V Strategiji obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 so upoštevani bistveni elementi in zaveze do mednarodnih dokumentov, potrjenih na ravni EU in WHO. Avtorica poudarja, da je Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 med prvimi v Evropi uspešno odgovorila na mnoga kompleksna vprašanja.
BOLEZNI 2021
Six-month neurological and psychiatric outcomes in 236,379 COVID-19 survivors: a retrospective cohort study using electronic medical records.
PREDGOVOR
TEŽAVE OSEB Z DEMENCO SO KOMPLEKSNE
IN POTREBNO JIH JE NASLOVITI INTERDISCIPLINARNO TER CELOSTNO
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vzpostavljamo epidemiološko javnozdravstveno spremljanje demence: izvedli smo več ocen razširjenosti demence na podlagi podatkov slovenskega prebivalstva, vključno s projekcijami do leta 2030, zdravstveni kazalec porabe zdravil do zdravljenja demence, smo pripravili prve preliminarne ocene ekonomskih stroškov demence, ki temeljijo predvsem na podatkih zdravstvenega sistema. Večavtorska monografija znanstvenih in strokovnih prispevkov Spremljanje demence v Sloveniji: epidemiološki in drugi vidiki je namenjena laični in strokovni javnosti.
NACIONALNA STRATEGIJA
ZA OBVLADOVANJE DEMENCE V SLOVENIJI
2020 imenoval delovno skupino za pripravo predloga Strategije obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030 (Strategija do 2030). Zato in zaradi navedenega verjamemo, da bo pri pripravi Strategije obvladovanja demence do leta 2030 uspešna.
PREVALENCA DEMENCE
MED PREBIVALCI V EVROPI IN SLOVENIJI
PREGLED LITERATURE
- UVOD
- METODE
- REZULTATI
- RAZPRAVA
- ZAKLJUČEK
European studies on the prevalence of dementia in the elderly: time for a step towards a methodological consensus. Dostopno to: https://www.alzheimer-europe.org/Policy- in-Practice2/Country-comparisons/2013-The-prevalence-of-dementia-in-Europe/Slovenia (citirano 20.
PREVALENCA DEMENCE V SPLOŠNI POPULACIJI
Na podlagi pregleda literature smo izbrali metodologijo za izračun prevalence demence v splošni populaciji na način, ki omogoča primerjavo podatkov s predhodno izvedenimi evropskimi študijami. Zaključek: Za vzpostavitev epidemiološkega spremljanja demence smo izvedli prvo oceno razširjenosti demence v splošni populaciji za leto 2018 in napoved za leto 2030 na podlagi podatkov slovenske populacije. Namen prispevka je bil na podlagi pregleda literature ugotoviti trend razširjenosti demence v splošni populaciji sveta, Evrope in Slovenije v zadnjih dvajsetih letih ter hkrati oceniti razširjenost. demence za Slovenijo v letu 2018 in napoved za leto 2030 na podlagi podatkov o prebivalcih Slovenije, na način, ki bi bil primerljiv z ocenami za Evropo.
Na podlagi teh zadetkov smo upoštevali metaanalize in sistematične preglede literature, ki so vključevali oceno razširjenosti demence v Evropi. V zadnjih dvajsetih letih je bilo narejenih več ocen razširjenosti demence za svet in Evropo, nekaj ocen tudi za Slovenijo. Projekcija incidence demence za leto 2030 po stopnji (%) in številu primerov demence po izbranih 5-letnih starostnih skupinah, po spolu in skupaj za Slovenijo je prikazana v tabeli 2.
Alzheimer Europe je ocenil razširjenost demence v EU-281: leta 2012 je bilo skupaj 8,7 milijona ljudi z demenco (2,9 milijona moških in 5,8 milijona žensk), kar je v povprečju 1,6 % prebivalstva. Ocena razširjenosti demence v populaciji na podlagi nacionalnih podatkov lahko predstavlja pomemben korak k epidemiološkemu spremljanju demence.
PREDPISOVANJE ZDRAVIL
ZA ZDRAVLJENJE DEMENCE V SLOVENIJI V OBDOBJU 2008–2020
ZAKLJUČKI
V predstavljeni retrospektivni, observacijski študiji smo ugotovili, da so bili v Sloveniji v obdobju 2008-2020 najpogosteje predpisana zdravila za zdravljenje demence zaviralci encima acetilholinesteraze. Ambulantno predpisovanje zdravil za zdravljenje te bolezni se je v proučevanem obdobju povečalo pri obeh spolih, število prejemnikov vsaj enega recepta za zdravljenje demence pa se je več kot podvojilo, kar gre pripisati večji dostopnosti zdravljenja od leta 2018, ko so bili sprejeti pomembni ukrepi ZZZS. Trendi v diagnostiki in zdravljenju ljudi z demenco v Združenem kraljestvu od 2005 do 2015: longitudinalna retrospektivna kohortna študija.
Trends in prescribing of drugs for the treatment of dementia in Slovenia from 2008 to 2018. Accuracy of general hospital dementia diagnoses in England: Sensitivity, specificity and predictors of diagnostic accuracy 2008-2016.
PADCI PRI STAREJŠIH ODRASLIH
V zadnjih desetletjih se je znatno povečalo število raziskav, ki ugotavljajo dejavnike tveganja za padce pri starejših odraslih. Tveganje padca se povečuje s številom kroničnih bolezni (80), povečuje pa se tudi pri ljudeh, ki dobro funkcionirajo (27). Večkronična mišično-skeletna bolečina je uporaben klinični indeks za napovedovanje tveganja padcev pri starejših odraslih z normalno motorično funkcijo.
Risk factors for injurious falls in older adults: Role of sex and duration of follow-up. Muscle quality is associated with dynamic balance, fear of falling, and falls in older women. Home environmental risk factors for falls in the elderly and the efficacy of home modifications.
Antidepressant use and recurrent falls in community-dwelling older adults: findings from the Health ABC study. Panel on Prevention of Falls in Older Persons, American Geriatrics Society and British Geriatrics Society.
EKONOMSKO BREME DEMENCE V SLOVENIJI V OBDOBJU 2015–2018
Metode: V raziskavi smo ekonomsko breme demence izračunali na podlagi podatkov, pridobljenih iz medicinskih baz podatkov. Razprava: Rezultati analize so pokazali visoko ekonomsko obremenitev demence, vendar zaradi omejitev pri pridobivanju podatkov niso zajeli vseh neposrednih in posrednih stroškov, ki jih je mogoče pripisati demenci. Raziskava stroškov bolezni prikazuje ekonomsko breme bolezni in ocenjuje, kaj se pridobi z zmanjšanjem vpliva bolezni ali vsaj odložitvijo bolezni na poznejše obdobje.
Namen pričujoče raziskave je bil prikazati ekonomsko breme demence v Sloveniji v obdobju 2015-2018, in sicer na podlagi rutinskega zbiranja zdravstvenih podatkov, saj postaja demenca velik javnozdravstveni problem tako v Sloveniji kot v mnogih drugih državah. okoli sveta. Ocenjeno ekonomsko breme izbranih diagnoz bolezni v obdobju 2015-2018 za Slovenijo znaša približno 0,3 % vseh izdatkov za zdravstvo letno, kar predstavlja 0,05 % BDP letno v tem obdobju. S študijo smo želeli oceniti ekonomske stroške demence v obdobju 2015-2018 v Sloveniji in osvetliti javnozdravstveni problem tudi s finančnega vidika.
Ugotovili smo, da ima demenca tudi finančne posledice za celotno družbo, saj je ekonomsko breme demence v obdobju 2015–2018 visoko in bi bilo še višje z vključitvijo dodatnih neposrednih in posrednih stroškov ter s celovitim upoštevanjem socialnih in drugih posledic. V prikazani raziskavi smo ugotovili, da je bilo v Sloveniji v obdobju 2015–2018 ocenjeno breme demence visoko, saj predstavlja letno 0,05 % BDP.
NEVROPSIHIATRIČNE POSLEDICE COVID-19
Prispevke smo iskali v mesecu februarju 2021 na podlagi ključnih besed »neuropsychiatric sequelae«, »mental disorders«, »covid-19« za obdobje med 1. V prihodnosti lahko pričakujemo dolgoročne posledice, kot so kognitivne in duševne motnje tudi po preboleli bolezni covid-19. Nekatera zdravila, ki so se izkazala za učinkovita pri zdravljenju bolezni s podobnimi simptomi, se uporabljajo tudi pri zdravljenju in lajšanju bolezni covid-19 (13).
Delirium in COVID-19: A case series and exploration of potential mechanisms of central nervous system involvement. Neuropsychiatric symptoms and quality of life in Spanish patients with Alzheimer's disease during the COVID-19 lockdown. Letter to the editor: "What are the long-term neurological and neuropsychiatric consequences of COVID-19?".
Psychiatric and neuropsychiatric presentations associated with severe coronavirus infections: a systematic review and meta-analysis compared to the COVID-19 pandemic. The impact of the COVID-19 outbreak on the medico-legal and human rights of psychiatric patients.
VPLIV PANDEMIJE COVIDA-19 NA ZAPOSLENE V DOMOVIH STAREJŠIH OBČANOV
Prispevke smo iskali na podlagi ključnih besed in besednih zvez »dom za ostarele«, »Covid-19«, »zdravstveni delavci« in »zdravstvena ustanova«, »covid-19«, »socialni delavci«, objavljenih od 1. V DSO, vzpostavil različne enote: zeleno (brez okužb), rumeno ali sivo (sum okužbe) in rdeče covid-19 območje. Literaturo smo iskali v bazi PubMed na podlagi kombinacije ključnih besed »dom za ostarele«, »Covid-19«, »zdravstveni delavci« in »zdravstvena ustanova«, »covid-19«, »socialni delavci«.
Burnout and job satisfaction of healthcare workers in rural Slovenian nursing homes during the COVID-19 pandemic. 34;It's Like Fighting a War with Rocks": Experiences of Health Care Workers in Nursing Homes During the COVID-19 Pandemic [published online ahead of print, August 5, 2020]. The Impact of the COVID-19 Pandemic on Long-Term Care Facilities Around the World: A Review of International Affairs.
Experiences of frontline nursing home staff during the COVID-19 pandemic [published correction appears in J Am Med Dir Assoc. Staff shortages in nursing homes during the COVID-19 pandemic: What are the driving factors?.
PANDEMIJA COVIDA-19
IN DUŠEVNO ZDRAVJE STAREJŠIH ODRASLIH
Generalized anxiety and depressive symptoms in different age groups during the COVID-19 lockdown in Poland. Impact of home quarantine on physical activity among older adults living at home during the COVID-19 pandemic: qualitative interview study. Adherence to recommendations and mental health consequences among the elderly in Sweden during the initial phase of the COVID-19 pandemic – an online cross-sectional survey.
Suicidal behavior and ideation during emerging viral disease outbreaks before the COVID-19 pandemic: a systematic rapid review. A national survey of psychological distress among Chinese in the COVID-19 epidemic: Implications and policy recommendations. The impact of social isolation due to COVID-19 on the health of older people: mental and physical effects and recommendations.
Dostopno na: https://www.who.int/news-room/q-a-detail/coronavirus-disease-covid-19-risks-and-safety-for-older-people (cit. Dostopno na: https:// www.who.int/publications/m/item/covid-19-public-health-emergency-of-international-concern-(pheic)-global-research-and-innovation-forum (citirano
VKLJUČEVANJE OSEB Z DEMENCO IN POMEN ZDRUŽENJA BOLNIKOV
Pri svojem delu z bolniki je ugotovil, da tudi svojci oseb z demenco potrebujejo izdatno pomoč in podporo tako za razumevanje narave bolezni kot pri vsakodnevni skrbi za zanje. Tudi v drugih državah je potekala priprava strategij več let, saj je bila poleg strokovne potrebna tudi politična volja. Nenehno se je potrjevalo, kako pomemben je nefarmakološki pristop in celostna obravnava ne le bolnika, temveč tudi družinskih članov in vključenost ožjega in širšega okolja, vseh podpornih služb in socialne mreže osebe z demenco in njegovih svojcev.
Aleš Kogoj je vseskozi poudarjal in uveljavljal v svoji zdravstveni praksi maksimalno spoštovanje ljudi z demenco in varovanje njihovega dostojanstva v vseh fazah bolezni. Izvajamo akcijo ozaveščanja o demenci ter omogočanja dementnim osebam in njihovim svojcem, da poiščejo pomoč in uveljavljajo svoje pravice. Osebam z demenco in njihovim svojcem, ki jim je v času Covid-19 še težje, lahko nudimo tako veliko pomoč in podporo, saj smo bili uspešni na javnem razpisu in izvajamo operacijo. S sodobnimi pristopi lahko okrepimo moč starejših, oseb z demenco in njihovih svojcev v času COVID-19, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in EU iz Evropskega socialnega sklada.
Osebi z demenco in njenim svojcem so ob pravočasni diagnozi na voljo informacije, nasveti, izobraževanje, pomoč in podpora ter usklajena obravnava ves čas bolezni. Osebam z demenco in njihovim svojcem posreduje informacije o uporabi različnih storitev v skupnosti, kot so uporaba javnega prevoza, dostop do trgovin, pošt, lekarn, bank, policije, upravnih enot itd.
POMEMBNE POVEZAVE GLEDE PREPREČEVANJA ŠIRJANJA VIRUSA SARS-CoV-2 IN DRUGIH
ČASU PANDEMIJE COVID-19
Priporočila za čiščenje in ravnanje z odpadki v domači negi za osebe s COVID-19 (ali sumom na COVID-19) (letak).
