91 Varstvo Spomenikov, 45 – poročila 46EŠD: 235
Naselje: Koper Občina: Koper
Ime: Koper – mestno jedro, Belvedere, Ballu- ardo terrapienato, t. i. Bastion
(iztek Verdijeve ulice) Področje: UA
Obdobje: 15.–19. stoletje
Bastion je bil odkrit leta 2005, ko se je začelo de- lati na severni mestni obvoznici in ponovno gra- diti krožno cesto okoli mesta Koper. Z izvedbo te ceste so bili porušeni nekateri funkcionalni objekti, označeni z negativno kategorijo, ki so omogočili potek cestišča. S porušitvijo dveh stavb, ki sta bili prislonjeni na mestno utrdbo, je bil Bas- tion razkrit. Da je na tem mestu prisotna večja utrjena ploščad, se je vedelo iz mestnega projekta inženirja Giacoma Fina iz leta 1619 in iz fran- ciscejskih katastrov. V 19. stoletju je bil Bastion predelan v razgledno ploščad, ki se je s stranskimi stopnišči spuščala do morja. Od leta 2007 so sle- dila različna dela (2007 izvedba stopnišča Bastion v Kopru, P/V-213-07 z dne 31. 1. 2007 ter S/III- 817-07 z dne 28. 3. 2007; ureditev treh obokanih prostorov v pritličju Bastiona, O/II-706-07 z dne 29. 3. 2007; obnova Bastiona z razglediščem in gradnja novega objekta – stopnišča, P/V-3609- 07 z dne 21. 12. 2007). Nekatera od teh del so končana, druga pa zaradi sprememb in dopolnitev niso. V letu 2008 je bil izdan dopis za dopolnitev predložene idejne zasnove za obnovo Bastiona z razglediščem (P/V-1947-08-dop. z dne 7. 7.
2008), pozneje so bili izdani kulturnovarstveni pogoji za obnovo Bastiona z razglediščem (P/V- 1947-08/2). Zaradi zgodovinske pomembnosti objekta je bilo z Viljanom Tončičem iz Mestne občine Koper dogovorjeno, da prevzamem celotno raziskavo na stopnji zbiranja dokumentacije. Julija 2007 je bil izdelan arhitekturni posnetek objekta (360-stopinjski arhitekturni posnetki, Smiljan Si- merl, s. p.). V marcu 2008 je bil objekt temeljito fotodokumentiran (fotograf Jaka Jeraša), sledila je raziskava arhivskih dokumentacij. V ekipi pri obnovi Bastiona z razglediščem in gradnjo novega objekta – stopnišča – so sodelovali dr. Sonja Ana Hoyer kot odgovorna konservatorka z ZVKDS, OE Piran, Kristina Žbona, restavratorka (popis in priprava temeljnih restavratorskih del) z Restavra- torskega centra Slovenije, Smiljan Simerl, s. p.
(izdelava arhitekturnega posnetka), fotograf Jaka Jeraša ter Katja Zajko, konservatorka z ZVKDS, OE Piran, zadolžena za temeljito raziskavo objek-
ta in izdelavo konservatorskega programa, ki je bil izdelan aprila 2008.
Do celovite obnove Bastiona skupaj z razglediščem in gradnje novega objekta – stopnišča ni prišlo. V letu 2009 smo na ZVKDS, OE Piran, dobili vlogo za redna vzdrževalna dela mestnega razgledišča Koper – Bastion (S/III-135-09 z dne 2. 2. 2009);
gradnjo novega objekta – stopnišča so zaenkrat opustili.
Objekt kot del srednjeveške utrdbe, pozneje mestno razgledišče, je osrednji motiv povezav mestnega središča z morjem. Do padca Beneške republike je imela utrdba obrambno funkcijo, z avstrijsko nadvlado pa so začeli ta predel nasipava- ti in ga uporabljati v industrijske namene. V drugi polovici 19. stoletja je prostore v Bastionu prev- zela francoska družba J. Champion & Cie. Vins de Champagne iz Remsa; v njih je hranila sode s šampanjcem (PAK 6, OBČINA KOPER, a.e. 221 leto 1888). J. Champion je imel v lasti objekt na izteku današnje Verdijeve ulice, leta 1889 je dal zgraditi povezavo stanovanjskega objekta s kletni- mi prostori Bastiona. V začetku 20. stoletja je bil ta predel Kopra zaradi razvoja koprskega pristanišča precej pozidan, ambienti najvišje kategorizacije so tako postali drugorazredni in povsem degradirani (Pekarniška in Opekarska ulica, Ribiški trg ter ob- ravnavana razgledna ploščad Belveder – Bastion).
S ponovno vzpostavitvijo mestne krožne ceste se je razkrila fantastična utrdbena konstrukcija, ohran- jena skoraj v celoti, nekoč razvrednoteno mestno območje pa je dobilo novo kategorizacijo.
Katja Zajko
92
Varstvo Spomenikov, 45 – poročila
47EŠD: 235 Naselje: Koper Občina: Koper
Ime: Koper – mestno jedro, gledališče Naslov: Verdijeva ulica 3
Področje: UA
Obdobje: druga polovica 13. stoletja in 14. stoletje ter 15.–20. stoletje
Območje Gledališča Koper (Verdijeva ulica 3) je izmed pomembnejših v središču starega mestnega jedra. Verdijeva ulica je namreč ena od štirih glavnih ulic, ki vodijo naravnost do glavnega mestnega trga, Titovega trga. Že v zgodovini je veljala za ulico premožnejših in uglednejših meščanov, še danes so nekatere palače v ulici namenjene protokolarnemu in družabnemu življenju (prostori Mestne občine Koper, Gledališče Koper – mestno gledališče je že v franciscejskem katastru iz let 1819–1874, kinod- vorane). Severni del ulice se je iztekel v razgledno ploščad z Bastionom, južni del ulice pa se je neposredno razširil v glavni mestni trg.
Prvotni objekt, kjer danes stoji gledališče, je že iz leta 1478 (pokrajinski arhiv Koper, družinski
fond Grisoni – Sabini). Stavba je bila sprva v privatni lasti, potem pa jo je lastnik leta 1664 predal v uporabo gledališču. Gledališče z odrom ter štirimi vrstnimi balkoni je bilo zgrajeno leta 1824. Leta 1895 je bilo gledališče v zelo slabem stanju in nujno potrebno prenove; te so se lotili leta 1900 (pokrajinski arhiv Koper, družinski fond Pellegrini). Inženir načrtov prenove je bil Giorgio Calogiorgio (uradni občinski inženir). Zadnje spremembe so na gledališču potekale leta 1949, od starega gledališča so se ohranili le stebrički na galerijah, ki so ločevali lože starih plemiških družin od lož bogatih meščanov Kopra.
V začetku leta 2008 so bili izdani kulturnovarstve- ni pogoji za predvideno preureditev notranjščine gledališke dvorane; ti so zahtevali izdelavo spomeniškovarstvenega elaborata, ki je zajemal izdelavo arhitekturnega posnetka (izdelal ga je PROART, projektiranje, inženiring in svetovanje, d. o.,o.), fotodokumentacijo (izdelal jo je fotograf Jaka Jeraša), sama pa sem bila zadolžena za topo- grafski del dokumentacije. Spomeniškovarstveni elaborat je bil izdelan februarja 2008 in je vključeval temeljito arhitekturno raziskavo.
Z arhitekturno in prostorsko raziskavo objekta in
Zračni posnetek severozahodnega dela Bastiona, zgoraj stavba v nekdanji lasti družbe J. Champion (foto: J. Jeraša)
