NAPREDOVANJE NA DELOVNEM MESTU
V KNJIŽNIČ ARSTVU
ma g . Sa nd ra Kurnik Zup a nič , Unive rzite tna knjižnic a
Ma rib o r
UDK 331.108.52: 02(497.4) Po vze te k
Prispevek prikazuje razlike in podobnosti v kriterijih za napredovanje na delov nem mestu oz. v plačilne razrede zaposlenih v knjižničarstvu, kot jih predpisujejo pravilniki posameznih negospodarskih dejavnosti, v katerih so zaposleni stro kovni knjižnični delavci (kultura, osnovno in srednje šolstvo, visoko šolstvo). Primerjava pravilnikov pokaže, da so strokovni knjižnični delavci v posameznih dejavnostih v. izrazito neenakem ter večkrat podrejenem položaju v primetjavi z ostalimi delavci v dejavnostih, v katerih so zaposleni. A vtorica se sprašuje, čebodo v Sloveniji po morebitnem sprejetju novega zakona o knjižničarstvu ter napove danega zakona o javnih uslužbencih ustvarjeni subjektivni in objektivni pogoji za izdelavo posebnega pravilnika za napredovanje na delovnem mestu v knjižničar stvu.
Ključne besede: knjižnice, plačni sistemi, napredovanje, pravilniki
UDC 331.108.52: 02(497.4) Sum m a ry
The differences and similarities in criteria for promotion at work and promotion to higher salary grades as prescribed by regulations of different noneconomic spheres of activity vvhere library vvorkers are employed (cultural institutions, elementary and secondary education institutions, universities), are presented. The comparsion of regulations reveals that the status of professional library workers in individual spheres of activity is unequal and often subordinate com pared to the status of other vvorkers from the same field. The author asks herself vvhether after passing the nevv Library A ct and the nevv A ct on Public Employees, subjective and objective conditions vvill be met in Slovenia which vvill enable the dravving up of a special set of regulations on promotion at vvork in librarianship.
Key vvords: libraries, vvage systems, promotion, regulations
1. Uvo d
Marčevska opozorilna stavka zaposlenih na ljubljanski in mariborski univer zi je med drugim od vodstev obeh slovenskih univerz in Vlade RS zahtevala tudi sprejetje in uveljavitev sprememb univerzitetnih pravilnikov za na predovanje na delovnem mestu skladno z Z akonom o razmerjih plač iz leta 1994. To je bila le ena od zahtev iz sklopa celovitega preoblikovanja plačnega sistema v visokem šolstvu v smeri primerljivosti plač habilitiranih zapos lenih na univerzah s plačami drugih vrhunsko kvalificiranih poklicev (npr. sodniki) ter ustreznega ovrednotenja plač nepedagoških delavcev, torej tudi strokovnih knjižničnih delavcev, zaposlenih na obeh slovenskih univerzah.
Z zahtevo, da se v skladu z Unescovimi priporočili o položaju zaposlenih v visokem šolstvu iz leta 1997 med visokošolsko učno osebje vključi tudi sodelavce, lektorje, bibliotekarje, dokumentaliste, laborante ipd., so sindikati nakazali možno pot za ureditev plačnega sistema dela nepedagoških delav cev. Vendar je bil ta predlog le parcialen z vidika reševanja primerljivosti plač vseh strokovnih knjižničnih delavcev v visokem šolstvu oz. neustrezen z vidika reševanja primerljivosti plač strokovnih knjižničnih delavcev v ostalih dejavnostih. Vlada RS seje te neustreznosti zavedala in bibliotekarjev ni vključila v končno verzijo Dogovora vlade RS, univerz in sindikatov v visokem šolstvu in znanosti z dne 5. junija 1998 (dalje Dogovor) oz. v dosežene Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Vlada seje namreč (upravičeno) bala, da bo uslišanje teh zahtev sprožilo plaz novih zahtev zaposlenih v kulturi z enakimi oz. primerljivimi poklici (knjižničarji, bibliotekarji, restavratorji, konservatorji, arhivisti, kustosi, dramski igralci, korepetitorji).
V razprave za Dogovor se bibliotekarji visokošolskih knjižnic nismo vključili tako, kot bi bilo potrebno. Sindikalna konferenca visokega šolstva pri Sindi katu vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, ki je oblikovala predlog za morebitno habilitiranost bibliotekarjev kot pot za primerljivost njihovih plač z ostalimi pedagoškimi in nepedagoškimi delavci, je letega oblikovala brez predhodno verificiranega in legitimnega mnenja bibliotekarjev visokošol skih knjižnic oz. sploh brez knjižničarske stroke. O problematiki je sicer večkrat razpravljala Sekcija visokošolskih knjižnic Z BDS, vendar brez ekspli citnih zaključkov. Tudi Državna matična služba za knjižničarstvo in sveto valka za visokošolske knjižnice nista bili pozvani za uradno strokovno mnenje.
položaja bibliotekarjev v visokošolskih knjižnicah. In ne le glede svojega položaja! Pokazalo se je, da imajo visokošolski bibliotekarji različna stališča glede položaja svojih kolegov knjižničarjev in seveda tudi glede svojih kolegov bibliotekarjev in knjižničarjev v splošnoizobraževalnih knjižnicah ter v osnovnošolskih in srednješolskih knjižnicah. Divergentnost stališč, sicer neformalnih, je bila ekstremna! A tudi realni položaj, v veliki meri odvisen od normativnega položaja slovenskih knjižničnih delavcev, je zelo raznolik. Že samo primerjava pravilnikov o napredovanju na delovnem mestu oz. v plačilne razrede zaposlenih na področju kulture, osnovnega in srednjega šolstva ter visokega šolstva pokaže, da smo strokovni knjižnični delavci med seboj v izrazito neenakem položaju ter večkrat v podrejenem položaju v primerjavi z ostalimi delavci v dejavnostih, v katerih smo zaposleni.
V prispevku bo d o prikazane razlike in podobnosti med pravilniki o na predovanju na delovnem mestu oz. v plačilne razrede strokovnih knjižničnih delavcev zaposlenih v kulturi, v osnovnem in srednjem šolstvu ter v visokem šolstvu. Te ugotovitve bo do postavljene ob bok tendencam ob pripravljanju in sprejetju tako nove knjižničarske zakonodaje kot napovedanega zakona o javnih uslužbencih. In morda bo s pomočjo teh ugotovitev lažja presoja o tem, ali obstajajo subjektivni (znotraj knjižničarskih vrst) in objektivni (z vidika zakonodajalcev) pogoji za izdelavo posebnega pravilnika o napredo vanju na delovnem mestu v knjižničarstvu.
2. No rm a tivna ure d ite v na p re d o va nja na d e lo vne m m e stu v knjižnič a rstvu
Leta 1994 uveljavljeni Z akon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (dalje Z akon)1 je pomenil poenotenje plačnih sistemov v javnih zavodih (s področja šolstva, športa, predšolske vzgoje, zdravstva, socialnega varstva, kulture, znanosti in tehnologije, zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja in zavarovanja za primer brezpo selnosti ter pokojninskega in invalidskega zavarovanja) ter v državnih or ganih in organih lokalnih skupnosti, skratka proračunskih uporabnikov. S tem Z akonom so bili v celoti ali delno razveljavljeni štirje panožni zakoni ter nekatera določila panožnih kolektivnih pogodb iz obdobja po osamosvojitvi. Težnja zakona je bila uveljavitev enotnih izhodiščnih količnikov za določanje osnovnih plač enakih in primerljivih delovnih mest v posameznih t.i. druž benih dejavnostih.
1 " Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih oganili in organih lokalnih skupnosti." Uradni
Napredovanje na delovnem mestu obravnava II. poglavje Z akona. Določena je časovna komponenta napredovanja (praviloma vsaka tri leta) ter maksi malno število plačilnih razredov, v katere je možno napredovati na istem delovnem mestu (petplačilnih razredov). Z akon nadalje opredeljuje splošne pogoje za napredovanje na delovnem mestu in sicer: dodatna funkcionalna znanja, interdisciplinarno usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica, samostojnost in zanesljivost pri delu, ustvarjalnost ter nadpovprečno delovno uspešnost, izkazano v daljšem času. Kot instrument za podrobnejšo opredelitev pogojev za napredovanje v posameznih dejavnostih pa Z akon predvideva pravilnike, ki naj bi upošte vali značilnosti teh dejavnosti. Pravilniki naj bi podrobneje tudi določili število možnih razredov napredovanja ter postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje. Končno Zakon tudi predpisuje, kdo izda omenjene pravilnike; v našem primeru izda pravilnik za javne zavode s področja kulture minister za kulturo, za osnovne in srednje šole minister za šostvo in šport, za visokošolske zavode pa pristojni organ univerze. Pred dokončno uveljavitvijo posameznih pravilnikov je potrebno pridobiti so glasje ministra za delo ter ministra za finance oz. za visokošolske zavode Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije.
Tako so bili že sredi leta 1994 v skladu 14. členom Z ako na sprejeti panožni pravilniki za napredovanje na delovnem mestu v kulturi, v visokem šolstvu ter v osnovnem in srednjem šolstvu, vendar tukaj samo za nepedagoške delavce. Z a strokovne pedagoške delavce (učitelje, vzgojitelje, pedagoge, psiho lo ge, so cialne delavce, specialne ped ago ge in knjižničarje) pa je istočasno pričel veljati novi Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnov nem in srednjem izobraževanju v nazive. Šele leta 1996 je spremenjen in dopolnjen Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede pričel veljati tudi za strokovne pedagoške delavce,3 tako da napredo vanje v osnovnem in srednjem Šolstvu poteka dvo timo .
Trenutno torej napredovanje na delovnem mestu v knjižničarstvu urejajo naslednji pravilniki: Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture (UL RS 41/ 1994, 2/ 1996), Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolstvu v plačilne razrede (UL RS 41/ 1994, 49/ 1995, 66/ 1996) ter Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem šolstvu v nazive (UL RS 41/ 1994), Pravilnik o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Ljubljani z dne 13. XI. 1996, trenutno še veljavni Pravilnik o napredo vanju na delovnem mestu UM z dne 28. VI. 1994 ter Pravilnika o napredo vanju na delovnem mestu UM, ki ga je Upravni odbor UM odobril
2
zvutsrponmlkjihgfedcbaZXVUTSRQPOMLKIDBA
" Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem izobraževanju v nazive" . Uradni list Republike Slovenije 1994, št. 41,12. Vil., str. 27342744.25. III. 1998 ter čaka še na soglasje Sveta za visoko šolstvo Republike Slo venije.
2.1. Izho dišč ni količ niki za do lo č ite v o sno vnih pla č stro ko vnih knjižnič nih de la vc e v
Izhodiščni količniki predstavljajo osnovo, na kateri slonijo pogoji in postopki napredovanja. Določeni so v tabeli,4 ki je sestavni del Z akona, odvisni pa so od zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela. Glede na stopnjo zahtevane strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela se izhodiščni količniki razvrščajo v tarifne skupine (od I. do IX. tarifne skupine), znotraj teh pa v plačilne razrede (maksimalno pet plačilnih razredov). In že pri določitvah te osnove se med strokovnimi knjižničnimi delavci pojavijo prve razlike.
Knjižničnemu manipulantu s srednjo 3letno izobrazbo in uvrstitvijo v IV. tarifno skupino je v vseh dejavnostih določen izhodiščni količnik 1.80. Enako velja za knjižničarja s srednjo 4letno izobrazbo in uvrstitvijo v V. tarifno skupino, ki ima količnik 2.30 oz. višjega knjižničarja z višjo izobrazbo in uvrstitvijo v VI. tarifno skupino s kohčnikom 2.65. Vsa ta delovna mesta so tudi enako ovrednotena kot druga primerljiva delovna mesta v teh dejav nostih (npr. knjižnični manipulant arhivski in muzejski mariipulant, knjižničar dokumentalist, restavratorski tehnik ipd.).
Neenotnost se pojavi pri bibliotekarjih, ki so z visoko izobrazbo uvrščeni v VII. tarifno skupino ter imajo v kulturi in po trenutno še veljavnem maribor skem pravilniku določen količnik 3.25, v ljubljanskem in novem maribor skem pa 3.40. Ljubljančani so to dosegli že pred leti po analogiji določitve izhodiščnega količnika lektorja, saj so se sklicevali, da je delovno mesto bibliotekarja v visokošolskih knjižnicah enako zahtevno kot delovno mesto lektorja. Na to že uveljavljeno spremembo se sedaj pri novem pravilniku sklicujejo tudi Mariborčani. Seveda se takoj postavi vprašanje o zahtevnosti dela bibliotekarjev v kulturi. A h je njihovo delo v splošnoizobraževalnih knjižnicah res toliko strokovno manj zahtevno kot delo njihovih kolegov v visokošolskih knjižnicah, da je upravičena razlika v izhodiščnih količnikih? «
Specifičen je položaj knjižničarjev in bibliotekarjev v osnovnem in srednjem šolstvu, saj jim je omogočeno tudi napredovanje v nazive. Tako jim naziv mentor oz. svetovalec zviša izhodišni količnik za 0,10 oz. za 0,15.
Z višanjem izobrazbe se neenotnosti med bibliotekarji v kulturi in visokem šolstvu le še stopnjujejo. Bibliotekar z magisterijem oz. specializacijo in uvrstitvijo v VIII. tarifno skupino ima v kulturi določen izhodiščni količnik
kar 3.80 (enako kot arhivist, konservator ali kustos z magisterijem), medtem ko ima v visokem šolstvu (v vseh treh pravilnikih) določen količnik 3.60 (enako kot npr. zborovodja ali dramaturg v kulturi). In še večja razlika se pojavi pri bibliotekarju z doktoratom, uvrščenim v IX. tarifno skupino. V kulturi ima izhodiščni količnik kar 4.40 (enako kot koncertni mojster ali arhivist oz. kustos z doktoratom), v visokem šolstvu pa le 4.00!
Tabela 1: Primerjava izhodiščnih količnikov za delovno mesto bibliotekarja v kulturi in v visokem šolstvu
KULTURA V ISO KO ŠO LSTV O KULTURA
UL UMstari p. UMno vi p. BIBLIOTEKA R 3.25 3.40 3.25 3.40 BIBLIOTEKA R Z
MA GISTERIIEM 3.80 3.60 3.60 3.60 BIBLIOTEKA R Z
DOKTORA TOM 4.40 4.00 4.00 4.00
Legenda: UL: Pravilnik o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Ljubljani, UMstari p.: trenutno še veljavni Pravilnik o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Mariboru, UMnovi p.: novi potrjeni Pravilnik o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Mariboru, ki čaka na soglasje Sveta za visoko šolstvo RS.
Nadalje Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture določa še izhodiščni koeficient za bibliotekarskega svetnika in sicer 6.80 (enako kot za rednega profesorja v visokem šolstvu), medtem ko viso košolski pravilniki tega delovnega mesta posebej sploh ne uvrščajo v tarifno tabelo.
2.2. Pog oji za na pre do va nje na de lo vne m me stu
Splošne pogoje za napredovanje, določene z Z akonom, naj bi za vsako dejavnost podrobneje opredelili panožni pravilniki. Najbolj eksplicitno (s točkami) opredeljujejo vsakega od splošnih pogojev pravilniki v osnovnem in srednjem šolstvu ter ljubljanski in novi mariborski pravilnik. Pravilnik v kulturi pa te pogoje navaja v prilogi in sicer za vsako delovno mesto posebej. Medtem ko je v osnovnem in srednjem šolstvu ter po ljubljanskem in novem m arib o rskem p rav ilniku o cenjev anje to čko v no (razen za d elo v no uspešnost), je v starem mariborskem pravilniku popolnoma opisno ter zelo splošno. V kulturi je ocenjevanje opisno ter le za napredovanja v VH.IX. tarifni skupini tudi točkovno. Prav primerjava točkovnega vrednotenja poZI
liotekarji z magisterijem oz. doktoratom) pokaže zanimive razlike med dejavnostmi.
Tabela 2: Primerjava točkovnega vrednotenja nekaterih pogojev napredo vanja v kulturi, v osnovnem in srednjem šolstvu ter v visokem šolstvu
POSA MEZ N I PO GO JI N A PREDO
VA NJA K O SŠ V Š
strokovna monografija 150200 150 400 referat oz. objavljen članek na med
narodnem zborovanju oz. simpoziju 30 40 100 referat oz. objavljen članek na
domačem zborovanju oz. simpoziju 20 20 60 prevod ali recenzija strokovnega
članka/ knjige 2040 2040 50/ 80120
Legenda: K: kultura, OSŠ: osnovno in srednje šolstvo, VŠ: visoko šolstvo
Vendar je ob tej primerjavi potrebno povedati, d aje za redno napredovanje v VII.DC. tarifni skupini v visokem šolstvu potrebnih 700 točk, v osnovnem in srednjem šolstvu 100 točk, v kulturi pa poleg ostalih opisno ocenjenih pogojev 2080 točk (vendar pri bibliotekarjih in bibliotekarjih z magisterijem šele pri izjemnem napredovanju za dva plačilna razreda hkrati). Prav tako je potrebno dodati, d aje v osnovnem in srednjem šolstvu omogočeno napredo vanje v nazive (mentor, svetovalec, svetnik), za katere je prav tako potrebno zbrati od 7 do 38 točk za lažjo predstavitev povejmo, da je referat na domačem zborovanju ocenjen s tremi točkami, na mednarodnem pa s štirimi točkami.
Preprosta in posplošena primerjava točkovnega vrednotenja pogojev za napredovanje v omenjenih treh dejavnostih torej ni možna brez upoštevanja ostalih določil za napredovanje.
2.3. Šte vilo mo žnih ra zre dov na pre do va nja
Tabela 3: Razlike v možnostih napredovanja v plačilne razrede strokovnih knjižničnih delavcev v kulturi in v visokem šolstvu
Tar.
sk. Št. raz. napr. Izhod, ko lič. Ko n. ko lič. Tar.
sk. K VŠ K VŠ K VŠ KNJIŽ NIČNI
MA N IPULA N T IV. 3 5 1.80 1.80 2.10 2.30 KNTIŽNIČAR V. 4 5 2.30 2.30 2.75 2.90 VIŠJI
| KNJIŽ NIČA R VI. 4 5 2.65 2.65 3.10 3.25
Legenda: Tar. sk.: tarifna skupina, Št. raz. napr.: število možnih razredov napredo vanja, Izhod, količ.: izhodiščni količnik, Kon. količ.: končni količnik (brez dodatkov), K: kultura, VŠ: visoko šolstvo
2.4. Re d no na p re d o va nje
Ž e Z akon določa, da lahko zaposleni napreduje praviloma vsaka tri leta (redno napredovalno obdobje). Pri tem se upošteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake oz. podobne stopnje zahtevnosti. Praviloma zaposleni napreduje za en plačilni razred in takšno napredovanje se smatra kot redno napredovanje.
Z a redno napredovanje za en plačilni razred po preteku treh let od zadnjega napredo vanja so v osnovnem in srednjem šolstvu ter v visokem šolstvu natančno določene točke, ki jih morajo zaposleni doseči glede na stopnjo strokovne izobrazbe, medtem ko so ti pogoji napredovanja v kulturi ter v starem mariborskem pravilniku določeni le opisno.
Tabela 4: Primerjava pogojev za redno napredovanje strokovnih knjižničnih delavcev v kulturi, v osnovnem in srednjem šolstvu ter v visokem šolstvu
Tarif, sk.
PO GO JI N A PREDO VA N JA (OPISNO/ TOČKE) Tarif,
sk.
K
o sš
VŠKNJIŽ NIČNI MA N
IPULA NT IV. opisno 50 300
KNJIŽ NIČA R V. opisno 50 400 VIŠJI KNJIŽ NIČA R VI. opisno 75 500 BIBLIOTEKA R VII opisno 100 700 BIBLIOTEKA R Z
MA GIST. VIII. opisno + 30 100 700 BIBLIOTEKA R Z
Legenda: Tarif, sk.: tarifna skupina, K: kultura, OSS: osnovno in srednje šolstvo,
zvutsrponmlkjihgfedcbaZXVUTSRPONMLKJIHGFEDCBA
VS: visoko šolstvo
Pri primerjavi potrebnih točk za napredovanje v osnovnem in srednejm šolstvu ter v visokem Šolstvu je seveda potrebno upoštevati točkovno vred notenje posameznih pogojev napredovanja. Vendar lahko ugotovimo, da npr. referat na domačem posvetovanju bibliotekarju zaposlenemu v osnov nem in srednjem šolstvu prinese 20 točk (glej tabelo 2), kar predstavlja 20% točk od 100 potrebnih za redno napredovanje. V visokem šolstvu pa tak referat velja 60 točk, kar pa predstavlja le 8,5% točk od 700 potrebnih za redno napredovanje bibliotekarja. Če ob tem upoštevamo še možnost napredovan ja v nazive, ki ga bibliotekarjem v osnovnem in srednjem šolstvu nudi po seben p rav ilnik, je neenak p o lo žaj pri nap red o v anju stro ko v nih knjižničnih delavcev v posameznih dejavnostih še bolj očiten.
Novi mariborski visokošolski pravilnik pa celo določa, da je tudi napredo vanje za dva oz. za največ tri plačilne razrede hkrati po preteku treh let od zadnjega napredovanja lahko redno napredovanje. Vendar je v takšnih primerih seveda potrebno zbrati ustrezno (večjo) količino točk; 200% pred pisanih točk za napredo vanje za dva plačilna razreda hkrati ter 300% pred pisanih točk za napredovanje za tri plačilne razrede hkrati.
Tabela 5: Pogoji rednega napredovanja za dva oz. tri plačilne razrede hkrati po preteku treh let od zadnjega napredovanja po novem Pravilniku za napredovanje na delovnem mestu UM
Tarif,
sk. POGOTI N A PREDOVA N JA (točke) Tarif,
sk. za 2 plač. Razreda za 3 plač. razrede KNJIŽ NIČNI
MA NIPULA NT IV. 600 900
KNJIŽ NIČA R V. 800 1200
VIŠJI KNJIŽ NIČA R VI. 1000 1500 BIBLIOTEKA R +
mag. + dok. VH.DC 1400 2100
2.5. Izre dno na pre do va nje
Napredovanje za dva oz. tri plačilne razrede hkrati, kot ga za redno napredo valno obdobje po preteku treh let predvideva novi mariborski pravilnik, drugi veljavni pravilniki predvidevajo kot izredno napredovanje. Leto je
a) izjemno (za več kot en plačilni razred hkrati) ali pa
b) pospešeno ali predčasno (pred potekom treh let od zadnjega napredovan ja).
a) Izjemno napredovanje
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kulture v glavnem opisno predpisuje pogoje za napredovanje za dva oz. tri plačilne razrede hkrati. Le pri zaposlenih s VII.DC. stopnjo strokovne izobrazbe so pogoji določeni tudi s točkami. Splošno velja, da je napredovanje za dva plačilna razreda omogočeno na podlagi pisne ocene o izpolnjevanju vseh splošnih in posebnih pogojev določenih v prilogi pravilnika za vsako delov no mesto posebej ter nadpovprečno ocenjene delovne uspešnosti (leta se prav tako ocenjuje s pisno oceno podpovprečen, povprečen oz. nadpov prečen na podlagi daljšega, najmanj enoletnega obdobja). Napredovanje za tri plačilne razrede hkrati pa je omogočeno na podlagi pisne ocene o najmanj 50% preseganju izpolnjevanja splošnih in posebnih pogojev za napredovanje ter nadpo vprečno ocenjene delovne uspešnosti. Kot eden od posebnih po gojev za napredovanje za dva oz. tri plačilne razrede hkrati velja v kulturi pridobitev stokovnega knjižničarskega naziva (knjižničarski referent, višji knjižničarski referent, višji bibliotekar, bibliotekar specialist, bibliotekarski svetovalec) in ta dejavnost je tudi edina, ki te nazive eksplicitno uvršča v svoj pravilnik.
V osnovnem in srednjem šolstvu je izjemno napredovanje opredeljeno s točkami, in sicer:
za dva plačilna razreda hkrati mo ra zaposleni za 100% presegati točke, potrebne za redno napredovanje ter
za tri plačilne razrede hkrati mora zaposleni za 200% presegati točke, potrebne za redno napredovanje.
V obeh primerih mora biti tudi ocenjen z nadpovprečno delovno uspešnost jo .
Enako velja po ljubljanskem in novem mariborskem visokošolskem pravil niku, s tem da oba eksplicitno navajata, da je za več kot en plačilni razred mo žno napredovati ne glede na potek časa od zadnjega napredovanja. Napredo vanje za dva oz. tri plačilne razrede hkrati v rednem napredoval nem obdobju (po preteku treh let od zadnjega napredovanja) pa tako uvršča ta med redno napredovanje.
Tab ela 6: Prim erjav a p o g o jev iz jemneg a nap red o v anja stro ko v nih knjižničnih delavcev v kulturi, v osnovnem in srednjem šolstvu ter v viso kem šolstvu
Tarif, sk.
Z A 2. PLA Č.
RA Z REDA Z A 3 PLA Č. RA Z REDE Tarif,
sk.
K O SŠ VŠ K O SŠ VŠ KNJIŽ NIČNI
MA NIPULA NT IV. opisno 100 600 opisno 200 900 KNJIŽ NIČA R V. opisno 100 800 opisno 200 1200 VIŠJI
KNTIŽNIČAR VI. opisno 150 1000 opisno 300 1500
BIBLIOTEKA R VII. opisno
+ 20 200 1400
opisno
+ 20 400 2100 BIBLIOTEKA R Z
MA GIST. v in. opisno + 40 200 1400
opisno
+ 40 400 2100 BIBLIOTEKA R Z
DOKTOR. IX. opisno + 60 200 1400
opisno
+ 60 400 2100
Legenda: Tarif, sk.: tarifna skupina, K: kultura, OSŠ: osnovno in srednje šolstvo, VS. visoko šolstvo
b) Pospešeno ah predčasno napredovanje
Tabela 7: Primerjava potrebnih točk za predčasno napredovanje strokovnih knjižničnih delavcev v osnovnem in srednjem šolstvu ter v visokem šolstvu
Tarif,
sk. O SŠ( +100%) V Š (+ 60%) Tarif,
sk. redno n. predčas. N redno n. predčas. n KNJIŽ NIČNI
MA NIPULA NT IV. 50 100 300 480 KNJIŽ NIČA R V. 50 100 400 640 VIŠJI
KNJIŽ NIČA R VI. 75 150 500 800 BIBLIOTEKA R VII. 100 200 700 1120
Legenda: OSŠ: osnovno in srednje šolstvo, VŠ: visoko šolstvo, redno n.: potrebne točke za redno napredovanje, predčas. n.: potrebne točke za predčasno napredovanje.
2.6. Postope k na pre do va nja
Z akon določa, da se postopek napredovanja zaposlenih v posameznih de javnostih podrobneje določi s panožnimi pravilniki. Pravilniki tako določajo časovna obdobja, v katerih se preverja izpolnjevanje pogojev za napredo vanje ter odgovorne osebe, ki to preverjajo, način oblikovanja predloga za napredovanje ter odgovorne osebe, ki letega oblikujejo, kdo odloča o pre dlogu za napredovanje ter kdaj mora biti izdana odločba o napredovanju ter kdaj zaposlenemu pripada plača v skladu z napredovanjem oz. z uvrstitvijo v višji plačilni razred.
V postopku napredovanja je zaposlenim v visokem šolstvu odmerjena bolj aktivna in samoocenjevalna vloga v primerjavi z zaposlenimi v kulturi ter v osnovnem in srednjem šolstvu. Preverjanje izpolnjevanja pogojev za na predovanje v kulturi ter v osnovnem in srednjem šolstvu se opravi trikrat letno in sicer: 1. januarja, 1. maja in 1. septembra za vse zaposlene, ki do navedenih rokov izpolnijo dobo najmanj treh let od zadnjega napredovanja. V osnovnem in srednjem šolstvu preverjanje opravi ravnatelj in sicer na podlagi predpisanega obrazca oz. ocenjevalnega lista. Ravnatelj je tudi tisti, ki na podlagi preverjanja na koncu odloči, če je zaposleni posameznik izpolnil pogoje za napredovanje ali ne. A ktivna vloga posameznika v pos topku preverjanja v osnovnem in srednjem šolstvu formalno torej ni pred videna.
njegov neposredno nadrejeni, bodisi za redno, bodisi za izredno napredo vanje. Če nadrejeni tega ne opravi v določenem roku (en mesec po izpolnitvi pogojev za redno napredovanje in tri mesece po izpolnitvi pogojev za izredno napredovanje), lahko zaposleni sam sproži postopek za svoje na predovanje. O napredovanju zaposlenega nato odloči direktor kulturnega zavoda.
V visokem šolstvu se izpolnjevanje pogojev za napredovanje preverja enkrat letno in sicer do 15. no vembra v tekočem letu za vse zaposlene, ki do navedenega roka izpolnijo pogoje za napredovanje. Po starem mariborskem pravilniku oblikujejo predlog za napredovanje strokovnih knjižničnih delav cev dekani ah tajniki, po ljubljanskem in novem mariborskem pa tajniki oz. drugi pooblaščeni predstojniki. Predlog oz. pobudo za napredovanje lahko poda zaposleni tudi sam, vendar po starem mariborskem pravilniku le v primeru, če ga ne predlagajo nadrejeni. Novi mariborski in ljubljanski pra vilnik pa predvidevata, da lahko zaposleni sam poda pobudo za svoje napredovanje in sicer trikrat letno (do 1. maja, 1. septembra in 1. novembra). Predlog za napredovanje se lahko oblikuje šele na podlagi pisne ocene zaposlenega, ki jo poda njegov neposredno nadrejeni, tako v primeru redne ga napredovanja, kot v primeru, če da zaposleni pobudo sam. O napredo vanju strokovnih knjižničnih delavcev odloči dekan ali ravnatelj.
Tabela 8: Primerjava postopkov napredovanja strokovnih knjižničnih delav cev v kulturi, osnovnem in srednjem šolstvu ter v visokem šolstvu
KULTURA SRED. ŠOL. OSN . IN ŠO LSTV O V ISO KO
kdaj se preverja trikrat letno trikrat letno enkrat/ trikrat letno kdo preverja nadrejeni/ sam ravnatelj nadrejeni/ sam kdo predlaga nadrejeni/ sam ravnatelj nadrejeni/ sam kdo odloči direktor/ ravnatelj ravnatelj dekan/ ravnatelj
V primeru, ko je bil predlog za napredovanje zavrnjen ali nepopolno rešen, ima zaposleni v roku 15 dni od vročitve odločbe pravico vložiti ugovor pri direktorju, svetu zavoda oz. pri pritožbenem organu univerze, ki morajo o ugovoru odločiti v roku 30ih dni od prejema. Stari mariborski pravilnik pa mehanizma ugovora sploh ni predvideval.
3. O b liko va nje sa m o sto jne g a p ra vilnika o na p re d o va nju na d e lo vne m m e stu v slo ve nske m knjižnič a rstvu
Primerjave pravilnikov o napredovanju na delovnem mestu posameznih dejavnosti, v katerih smo zaposleni (tudi) strokovni knjižnični delavci, vse kakor kažejo več razlik kot podobnosti. Najbolj očitne so naslednje razlike: različni izhodiščni količniki za nekatera delovna mesta;
možnost d vo timega napredovanja (v plačilne razrede in v nazive) v osnovnem in srednjem šolstvu;
različni načini vrednotenja (opisno, točkovno) posameznih pogojev na predovanja;
različno točkovno vrednotenje posameznih pogojev napredovanja; različno število možnih razredov napredovanja;
različno število potrebnih točk za redno in izredno napredovanje; različni postopki in načini preverjanja izpolnjevanja pogojev napredo
vanja.
lektorjev v visokem šolstvu). Le redko ali pa nikoli pa v teh razpravah nismo celovito primerjali položaja vseh strokovnih knjižničnih delavcev v vseh dejavnostih, v katerih smo zaposleni. Tudi stroka (bodisi Državna matična služba za knjižničarstvo, bodisi Oddelek za bibhotekarstvo) tukaj ni odigrala svoje vloge.
Kakšna je rešitev trenutne konfuzne situacije, ki ne odraža samo upravičenih razlik med posameznimi strokovnimi knjižničnimi delavci, ampak in predv sem nemo č in mo rda nezainteresiranost slovenskih knjižničarjev5 samih? A h je rešitev priprava samostojnega pravilnika za napredovanje na delovnem mestu v slovenskem knjižničarstvu, ki bi veljal za vse knjižnične delavce, ne glede na dejavnost, v kateri so zaposleni ter bi upošteval vse njihove značil nosti v posameznih dejavnostih? A h bi nam zakonodajalci in financerji dopustili to mo žno st? In kar je najbolj pomembno ah smo slovenski knjižnični delavci sposobni oblikovati takšen pravilnik ob upoštevanju pri merljivosti razlik med seboj (glede na stopnjo strokovne izobrazbe in glede na dejavnosti, v katerih delamo)?
Zastarelost trenutnih pravnih prepisov za področje knjižničarstva ter mnogi do sedaj neuspešni poskusi pripravljanja novega zakona o knjižničarstvu kar kličejo h kompleksni ureditvi normativnega položaja knjižničarstva. Uredi tev plačnega sistema in sistema napredovanja na delovnem mestu oz. v plačilne razrede sicer v tej situaciji ni primarnega pomena, vendar bi morah o njem razmišljati vsaj v kontekstu že pripravljenega novega pravilnika o pripravništvu, strokovnih izpitih in strokovnih kvalifikacijah v knjižničar stvu.6 Če se bo no va knjižničarska zakonodaja sprejemala v paketu, bo v njem mogoče prostor tudi za pravilnik o napredovanju na delovnem mestu v knjižničarstvu. Stroka bi zato morala dokazati financerjem oz. ministrstvom, pristojnim za posamezne vrste knjižnic oz. za posamezne dejavnosti, v katerih delujejo knjižnice, da so delovna mesta v knjižničarstvu sicer primerl jiva z drugimi delovnimi mesti v kulturi in šolstvu, a vendar specifična. Samostojen pravilnik za napredovanje na delovnem mestu v knjižničarstvu naj opredeljuje pogoje napredovanja v smeri primerljivosti pogojev napredo vanja v kulturi, šolstvu in znanosti.
Temeljni akt, ki trenutno še ureja plačni sistem proračunskih porabnikov (Zakon o razmerjih plač...) naj bi v bližnji prihodnosti nadomestil nov zakon o javnih uslužbencih, seveda v kontekstu približevanja Evropi. Delovno
5 Z
zvutsrponmlkjihgfedcbaZXVUTSRQPOMLKIDBA
izrazom knjižničarji zajemam vse strokovne knjižnične delavce (knjižnični manipulanti, knjižničarji, višji knjižničarji, bibliotekarji itd.)besedilo predloga zakona o javnih uslužbencih z dne 22.6.1998 je bilo prvič predstavljeno na dvodnevnem posvetu na Brdu pri Kranju, ki ga je urad za organizacijo in razvoj uprave notranjega ministrstva pripravil v sodelovnaju z evropsko komisijo oz. programom Phare.7 Z akon naj bi določil enotno izhodiščno plačo in razmerja za vse proračunske porabnike, specifičnosti pa bi (tako kot sedaj) urejala področna zakonodaja. Ali si bo mo knjižničarji tukaj uspeli izboriti svoj prostor? A li se bo mo uspeli poenotiti in oblikovati skupne zahteve?
Lite ra tura in viri
1. Pravilnik o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Mariboru z dne 28. VI. 1994.
2. Pravilnik o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Maribor (potrdil Upravni odbor UM 25. III. 1998, čaka na soglasje Sveta za visoko šolstvo RS).
3. Pravilnik o napredovanju na delovnem mestu Univerze v Ljubljani z dne 13. XI. 1996.
4. "Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih na področju kul ture".zvutsrponmlkjihgfedcbaZXVUTSRQPOMLKIDBA Uradni list RS (1994)41 in (1996)2.
5. "Pravilnik o napredovanju zaposlenih v osnovnem in srednjem šolstvu v na žive". Uradni list RS (1994)41.
6. "Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolstvu v plačilne razrede"
Uradni list RS (1994)41, (1995)49 in (1996)66.
7. "Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lo kalnih skupnosti". Uradni list RS (1994)18.
8. Ambrožič, M. "Strokovne kvalifikacije in akreditacija izobraževalnih progra mov v knjižničarstvu". Knjižnica 4(1997)23 :268.
9. Taškar, J. "Izhodiščna plača enotna". Delo 1998,9. VII.: 2. 10. Taškar, J. "V upravo le z državnim izpitom". Delo 1998,13. VII.
