135
ODZIVI NA ČLANEK M. ŽAUCERJA
“NUJNOST RACIONALIZACIJE POSTOPKOV
IN DELA V KNJIŽNICAH” (Knjižnica,
51(2007)3-4, 195-210)
Odgovor na odziv dr. Alenke Šauperl z dne 12. 12.
2007
Najprej želim pohvaliti uredništvo Knjižnice, ki se je prvič odločilo objaviti članek, katerega prednatis je bil že objavljen na spletu. Pred tem sem namreč uredništvo več let zaman prosil za dovoljenje za objavo prednatisa drugega mojega članka iz Knjižnice na spletu. Zato sem tokrat postopek obrnil: najprej sem ob-javil na spletu, šele nato sem predlagal tudi objavo v Knjižnici in s tem po svoje prepričal uredništvo v politiko, ki je zelo pogosta praksa pri mnogih zelo kva-litetnih znanstvenih revijah. Res pa sem s tem spravil uredništvo v zadrego, saj so baje vsi potencialni recenzenti članek že poznali. Škoda je le, da zaradi že re-cenzirane prve različice nisem mogel v Knjižnici objaviti zadnje izboljšane spletne verzije (http://www.ctk.uni-lj.si/Users/Zaucer/nujnost-racionalizacije-v-knjiznicah.pdf) z nekaj novimi podatki in dodanimi viri, ki kažejo na težave s katalogizacijo v nekaterih drugih knjižnicah (Danskin, 2007).
Všeč mi je tudi, da je bila zaradi mojega članka v Knjižnici odprta nova rubrika »Vržena rokavica”, ki bo – kot upam - z diskusijami vzpodbujala strokovni napre-dek našega nekoliko “zaspanega” področja.
Zdaj pa k tematiki članka. Od IZUM-a sem dobil naslednje statistične podatke za sistem COBISS/OPAC v letu 2007:
1. število iskanj v okviru vzajemne baze podatkov COBIB.SI in lokalnih bibli-ografskih bazah podatkov = 19.460.791,
2. število iskanj z uporabo iskalnih indeksov PN, CS, FN, TS, TN, GN, CH, FS, DX, DY, DW, DZ, DU, SU, GE (glej Priročnik za uporabnike COBISS/katalo-gizacija, Dodatek F, Dodatni indeksi – vsebinska obdelava)= 529.172, 3. število iskanj z uporabo iskalnih indeksov UC in DC = 10.608, 4. število novih zapisov v COBIB.SI = 186.934.
Knjižnica 52(2008)1, 123-132
136
in DC pa le okrog 0,5 promila. To potrjuje domnevo, da se UDK zelo malo upo-rablja za iskanje. Se pa oba iskalna indeksa po navedbah IZUM-a vsakodnevno uporabljata v številnih drugih aplikacijah COBISS-a.
Ocenimo še strošek enega iskanja po UDK na osnovi stroška izdelave vrstilcev UDK. Predpostavimo, da porabijo bibliotekarji za izdelavo enega vrstilca UDK povprečno pet minut. Če to pomnožimo s številom novih zapisov v COBIB.SI, dobimo porabljenih 15.600 ur ali z oceno 20 EUR/uro približno 310.000 EUR, torej okrog 29 EUR na eno iskanje po UC ali DC. To je za približno desetkrat več, kot stane en vpogled v celotno vsebino povprečnega znanstvenega članka iz pa-ketov elektronskih revij.
Večkrat poslušam izjave, da moramo bibliotekarji naučiti uporabnike več o UDK. V tem se bibliotekarji razlikujemo od drugih ljudi, dejavnih na sorodnih področjih: drugi namreč ne učijo uporabnikov, ampak se sami ob njih naučijo, kako pri-jaznejše izdelati svoje storitve, saj jih v to sili trg.
Moj predlog v zvezi z UDK je naslednji: ker glede na COBISS in SICRIS UDK-ja ni možno takoj opustiti, naj NUK in IZUM objavita minimalne še sprejemljive vrstilce. Za bogatejše vrstilce naj se odloča vsaka knjižnica zase.
137
Odzivi na članek M. Žaucerja “Nujnost racionalizacije postopkov in dela v knjižnicah” (Knjižnica, 51(2007)3-4, 195-210)
Kot piše kolegica Šauperl, smo direktorji knjižnic res najbolj odgovorni za raz-voj takih storitev, ki bodo imele smisel v naši družbi. Osnovni smoter visoko-šolskih knjižnic je zagotavljanje dostopa do zapisanih virov znanja. Slovenija je leta 2006 prispevala k svetovni produkciji dokumentov (člankov) le delček odstotka (0,17 % po oceni v http://www.scimagojr.com/countrysearch.php? country=SI, pogledano 11. 3. 2008), zato je zagotavljanje dostopnosti tuje litera-ture ključno za slovensko znanost. Ravno zaradi tega smo se pred leti v CTK z veliko zavzetostjo lotili konzorcijske nabave elektronskega knjižničnega gradi-va (revij in knjig), zaposlili nove ljudi, usposobili sodelavce za postopek javnega naročanja in prestrukturirali oddelke. Na eni strani imamo velik uspeh, uporab-niki so zadovoljni, konzorcijski partnerji so zadovoljni, dostopnost je glede na vložena sredstva velika, količina uporabljenih elektronskih dokumentov je veli-ka. Ob tem pa se mnogi uporabniki sploh ne zavedajo, da koordinacijo storitev zagotavlja CTK (najhujši primer: eden od zadolženih prodekanov na UL nas je pokaral, zakaj »nerazgledani« knjižničarji še vedno vztrajamo na nakupu tiskanih revij, če pa je vse že brezplačno na spletu; pri tem ni vedel, da vsebine, ki so mu dostopne, niso brezplačne in da temeljijo na plačanih tiskih in drugih licenčnih stroških). Po drugi strani pa zaradi tega doživljamo nizke udarce. Sam eno leto nisem uspel na reelekciji, ker sem na seji upravnega odbora COSEC-a naspro-toval predlogu NUK-a za izvolitev predsednika. Da pa sem imel na tisti seji prav, kaže razplet dogodkov: upravni odbor se pod izvoljenim predsednikom ni nikoli več sestal, COSEC ni spoštoval v pogodbi določenih obveznosti, upravnemu od-boru je potekel mandat, novi ni bil imenovan. Le kolegica iz NUK, direktorica COSEC, pridno skrbi za nekaj konzorcijskih nabav.
Da bodo nabavljene elektronske revije čim bolj uporabljane, je pomembno ime-ti tudi primerna orodja za preiskovanje. Zato dodajam primer pomembne nabave združevalnega iskalnika za digitalno knjižnico Univerze v Ljubljani (http:// dikul.uni-lj.si/ ). Ker od spomladi 2004 dve leti ni nič kazalo, da bo Univerza v Ljubljani združevalni iskalnik nabavila, je CTK rezerviral sredstva in ponudil, da ga nabavi, pa je bila ponudba na seji Knjižničnega sveta UL na predlog pred-stavnice NUK zavrnjena in so morali uporabniki še skoraj dve leti čakati, da je UL iskalnik končno nabavila. Posledica je, da dragi nabavljeni elektronski viri niso bili toliko uporabljani, kot bi lahko bili.
Da pa se od časa do časa posredno ali neposredno politika meša v strokovno delo knjižnic in s tem zmanjšuje uspešnost poslovanja, smo direktorji tako ali tako navajeni.
Knjižnica 52(2008)1, 123-132
138
sodelovanju knjižnic v družabnih računalniških omrežjih je še prezgodaj sklepati, nekateri kazalci pa kažejo, da uporabnikom v takih omrežjih ni kaj dosti mar za knjižnice in da jih gledajo kot vsiljivce ( http://www.jisc.ac.uk/media/documents/ programmes/reppres/gg_final_keynote_11012008.pdf in Pioneering, 2008).
V CTK se tega zavedamo in iščemo možne usmeritve. Na kolegiju CTK smo obravnavali dve dodatni novi možni usmeritvi ali programa, ki jih bomo prouči-li glede izvedljivosti. Seveda tega ne bomo objaviprouči-li aprouči-li obešaprouči-li na veprouči-liki zvon. Pri iskanju možnih usmeritev pa je v knjižnicah več ovir. Prvič, v knjižnicah zapos-leni kadri niso med bolj podjetnimi, v mnogih knjižnicah so precej postarani (npr. v ZDA in Kanadi; v CTK je največ zaposlenih v starostni skupini med 50 in 54 leti, le nekaj manj pa v skupini 45-49), večina uporabnikov pa je mladih. Področje knjižničarstva je v Sloveniji pretirano regulirano z zakonom, pravilniki in dru-gim.
Vprašanje je tudi, ali so diplomanti bibliotekarstva po svojih kompetencah zmožni podjetniške dejavnosti oziroma ali je na Oddelku za bibliotekastvo, in-formacijsko znanost in knjigarstvo FF UL dovolj predavateljev sposobnih širše usposobiti diplomante, da bi lažje dobili delo na sorodnih področjih. Zaradi precej mladih nezaposlenih bibliotekarjev bi morali presoditi tudi primerno število diplomantov.
Sapienti sat!
Ljubljana, 2. 4. 2008
Dr. Matjaž Žaucer
Citirani viri
1. Danskin, A (2007). “Tomorow never knows”: the end of cataloguing? IFLA Journal 33(3), 205-209.
2. Zapisnik (2007). Zapisnik Posveta o inventarizaciji in obdelavi integrirnih virov, 30. 5. 2007, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, FF UL na http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/biblio/oddelek/ dogodki.html
3. Pioneering (2008). Pioneering BL/JISC commissioned research shows ‘Google generation’ is a myth. An abridged version of this important report which demonstrates that libraries need to change if they are to survive.
