učenje.
tekst: V.P.foto:D.K. in R.B.
njem letu, sodelovanje na festivalu Prix Europa v Berlinu in seminar o zagotavlja- nju raznolikosti na javnem RTV servisu, sta bili za moje nadaljnje delo na 1. pro- gramu Radia Slovenija nadvse koristni.
Zgodba o slepih maserjih, dokumentarna radijska oddaja, ki sva jo naredila skupaj z Markom Radmilovičem, se je uvrstila na festival Prix Europa v Berlinu. Septembra lani sem tako sodelovala na finalnem izbo- ru in bila tudi članica žirije, ki je ocenjeva- la vsa izbrana dela. V petih dneh sem tako poslušala več kot 40 radijskih dokumen- tarnih zgodb (feature), o njih razpravljala in jih ocenjevala. Slišati, kaj in kako delajo drugi, spoznati njihove ideje, zanimive in inovativne načine predstavi- tev zanimivih in aktualnih zgodb, ob tem razmišljati o dobrih in šibkih straneh last- nega dela, je izkušnja, ki jo je vredno doživeti. Druga zanimiva izkušnja je sode- lovanje na seminarju nizozemske nevladne organizacije Miramedia v Sofiji pred nekaj tedni. Namen projekta je zagotoviti večjo raznolikost v medijih in omogočiti predstavnikom manjšin in marginaliziranih skupin, da dobijo svoje medijsko mesto, da se tako sliši tudi njihov glas. V Sofiji smo s pomočjo analize prispevkov o manjšinah spoznavali pasti, slabe in tudi dobre prime- re predstavitev manjšinskih vsebin v javnih RTV servisih. Nadvse koristno izobraževa- nje za boljše novinarsko delo v medijih, v katerih o manjšinah pogosto govorimo na pamet in ne da bi v prispevek vključili tudi ljudi, ki jih obravnavamo. Seminarji
o raznolikosti v medijih bodo jeseni tudi v Sloveniji, saj bomo znanje in ideje, ki smo jih dobili na izobraževanju v Sofiji, pripra- vili tudi pri nas. Dobili smo namreč odlično gradivo, ki so ga pripravili na BBC, in ki bo osnova tudi za naše nadaljnje delo in posredovanje znanj drugim. Brez stalnega usposabljanja in izobraževanja namreč ni kakovostnega in razvojno naravnanega radijskega (pa tudi televizijskega) progra- ma javnega RTV servisa.«
Simona Moličnik, urednica za ljudsko glasbo v glasbenem uredništvu 1. pro- grama, je povedala, da ima srečo, ker se ji nenehno odpirajo nove izobraževalne poti:
»Po končanem študiju muzikologije sem se zaposlila v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Tam sem pridobila formalno izobrazbo v biblio- tekarski stroki, programskem sistemu COBISS, magistrirala iz historične muziko- logije ter nato iskala poti in rešitve pri digi- talizaciji glasbenih rokopisov, tiskov in zvočnih posnetkov. Petnajst let sem se ukvarjala s področjem hranjenja, ohranja- nja, predstavljanja in posredovanja nacio- nalne glasbene dediščine. Zelo sem vesela, ker so se mi pred dvema letoma odprla vrata Prvega programa Radia Slovenija. Tu se ukvarjam predvsem z ljudsko glasbeno dediščino. Vse skupaj se je začelo s spo- znavanjem radijske hiše, njenega bogatega arhiva, snemalne tehnologije, montaže, radijskih digitalnih sistemov … Pri govor-
nem usposabljanju se človek sooči z real- nostjo lastnega glasu in sposobnostjo nastopanja pred radijskim mikrofonom, z umetnostjo komuniciranja. Veliko razmi- šljam o tem, kako se približati ljudem, ki niso vajeni medija, da se odprejo, da v mikrofon razgrnejo svoje zgodbe v besedi in glasbi. Kako postaviti prava, jasna, vsem razumljiva vprašanja, ki bodo obrodila vse- binske in zanimive odgovore. Skratka, lukenj v znanju kar mrgoli, in vsaka oddaja mi še kakšno doda. Luknjo in novo izkuš- njo. Če strnem, doslej mi je jasno le to, da je za oblikovanje ene same oddaje potreb- na širina in da je ob lastni stroki nujno poznati tudi prvine novinarskega dela, suverenega rokovanja s tehnologijo, razu- mevanje psihološke moči medija in da je nujno tudi lastno samoizpraševanje. V veselje mi je, da so mi ljudje v naši hiši pri- pravljeni nesebično pomagati in me izobraževati, ko prodiram v svetove novih obzorij. Kadar pa smo nezadovoljni, je dobro, če se spomnimo besed Benjamina Franklina, da investiranje v znanje izplača najvišje obresti. Na Prvem te obresti že okušamo!«
Jana Bajželj, urednica uredništva programa za mlade, se je oktobra lani udeležila EBU seminarja v Brightonu v Veliki Britaniji, na katerem so predsta- vili primere dobre prakse na področju prilagajanja radijskega medija potre- bam mladih poslušalcev:
»Seminar je bil odlična odskočna deska za začetek mojega dela v programu za mlade, v katerem poskušamo privabiti še več mladih k poslušanju in sodelovanju v naših oddajah. Pomembno sporočilo tega seminarja je bilo, da moramo kljub ostri konkurenci komercialnih radijskih postaj in novih načinov komuniciranja, tudi pri vsebinah za mlade še naprej graditi na kakovosti, verodostojnosti, izvirnosti in kri- tičnosti.«
Maja Derčar, novinarka v uredništvu izobraževalnega programa:
»V slabih petih letih dela na Prvem pro- gramu mi je v kri prišel imperativ, da moramo biti »prvoprogramci« zvedavi že po naravi, seznanjeni, informirani, širše razgledani in, kar je nepogrešljivo, vključe- vati se moramo v organizirana izobraževa- nja, brez lastnega izobraževanja pa tudi ne gre. Povedano po šolsko, vsak med nami mora opraviti nekaj obveznih predmetov, Množično obiskana delavnica o radijskem govoru, ki jo je za ustvarjalce 1.programa Radia
Slovenija pripravilo Izobraževalno središče RTV Slovenije, vodili pa sta jo Nataša Dolenc in Ajda Kalan.
ostane pa mu še dovolj prostora za razi- skovanje v okviru »izbirnih« predmetov.
Osebno sta k mojemu poznavanju radijske- ga dela in vsebine, ki jo pokrivam, najbolj pripomogli delavnica EBU v Ženevi in izobraževanje o insolventnosti podjetij v okviru izobraževalnega središča RTV Slovenija. Nepogrešljivi so bili seminarji v Bruslju o monetarni uniji in finančni krizi ter vsa podobna tematska srečanja na čelu s tujimi strokovnjaki. Seveda pa med poro- čevalskim delom nikoli ni odveč prisostvo- vati konferencam, dogodkom, okroglim mizam od začetka do konca. Čeprav se med novinarje zaradi narave dela ali hitro-
sti odzivanja rada prikrade neučakanost, pa je koristno (celo nujno) dogodkom pozorno prisluhniti, tudi če trajajo ure in ure in jih ne bomo posredovali javnosti.
Tudi ob poslušanju pet ur trajajočih preda- vanj bančnikov, borznikov ali zavarovalni- ških šefov sem se veliko naučila in »našpi- čila« ušesa ob dilemah, ki so že porajale temo za kakšno od prihodnjih oddaj.
Izobraževalne vsebine se ponujajo povsod okrog nas! Novinarji pa, seveda, ne more- mo iz svoje kože niti v prostem času, ki ga zlijemo s službenim tako, da smo »na preži«
za zgodbami, ki jih pripravljajo drugi.
Izobraževanje, izobraževanje… prebiranje, odbiranje… priznam pa, da včasih posku- šam vse odmisliti, da se vame naseli nova izkušnja… čeprav, glej ga, zlomka, tudi ta nova izkušnja se pozneje prikrade v kakšno oddajo ali prispevek. Ne, »prvoprogramec«
ne more iz svoje kože!
Janko Petrovec, urednik zamejske
oddaje Sotočja, ki je v radijsko novi- narstvo in voditeljstvo »skočil« iz igral- skega poklica:
»Dan, v katerem se nič ne naučim, je zame izgubljen. Vesel bi bil, ko bi ta stavek zrasel na mojem zelniku, a mi ga je zaupal dr. Miha Kos med intervjujem, ki sva ga opravila pred letom. Odtlej se je zvrstilo veliko intervjujev, in vsak je v meni pustil sled znanja. Leti, ki sem ju doslej preži- vel na Radiu Slovenija, sta bili morda čustveno manj intenzivni kot pred tem dobro desetletje v igralskem poklicu. A koliko znanja, koliko vprašanj in koliko novih veščin mi je oplemenitilo življenje! In
koliko idej, ki se rojevajo, se pretakajo in se plemenitijo ob vsakdanjem stiku s kolegi najrazličnejših osnovnih poklicev. Res, tu ni izgubljenih dni.
Neli Skulj, poslovna sekretarka 1.
programa, je povedala, da tajnice in poslovne sekretarke opravljajo veliko različni nalog, ki se stalno spreminjajo in dodajajo nove:
»Te naloge so podprte z različnimi raču- nalniškimi programi, ki se neprenehoma dopolnjujejo. Zato je za uspešno opravlja- nje dela potrebno ustrezno izobraževanje.
Tak primer je program EVI za vodenje dnevnih evidenc delovnega časa , pa pro- gram za pripravo pogodb o delu in potnih nalogov. Oba sta v določeni meri specifi- čna za RTV, zato je specializirano izobraže- vanje še toliko bolj pomembno. Za uspešno delo tajnice in poslovne sekretarke potre- bujemo ne le nova računalniška znanja, temveč moramo slediti spremembam in
novostim tudi na področju organizacije dela, izvedbe programa, obnavljati in bogatiti znanje tujih jezikov … Izobraževanja ni nikoli dovolj, vlaganje v znanje pa ni strošek, temveč naložba, ki prinaša pozitivne rezultate.«
Peter Močnik, mladi novinar, sodela- vec v dnevnoaktualnem uredništvu 1.
programa:
»Če bi rekel, da sem radijski zelenec, bi bilo bržkone premalo. Težko opišem odte- nek zelene, ki bi dovolj slikovito orisal zele- nost, s katero stopicam po radijskih hodni- kih. Fraza »zelen kot trava« je izgubila na vrednosti takrat, ko sem prestopil prag uredništva, kjer delam. Po novem bi mora- lo veljati: zelen kot Močnik. A počasi se barva le spreminja. Iz dneva v dan izgublja svojo fluorescentno zeleno in danes, če me pogledaš, sem vsaj toliko potemnel, da oči več ne bolijo. In tudi ušesa ne. Bojda.
Zahvaljujoč vztrajnima Suzani Köstner in Maji Šumej, ki mi še danes, ko je jezikovno izobraževanje že skoraj pri koncu, dobro- hotno razlagata, da govorim preveč skozi nos in da so poudarjeni samoglasniki pre- dolgi. Zelo verjetno je, da bom skozi nos govoril še nekaj časa, a verjamem, da me bosta pomagali odnosljati. Zdaj oddaj, poročil in prispevkov ne poslušam več, ne da bi iskal napake pri e-jevskih ali o-jevskih premenah ali pri izgovorjavi letališča Brnik, Rakova Jelša … Obiskujem tudi novinarsko izobraževanje, ki sta ga pripravila 1. pro- gram in Izobraževalno središče RTV Slovenija, kjer z Vesno Burnik in Ferijem Kuplenom pilimo novinarske in tehnične veščine. Vem, da izobraževanja še dolgo ne bo konec in če velja, da se učenje ne sme končati niti takrat, ko po poslednjem žuru z rtv-ja odkravsljamo v penzijo, potem bom šolske klopi gulil še nekaj časa. Če me zaradi predolgih poudarjenih samoglasni- kov prej ne spodijo J. Zeleno, ki te ljubim zeleno, je dejal Lorca, in tako pravim tudi jaz. Hvala vsem, ki mi omogočajo in poma- gajo, da počasi rdim.«
Tatjana Pirc, odgovorna urednica 1.
programa Radia Slovenija:
Po skoraj tridesetih letih dela na radiu vsak dan bolj vem, da nič ne vem. Zato se je treba kar naprej učiti. Pa še nekaj! Noam Chomsky je dejal, da učenje ni kot polnje- nje steklenice z vodo, ampak vzgajanje rože, ki raste po svoje.«
izobraževanje
oddaje
tekst in foto: Irma Ferlinc Guzelj, urednica oddaje LIZEkipa oddaje LIZ in dr. Emil Erjavec na Posvetu KSS
Poskusne kmetijske oddaje so na TV Ljubljana začeli pripravljati leta 1957. Prva kmetijska oddaja TV Ljubljana, ki so si jo lahko ogledali gle- dalci bivše Jugoslavije pa je bila predvajana 28.12.1958. Takratni ustvar- jalci kmetijskih oddaj so oblikovali koncept kmetijskih oddaj po katerem so pripravili osrednjo temo, v sodelovanju s kmetijskimi strokovnjaki. Ob tem so pripravljali tudi informacije s kmetijskega področja in napoved vremena. Prva strokovna sodelavka in voditeljica oddaje je bila inž. kme- tijstva, Tončka Berlič, ki se takole spominja svojih televizijskih začetkov:
»Pojma nisem imela kaj je televizija in kako deluje. Ko sem prvič prišla na televizijo so bile sobe polne ljudi. Veliko so govorili jaz pa pol tega sploh nisem razumela – kamera, zoom, skript. . . Hecno in težko je bilo prvič dojeti kako pripraviti skript, kaj naj bi bil avdio in kaj video del oddaje. Nastopali smo v živo in dostikrat se je komu kaj zapletlo.«
Ker na podeželju niso imeli televizijskih sprejemnikov, v mestih jih pa tovrstna tematika ni preveč zanimala je TV Ljubljana leta 1961 izvedla anketo in na podlagi rezultatov januarja leta 1962 kmetijske oddaje TV Ljubljana ukinila. Do leta 1969 so jih pripravljali v drugih republikah bivše Jugoslavije. Leta 1969 pa je ljubljanska televizija ponovno dobila svoje Kmetijske razglede, ki so jih leta 1973 preimenovali v oddajo Ljudje in zemlja in to ime nosi oddaja še danes. V 51 letih se je na televiziji zvrstilo veliko zunanjih in televizijskih sodelavcev, ki so pripravljali in oblikovali kmetijske oddaje ter tako prispevali k razvoju slovenskega kmetijstva in osveščanju Slovencev o pomenu kmetijstva
Oddaja Ljudje in zemlja danes
50 minutna oddaja je na sporedu vsako nedeljo ob 12.00, na prvem programu slovenske televizije. Trikrat na mesec jo pripravljajo v maribor- skem uredništvu, enkrat mesečno pa v koprskem. Oddaja Ljudje in zem- lja je namenjena vsem, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, ogleda pa si jo tudi veliko tistih, ki niso neposredno povezani s kmetijsko proizvodnjo, zanima pa jih kje in kako je pridelana naša hrana, kako skrbimo za okolje, kaj nam prinašajo vremenske spremembe. . . Oddaja Ljudje in zemlja je informa-
tivna in svetovalno - izobraževalna. V oddaji avtorji predstavljajo številne kmetije po vsej Sloveniji. Ob aktualni sezonski tematiki s kmetijskega po- dročja so v oddaji tudi uporabni strokovni nasveti ter prispevki, ki sezna- njajo z ukrepi kmetijske politike in z novostmi na področju zakonodaje.
Pri pripravi oddaj sodelujejo številnimi strokovnjaki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarske zbornice, fakul- tet, šol in inštitutov, ki delujejo na kmetijskem, živilskopredelovalnem in gozdarskem področju. Oddajo si je v lanskem letu ogledalo povprečno 112 000 gledalcev. V mariborskem uredništvu jo pripravlja skromna ekipa ustvarjalcev: urednica in novinarka Irma Ferlinc Guzelj, novinarja Tatjana Kren in občasno Drago Soršak, snemalca Damijan Krajnc in Mirko Čavničar, asistenti Aleksander Ros, Matej Šteflič , Borut Krois, rea- lizator in montažer Bojan Stajnko in tajnica Marjana Orthaber.
IFAJ nagrada Tatjani Kren , novinarki oddaje Ljudje in zemlja IFAJ (International Federation of Agricultural Jurnalists) je medna- rodno nepolitično in strokovno združenje kmetijskih novinarjev v kate- rem je povezanih 30 stanovskih društev kmetijskih novinarjev, tudi slovensko združenje kmetijskih novinarjev DANS (Društvo agrarnih no- vinarjev Slovenije). IFAJ vzpodbuja in razvija strokovno delo na področju kmetijskega novinarstva ter s svojim delom prispeva k izboljšanju po- gojev dela novinarjev v državah, kjer se novinarji soočajo z različnimi oblikami ogrožanja svobode tiska.
IFAJ vsako leto podari nagrado desetim mladim perspektivnim kme- tijskim novinarjem, ki pokrivajo področje kmetijstva, gozdarstva, pre- hrane in razvoja podeželja. Tako jim omogoči udeležbo na letnem kon- gresu in drugih strokovnih srečanjih, kjer se med seboj spoznajo in kas- neje tudi sodelujejo. Med letošnjimi nagrajenci je tudi Tatjana Kren, no- vinarka TV Maribor, ki je nagrado prejela aprila letos v belgijskem me- stu Ostende.
Tatjana Kren, prejemnica nagrade IFAJ – Alltech Young Leaders in Agricultural Journalism: »Zame je bila to odlična in enkratna izkušnja.
Kmetijsko novinarstvo je namreč precej specifično in tudi v velikih državah kot so denimo ZDA, Avstralija ali Kanada se s tem ukvarja malo novinarjev. Za večino velja, da so povezani s kmetijstvom, bodisi so odraščali na podeželju bodisi imajo izobrazbo kmetijskih strok. Vendar pa je na prvem mestu novinarstvo in nepristransko poročanje o kme- tijski dejavnosti, ki je v sodobnem času pred številnimi izzivi. Med njimi sta vedno večja potreba po hrani, zaradi naraščanja svetovnega prebi- valstva ter klimatske spremembe, ki so najprej in najbolj prizadele prav kmetijstvo. Z nagrado, ki je meni in še devetim mladim novinarjem iz Nemčije, Južne Afrike, Argentine, Kanade, Velike Britanije, Španije, Srbije, Finske in Irske omogočila udeležbo na tem kongresu so nas v IFAJ- u želeli spodbuditi k še bolj kakovostnemu novinarskemu delu in pre- nosu znanj ter izkušenj v mednarodnem prostoru. Razumevanje vloge kmetijstva in ljudi, ki so z njim neposredno ali posredno povezani, je na- mreč ključno za trajnostni razvoj planeta.«
Ljudje in zemlja - oddaja namenjena vsem, ki jih zanima kmetijstvo
Ob 50. letnici predvajanja prve kmetijske oddaje na TV SLO, 28.12.2008, smo nekoliko
pobrskali po zgodovini te oddaje in našli precej zanimivega arhivskega materiala, nam je
povedala , Irma Ferlinc Guzelj, urednica oddaje Ljudje in zemlja v mariborskem uredništvu.
Takrat je bil Radio Maribor še na Koroški ce- sti. Z vozilom se je kmalu udomačil, prav tako z njegovo tehniko.» Spoznal sem tonskega moj- stra z Radia Ljubljana Vinka Rojca, pa Saša Pavliča in asistente, ki so me uvedli v tehnolo- gijo reportažnega avtomobila«, se spominja Stanko. »Postavitev mikrofonov, kablov in drugo spremljajočo tehniko sem z veseljem sprejel in dvaintrideset let služboval na Radiu Maribor.« Naš sogovornik je asistent, vodja re- portažnega vozila in še voznik. Opravlja tri funkcije v enem. »Na Koroški cesti Smo imeli samo osebno vozilo za novinarje in reportažni avto, mercedes, v katerem je bila mešalna miza.
Veliko smo delali za Ljubljano, oddaje in pri- spevke s Koroškimi in Porabskimi Slovenci. So- delovali smo pri oddajah Koncert iz naših kra- jev, Veseli tobogan, pa Melodije morja in sonca za koprski studio.« V zgodnjih letih je reporta- žni avto za Radio Ljubljana vozil Stane Likeb.
»Zelo veliko me je naučil. Reportažna avtomo- bila sta si bila zelo podobna. Veliko sva poto- vala skupaj. Snemala sva na Dnevih slovenske popevke, prireditve v Križankah, v Hali Tivoli, pa v Cankarjevem domu. Reportažni mini avtobus v Kopru je bil manjši, vozili v Ljubljani in Mari- boru pa večji. V Kopru je imela mešalna miza deset vhodov, v Ljubljani in Mariboru osem- najst. Velikokrat so z velikih glasbenih priredi- tev delali trije reportažni avtomobili skupaj.
Snemali smo različne izvedbe ali instrumen- talne dele s koncertov, na koncu pa smo vse skupaj združili.«
Slovenske zamejce pokrival Radio Maribor.
V letih železne zavese je bilo težavno poto-
vati na Madžarsko. »Tja smo uspeli priti prek raznih prijateljev iz Lendave in Murske Sobote.
Na Madžarskem smo morali biti zelo pazljivi.
Kadar smo sedeli v gostilni ali lokalu, sem opa- zil, da nas je nekdo zasledoval, skratka bil je v bližini. Tromeja je bila zelo zavarovana, Mono- šter in Spodnji Zgonik. Čez mejo smo hodili po strogo varovanih poteh. Prevozili smo okoli šestdeset kilometrov, danes bi jih od deset od dvajset, če bi šli naravnost in ne naokoli kot ne- kdaj.«
Koroški Slovenci so jih zelo radi sprejeli, po- sebej v Železni kaplji, kjer so imeli povečini kon- certe. »V tistih časih smo koncerte snemali, saj ni bilo možnosti, da bi jih prenašali. Potrebo- vali bi veliko dovoljenj. Posneli smo prireditev in jo predvajali. Ljudje so bili zelo zadovoljni. Pel je denimo Laci Korpič, ki je po koncertu igral še eno uro samo za nas. Koroški Slovenci so bili zelo počaščeni, da smo snemali njihove prire- ditve. Na Madžarskem so nam pregledali ves avto, dokumentacijo, avtomobilske karte. To so bili hladni časi Železne zavese, okoli leta 1980.
Ponoči ni bilo varno hoditi okrog.« Stanko, tonski mojster Slavko Hohnjec in producent Branko Mlakar so spali v hotelu v Monoštru, kjer niso mogli zakleniti vrat. »V pritličju je bila recepcija, ključev od vrat pa sploh nismo dobili.
Okoli pol treh zjutraj je nekdo hodil po sobi.
Zavpil sem: ‘Kaj delate tu!’ in ga nagnal ven.
Pozneje je iz tega nastal cel cirkus, saj je bil mo- žak madžarski policist, ki nas je imel pod nad-
zorom. Ponoči so nas skoraj na vsakih sto me- trov ustavljali policisti. Vedeli so, od kod smo,
kljub temu smo morali zaradi teh postopkov ohraniti mirne živce.« V Avstriji je bilo drugače.
Na carini so jih pregledali, večjih težav pa ni bilo. Takrat so iz obmejnih krajev naši ljudje ve- liko nakupovali v Avstriji. »Kolegi iz Lendave so obvladali madžarski jezik in so prevajali za nas.
Na mejah cariniki niso znali niti besede sloven- sko. S porabskimi Slovenci, pa včasih tudi s ko- roškimi, smo se bolj težko sporazumevali. Kadar
so govorili v svojem narečju, so bili skoraj ne- razumljivi, zlasti v Podjuni ali Zili.«
V Jajcu, v nekdanji jugoslovanski republiki Bosni in Hercegovini so prenašali proslavo ob 29. novembru, tedanjem državnem prazniku republike. »Tam sta bila reportažna vozila iz Ljubljane in Maribora. Tedaj je bila navada, da je slovesnost vsako leto prenašala druga repu- blika. V Jajcu smo bili s kompletno ekipo pet dni in je bilo zelo zanimivo.«
Čez noč je izginil vinograd
Leta 1996, ko je prvič prišel papež v Slove- nijo, je bil Stanko s tehnično ekipo na veliki pri- reditvi v Medjugorju. Za hrvaško televizijo so delali ljubljanski, mariborski in zagrebški re- portažni avto. Pel je znameniti španski tenorist Careras, prišel je predsednik Hrvaške Franjo Tudjman. »Ko smo na večer prišli na prizorišče, je bil tam še vinograd. Naslednjega jutra ga ni bilo več, temveč asfalt, tako da se je še kadilo iz njega. Prek noči so zemljo razgrnili in okolico asfaltirali. Iz Ljubljane sem v Medjugorje vozil sedemnajst ur, reportažni avto iz Ljubljane je bila znamenita Angelca. S seboj smo vozili tudi ozvočenje.«
Iz časa vojne za osamosvojitev Slovenije se
naša leta
Stanko Mavher
Stanko Mavher je po srednji šoli odšel na služenje vojaškega roka v bivši JLA. Po vrni- tvi je opravil izpite za voznika za vse kategorije. Zaposlil se je v Intereuropi, kjer je vozil pet let. Leta 1979 se je pomudila priložnost na Radiu Maribor, kjer so iskali voz- nika. Prijavil se je in se osmega marca zaposlil kot voznik reportažnega vozila.
Z Vreni Schneider, svetovno smučarsko šampionko, na Zlati lisici.
Pred novim reportažni avtom: od leve Slavko Hohnjec, Janko Slaček, Marko Klobasa, Smiljan Greif, Stanko in Davorin Zemljič.
V mariborskem studiu.
Stanko spominja, da so reportažni avto skrili pri prijatelju v gozdu. Imel je oddajnik in opremo, vendar ni bilo potrebe, da bi ga uporabili. V re- gionalnem centru Maribor nimajo posebne ekipe, ki bi prenašala zgolj zabavno sli resno
glasbo, temveč delajo vsi vse. »Veliko smo de- lali za prireditve na Lentu, postavili smo ozvo- čenje. Prenašali smo iz mariborske filharmonije, s festivala Vurberg, s Ptuja, pa tudi Alpski ve- čer z Bleda. Pogosto smo prenašali maše, pev- ske festivale v Stični, večidel ista ekipa. Tako se dogaja še danes.«
Tehniki so odvisni od tega, kako so reporta- žni avtomobili zasedeni. »Kadar se srečamo lju- bljanska, mariborska in koprska ekipa, si tonski mojstri in tehniki izmenjujemo svoje izkušnje, kar je zelo koristno. Veliko sem sodeloval z Ra- diom Slovenija, z njihovimi mojstri in tehniki.
Vse skupaj nadgrajujemo. Najbolj so hvaležne izkušnje na terenu.«
Ozvočenje imel le Radio Maribor Včasih je imel daleč naokoli ozvočenje edi- nole Radio Maribor. »Za vse, kar se je dogajalo, smo ozvočenje zagotovili mi. Celo na pogre- bih smo bili s svojo tehniko. Nihče ni imel niti ozvočenja niti opreme. Zdaj je veliko zasebnih ozvočenj, pa tudi radijskih postaj. Včasih ni bilo prenosov maš, zdaj jih recimo prenašamo vsako drugo nedeljo. Veliko sodelujemo s Tele- vizijo. Oni zagotavljajo sliko, mi ton.«
V Mariboru imajo nov radijski studio, s Tele- vizijo sodelujejo kot prijatelji, saj se med seboj poznajo. »Danes gre tehnologija zelo hitre na- prej. Ko sem prišel na Radio, so bili v praksi še nagre in trakovi. Nagra je bila zame rolls roys.
Danes so snemalne naprave čedalje manjše.
Ugotavljam, da starejši, ko sem, manjše so na- prave, s katerimi rokujem. Včasih moram na- takniti očala, da lahko zaženem mini disketnik.
Nenehno se moramo učiti, naprave je treba znati uporabljati.«
Stanko Mavher si je že od nekdaj želel, da bi imeli v Ljubljani, Kopru in Mariboru enake re- portažne avtomobile in priključke. »Ljubljana in Koper to imata, ne pa Maribor. Ko prenašamo
kako prireditev iz Cankarjevega doma, so zaradi tega težave.«
Na slabe vremenske razmere se je treba pri- lagajati. »V takem primeru je dobro, da odpe- ljem prej na teren, počasi in previdno. Doživeli smo tudi nevihte med koncertom. Takrat je treba vse zaščititi, zlasti mikrofone. Mariborski reportažni avto je prikladen, ker je manjši.
Lahko se pripeljemo v manjše, višje ležeče kraje, kamor velik reportažni avtomobil ne more.«
Državna himna za neznanca Zanimiva je bila pred leti proslava na vrhu Nanosa, kjer se vreme hitro spreminja. »Ko smo podnevi postavili vse aparature, mikrofone in kable, je bilo vse v redu. Naslednji dan zjutraj je bilo vse megleno, padal je dež, da niti nismo vi- deli odra. Imeli smo neposredni radijski in te- levizijski prenos. Pričakovali smo predsednika države Janeza Drnovška. Od nekod se je poja- vil podoben moški, s čepico na glavi. Godba je začela igrati državno himno, tehnika je vklju- čila prenos. Ko smo spoznali napako, smo pre- nos nemudoma prekinili in ga podložili z glasbo, dokler ni prišel pravi predsednik. Vsi v tehniki smo bili malce šokirani. Na terenu se lahko marsikaj zgodi.«
Radio in Televizija sta v Mariboru v isti hiši kot ena družina. Stanko skrbi tudi za skladišče- nje opreme, pa za mikrofone. Spremembe v RTV hiši, posebej starejši zaposleni spremljajo včasih stresno. »Vedno nas je strah, kako bo na- prej. Želim, da se vse konča dobro, še posebej za tiste, ki delajo tu z dušo in srcem. Vedno sem delal pošteno ne glede na to, kako se je spremi- njala zakonodaja o RTV Slovenija. Sem v tehniki in se tam učim, zanima me tehnologija ne pa politika. Prav pri tehniki na vse to pozabim.«
Stanko veliko kolesari, rad zahaja v hribe, kar mu daje posebno moč. »Z voljo se da marsikaj storiti. Koncerti so po navadi zelo dolgi, z va- jami vred, pripravo ozvočenja in vse ostalo.
Komaj čakam, da se v miru sprostim. Danes so ozvočenja zelo močna, zlasti za rock zasedbe.
Vse je zelo naporno in glasno. Pri ozvočenju je potrebno veliko prilagajanja izvajalcem ali glas- benim sekcijam. Glasbila je treba ozvočiti z ob- čutkom. Glasbeniki imajo na odru posebne že- lje. Nekdo bi imel raje bolj ozvočene bobne, drugi bas, tretji vokale in podobno, treba je vi- šati ali nižati nivoje.«
Na RTV je zelo močno ozvočenje Vprašanje pa je ali je zadostno izkoriščeno.
Zvočniki so težki za nošnjo, zato so potrebni po- sebno usposobljeni ljudi. »Morda imamo prav takšnih premalo, da bi ozvočenja še v večji meri izrabili.« Stanko je v regionalnem centru Mari-
bor zadovoljen predvsem zato, ker se medse- bojno razumejo. »Če imaš rad svoje delo, ni pro- blema. Za svojo opremo skrbimo kot da je naša.
Na Melodijah morja in sonca v Portorožu sem nedavno opazil, da sta mi zmanjkala mikrofon in stojalo. V Križanka pa sem naslednje leto ugotovil, da sta bila na odru pogrešana pred- meta. Tehnika, ki ju je postavil, sem na to opo- zoril. Začel se je izmotavati, me vabiti na pijačo.
Odgovoril sem mu, da z njim ne bom šel na pi- jačo in naj takoj vrne mikrofon in stojalo. Zaradi izginotja sem jih kar nekaj slišal od vodje, češ da sem jih prodal. Oba predmeta sem imel gravi- rana, kar tisti, ki jih je odtujil, ni vedel. Bil je vsaj toliko pošten, da je priznal in ukradeno vrnil.«
Molk med govorom Dolanca.
Na velikih koncertih je težko nadzirati vse dogajanje na odru, ker je tam veliko opreme.
»Zato imamo kakšnega asistenta, ki je zadolžen le za to, da dogajanja na odru opazuje. Glede zaščite naročimo varnostno službo. V Dravo- gradu je pred leti na prireditvi med govorom Staneta Dolanca nekdo izključil kabel za elek- triko. Takoj so morali na zagovor, čeprav je ka- bel izključil eden izmed mimoidočih.
Če je možno, opremo zavarujemo z ograjo.
V Ljubljani je pred leti neznanec izpred cerkve iz objestnosti presekal kabel. Iz Maribora sem moral pridrveti z reportažnim avtom, ker ga v Ljubljani niso mogli usposobiti. Ko sem se po- noči odpravil k avtu, ker sem v njem nekaj po- zabil, me naš varnostnik ni pustil blizu. Dejal je,
‘Lepo te prosim, ne hodi mi blizu’ tako je bil prestrašen.«
Tam, kjer so napeljani kabli, je zelo težavno.
Tehniki se trudijo, da napeljejo kable čim bolj stran od ljudi, da jih ne motijo. »Tehnologija je zelo občutljiva, kabli tudi. Vedno sem srečen, ko je oddaja končana in gre vse mimo. Moram pri- znati, da sem najbolj olajšan, ko se prireditev začne in ko slišim, da je s tonom vse v redu. Na- posled sem le zaposlen v nacionalni medijski hiši, ki mora biti drugim vzor.«
tekst: Jože Skok
Pred starim reportažnim avtom.
S prireditve Naša pesem v Mariboru leta 1980. Z desne Slavko Hohnjec, Urška Čop, Davorin Zemljič in Stanko.
