Nočne ptice Nocturnal Animals ZDA, 2016, barvni, 1:2.35, 116 minut

november

2016

Nočne ptice

Nocturnal Animals

režija Tom Ford

scenarij Tom Ford po romanu Tony and Susan Austina Wrighta

fotografija Seamus McGarvey igrajo Amy Adams, Jake Gyllenhaal, Michael Shannon, Aaron Taylor-Johnson festivali, nagrade Srebrni lev (velika nagrada žirije) – Benetke. Toronto. LIFFe.

distribucija Karantanija cinemas Susan, lastnica uspešne losangeleš-ke galerije, živi izjemno privilegirano, a neizpolnjeno življenje. Neki konec tedna, ko se njen soprog mudi na eni svojih prepogostih službenih poti, Su-san prejme paket. V njem je rokopis romana Nočne ptice, ki ji ga pošilja njen bivši mož Edward. Ponoči, ko ne more spati, Susan začne z branjem. Roman je posvečen njej, njegova vsebina pa je nadvse vznemirjujoča ...

Nočne ptice so temačen romantični triler, ki s stopnjujočo napetostjo ra­ ziskuje tanko mejo med ljubeznijo in krutostjo, med maščevanjem in odre­ šitvijo. Tom Ford je z drugim celove­ čercem upravičil visoka pričakovanja, ki jih je vzbudil s prvencem Samski moški, ter z Beneškega filmskega fe­ stivala odnesel veliko nagrado žirije. »Nočne ptice govorijo o tem, kako se moramo naučiti živeti z odločitvami, ki jih v življenju sprejmemo, in z njihovimi morebitnimi posledicami. V vedno bolj potrošniški kulturi, kjer je vse, vključno z našimi razmerji, tako lahko zavreči, sem želel povedati zgodbo o zvestobi, predanosti in ljubezni. To je zgodba o

estetizira. Šund poskuša spremeniti v umetnost.«

- Owen Gleiberman, Variety

»Nočne ptice, film s pridihom Davida Lyncha, Alfreda Hitchcocka in Douglasa Sirka, so razkošna in zabavna noir me-lodrama, prežeta z brutalnim zločinom in psihološko napetostjo, ki več kot izpolni obete režiserjevega prvenca /…/. Ford znova dokaže, da je tako opojen senzu-alist kot spreten pripovedovalec zgodb in da ima ravno tako dober smisel za po-drobnosti likov kot za barvo in kompozi-cijo. /…/ Roman govori o izbirah, ki nas določajo, in o njihovih posledicah za lju-di okoli nas, pa tulju-di o skrajno intimnem dejanju branja, ki nam odpre vrata do misli, čustev in izkušenj nekega drugega človeka. Ford to vzporedno temo vzame za svojo, ko iz Nočnih živali – na subli-minalen način – naredi film o gledanju filmov.«

- David Rooney, The Hollywood Reporter

»Tom Ford ni naredil le enega filma – na neki način je naredil dva. Nočne ptice so navdušujoče ambiciozen projekt: deloma okruten teksaški triler, deloma melodra-ma o srednjih letih. Film ustvari meta--tekstualno uganko, in razglabljati o njej je skoraj takšen užitek, kot jo dejansko gledati.«

- Ben Croll, IndieWire

»Kot običajno je njegova estetika tako dovršena in dosledna, da zlahka spre-gledamo, kako ambiciozen meta-pripo-vedni konstrukt mu je uspelo izpeljati. Nočne ptice se izkažejo za divjo sintezo nezdružljivih pripovedi in nasprotujočih si tonov.«

- Justin Chang, Los Angeles Times »V tem nezaslišano napetem in privlač-nem meta-trilerju se mešata groza in na-bokovski obup.«

- Peter Bradshaw, The Guardian osamljenosti, ki jo vsi čutimo, in o tem,

kako pomembno je ceniti osebne vezi, ki so nam v življenju v oporo.« - Tom Ford

Tom Ford je eden najuspešnejših mo-dnih oblikovalcev svoje generacije, ki je s prvencem Samski moški leta 2009 v trenutku osvojil tudi filmski svet. Film je bil premierno prikazan na festivalu v Benetkah, kjer je Colin Firth prejel na-grado za najboljšega igralca.

»/…/ ambiciozen in drzen triler noir z Amy Adams in Jakom Gyllenhaalom v eksplozivni zgodbi o ljubezni, nasilju in maščevanju. /…/ Nočne ptice so na-pet in vznemirljiv film – triler, ki ga ni strah izbruhov nasilja ali kopanja po prvinskem strahu in besu, pa čeprav je zgrajen okoli melanholične ljubezenske zgodbe, ki se ves čas vrti in obrača na kompleksen in presenetljiv način. /…/ Ne le da [Ford] reciklira šund, pač pa ga – ko ga vzame smrtno resno – tudi

samo od

21. novembra

4. decembra

Ljubezen in prijateljstvo

Love & Friendship

režija in scenarij Whit Stillman po noveli Lady Susan Jane Austen fotografija Richard Van Oosterhout igrajo Kate Beckinsale, Chloë Sevigny, Xavier Samuel, Stephen Fry

festivali, nagrade Sundance. Rotterdam. IndieLisboa. Sarajevo. LIFFe.

distribucija Karantanija cinemas Da bi razpihala opravljive govorice, ki se o njej širijo v visokih krogih, lepa vdo-va in prefrigana spogledljivka lady Su-san obišče družino svojega pokojnega moža. Bivanje na njihovem posestvu mimogrede izkoristi še za lov na snu-bce zase in za svojo sramežljivo hčer. V njene lovke se ujamejo mladi, neizku-šeni Reginald DeCourcy, bogati, a pri-smuknjeni sir James Martin in neubran-ljivo čedni, a poročeni Lord Manwaring.

Nabrita komedija, ki pokuka pod kopreno uglajene omike poznega 18. stoletja. Jane Austen, kot je še niste videli.

»Ta novela je čudovita in nihče je še ni priredil; sploh nisem vedel, da obsta-ja. Zares je zabavna, kot bi skozi Jane Aus ten govoril Oscar Wilde.«

- Whit Stillman

Whit Stillman je kot režiser debitiral s filmom Metropolitan, ki je osvojil vrsto nagrad, vključno z nominacijo za oskarja za najboljši izvirni scenarij.

se Stillman pričakovano intuitivno ujame z Jane Austen, hkrati pa dobro ve, kako njeno pikro družbeno satiro prepojiti s pravim odmerkom postmodernega koket-nega humorja, ne da bi pri tem izničil njeno čarovnijo.«

- Justin Chang, Variety

»Duhoviti dialogi z vintage pridihom so seveda Stillmanov zaščitni znak. Čarob-nost in šarm njegovih prvih treh celo-večercev koreninita predvsem v njegovi sposobnosti, da deluje hkrati povsem so-dobno in nenavadno arhaično /.../. Still-man mojstrsko izbira izvlečke iz novele v pismih, jih zgošča in preoblikuje tako, da ustvarja duhovite domislice, ki ohranjajo austenovski izvor, a se v njih zrcali tudi prepoznaven režiserjev slog. /.../ Ljube-zen in prijateljstvo je zabava z Whitom in Jane – nenavadno harmonično zlitje dveh umetnikov, ki ju ločujejo tako stoletja kot medij njune ustvarjalnosti.«

- Alicia Fletcher, Cinema Scope

»Morda bodo le tisti, ki bodo po ogledu filma prebrali tudi knjigo, lahko v celoti dojeli mojstrstvo Stillmanove priredbe – tako spretnega podviga predelave lite-rarnega dela v film že dolgo nismo videli. Priredba preseneča z nabritimi dodatki – s pripetljaji, ki si jih niti Austenova ni drznila zamisliti, vključno s prešernim zaključkom.«

- Tim Robey, The Telegraph

»Na tehnični ravni sodi film nekam v bližino Érica Rohmerja. Tako privid fri-volnosti, kjer se skozi lahkomiselnost in brezbrižnost odpirajo kočljiva filozofska vprašanja, kot komično neskladje med tistim, kar liki govorijo, in tistim, kar dejansko mislijo, sta poklona pokojnemu francoskemu mojstru. In težko bi filmu izrekel večje priznanje kot prav s temi besedami.«

- David Jenkins, Little White Lies Sledili so filmi Barcelona, Zadnji dnevi

diska (s Kate Beckinsale in Chloë Se-vigny v glavnih vlogah) ter Gospodič­ ne v stiski. Stillman slovi kot mojster komedije nravi, njegov naravni filmski habitat pa so višji družbeni sloji. »Kakšna drznost, kakšna eleganca! Tu je briljantno dodelana zgodovinska kome-dija z nepopisno duhovitim vpogledom v lasten žanrski ustroj. /.../ Skozi ves film smo priča nadvse zabavnim turnirjem v hitrih, bistroumnih in ostrih opazkah, ki v največji meri prihajajo od lady Susan. To je film površinskih vtisov in cinizma, kjer romantika iz drugih, bolj znanih zgodb Jane Austen skoraj popolnoma umanjka: tu ni prav veliko prostora ne za ljubezen ne za prijateljstvo.«

- Peter Bradshaw, The Guardian »/.../ skrajno elegantna in filigransko na-tančna adaptacija /.../. S svojo naklonje-nostjo do finih oblačil in zborne govorice

samo od

21. novembra

4. decembra

režija in scenarij Werner Herzog fotografija Peter Zeitlinger nastopajo Bob Kahn, Elon Musk, Sebastian Thrun, Ted Nelson, Lawrence Krauss, Kevin Mitnick

festivali, nagrade Sundance. Nagrada one future (posebna omemba) – München. Hot Docs Toronto. London. LIFFe.

distribucija Demiurg

Werner Herzog se s sodobno tehno-logijo druži tako poredko, da nima niti mobilnega telefona, kaj šele Face-bookovega profila, pa vendar se z enakim navdušenjem kot prej skrajnih pokrajin zemeljske oble tokrat loti sve-ta sodobne povezanosti – od otroških korakov svetovnega spleta do možnih scenarijev, ki se nam obetajo v priho-dnosti. Pred kamero povabi številna vodilna imena tehnološke revolucije, od vizionarskega podjetnika Elona Muska do zloglasnega hekerja Kevina Mitnicka. Na svoji poti pa naleti tudi na žrtve medmrežnih pasti in odkrije ne-navadno skupnost tehnopuščavnikov – ti so zavetje pred elektromagnetnim valovanjem našli v senci ogromnega te-leskopa, ki lovi radijske valove iz globin vesolja.

Opremljen z značilno radovednostjo in živahno domišljijo se Werner Her­

»Številni Herzogovi dokumentarci so v svojem bistvu sanjarjenja o tem, kaj po-meni biti človek – in Glej in se čudi ni nobena izjema. Film režiserju priskrbi odskočno desko za razmislek o najra-zličnejših temah: od človeških odprav na Mars do izmuzljive narave ljubezni. Predvsem pa se zdi, da gre za nujno spoznanje, kako malo razmišljamo o na-šem rastočem spletnem svetu. Tako film s svojim razpršenim pripovednim slo-gom usmerja našo pozornost k številnim pogovorom, ki jih o tem vseprisotnem, mogočnem in mladem orodju še nismo imeli.«

- Tim Grierson, Screen Daily

»Film lahko gledamo tudi na drugačen način – ne kot pretres idej, ampak bolj kot zbirko zanimivih primerkov človeške vrste. Herzoga je vedno najbolj fascini-rala zmes nečimrnosti, norosti, poguma in genialnosti, zaradi katerih je vsak posameznik edinstven. Režiser je

potr-pežljiv poslušalec, ki zna svojim sogo-vornikom premakniti miselne kretnice, in kot njegovi drugi dokumentarci je tudi ta poln čudaških, drobnih trenutkov nepri-čakovanega razodetja.«

- A. O. Scott, The New York Times »Glej in se čudi, razpršen filmski esej o odvisnosti človeštva od sodobne tehnolo-gije, si internet ogleduje z distance. Lu-distična perspektiva režiserju omogoči, da se osredotoči na abstraktne, poetične detajle. Od strokovnjaka, ki tok digital-nih informacij primerja z vodnim tokom, Herzog preide k tako raznovrstnim te-mam, kot so spletno nadlegovanje, od-visnost, potovanje po vesolju in sanje. /…/ Herzog /…/ sogovornike izziva z intrigantnimi metafizičnimi vprašanji: Ali lahko stroj, ki mu življenje vdihuje in-ternet, začuti ljubezen? Upanje? Lahko verjame v Boga?«

- Eric Kohn, IndieWire od

21. novembra

zog odpravi na potovanje, ki razkrije, kako je internet preoblikoval skoraj vse vidike naših življenj.

»Vedeti morate, da imate opraviti s človekom, ki je prvič uporabil telefon pri sedemnajstih letih. /.../ Vse, kar sem izvedel med snemanjem tega filma, je bilo zame presenečenje. Projekta sem se lotil poln radovednosti, občudovanja in vznemirjenja, in globlje ko sem kopal, bolj zagonetno in zanimivo je postajalo. Mislim, da se to v filmu čuti. /.../ Nisem novinar in nimam pripravljenega sezna-ma vprašanj. Pred kamero se le pogo-varjam. Ko gledate film, lahko vidite, da pogovor spremljata nekakšna lahkot-nost in včasih celo humor. Nobenih pri-pravljalnih intervjujev ne delam. Rad se na prizorišču pojavim s kamero in takoj začnem. To daje procesu neko nepo-pustljivost, neko silovitost in vztrajnost, kar me v teh pogovorih vodi.«

- Werner Herzog

Glej in se čudi: Sanjarjenje

o povezanem svetu

Lo and Behold: Reveries of the

Connected World

Satirične pesmi Franeta Milčinskega – Ježka iz petdesetih in šestdesetih let se zdijo danes aktualne kot še nikoli. V filmu Moj narobe svet jih vsak v svojem edinstvenem slogu interpretirajo glas-beniki, kot so nedavno umrli kantavtor Tomaž Pengov, legendarna hrvaška pevka Josipa Lisac, avantgardni finski harmonikar Kimmo Pohjonen in Hugo Race, bivši član zasedbe Nick Cave and The Bad Seeds. Glasba, katere produ-cent je rock ikona Chris Eck man (The Walkabouts), se prepleta z arhivskimi posnetki Ježkovih nastopov.

Glasbeni dokumentarec Moj narobe svet nas skozi priredbe znanih slo­

sovih prijateljev, ali bi jih zanimalo so-delovati pri filmu, druge, kot so Josipa Lisac, John Parish, Toni Kitanovski, Kim-mo Pohjonen in Bernays Propaganda, pa sva preprosto povabila in nihče naju ni zavrnil. Le zakaj naju bi? Ježkovim besedilom so dodali glasbeno plast in skupaj smo ga pripeljali nazaj v življe-nje, ki ga je imel tako rad.«

- Petra Seliškar

Petra Seliškar je študirala na amster-damski akademiji za film NAFTA, kas-neje pa na Northern Media School v Sheffieldu končala postdiplomski študij režije in produkcije. Leta 2003 je z živ-ljenjskim sopotnikom Brandom Ferrom v Sloveniji in Makedoniji ustanovila pro-dukcijsko hišo Petra Pan Film, leta 2010 pa festival kreativnega dokumentar-nega filma MakeDox in potujoči kino v Makedoniji. V Kinodvoru smo si lahko ogledali že njen dokumentarec Mama

Evropa. Filmi Petre Seliškar so bili pri-kazani na številnih festivalih po svetu in so prejeli več mednarodnih nagrad. »Moj narobe svet je odkrit poklon Franetu Milčinskemu – Ježku, ki nas z iskrivimi očmi in tragikomičnim oblič-jem nagovarja z arhivskih posnetkov. Ti so skrbno izbrani – nekateri tako rekoč del kolektivne zavesti, drugi redki, manj znani – in zlepljeni v novo pripovedno celoto, osredotočeno predvsem na nje-gov ustvarjalni proces. /…/ Njenje-gove po-etične izpovedi, čeprav zbrane iz različ-nih virov, mehko spaja nevidni šiv tako, da same ustvarjajo dramaturški lok in Ježka postavljajo v vlogo nekakšnega moderatorja, ki povezuje drugi, sodob-ni, barvni del filma, v katerem mednaro-dni glasbeniki in zasedbe vsak v svojem žanru in slogu izvajajo njegove uglasbe-ne poeme.«

- Tina Lešničar, Delo

Moj narobe svet

Slovenija/Makedonija/Hrvaška, 2016, barvni/črno-beli, 74 minut

režija in scenarij Petra Seliškar fotografija Brand Ferro

montaža Dorijan Milovanović, Vladimir Gojun

zvok Vladimir Rakić

glasbeni producent Chris Eckman producenti Petra Seliškar, Brand Ferro, Oliver Sertić, Petrula Veljanovska produkcija Petra Pan Film, PPFP, Restart

avtorji in izvajalci glasbe Frane Milčinski – Ježek, Chris Eckman and The Last Side of the Mountain Band, Kimmo Pohjnonen, Tomaž Pengov, Robert Fisher & Willard Grant Conspiracy, John Parish, Cesare Basile & John Bonnar, Jani Hace & Josipa Lisac, Hugo Race and The True Spirit, Bernays Propaganda, Teresa Salgueiro, Toni Kitanovski & Cherkezi Orchestra festivali, nagrade Festival Slovenskega filma, Portorož. LIFFe.

venskih in svetovnih glasbenikov po­ pelje v svet vsestranskega umetnika Franeta Milčinskega – Ježka. »Želela sem odziv sodobnih ustvarjal-cev, glasbenikov, ki jih cenim in se mi zdijo po duhu blizu Ježku. Vse se je začelo, ko sem srečala Chrisa Eckmana in se z njim dogovorila, da bova delala na Ježkovih pesmih. Obstoječi angleški prevod je bil slab, zato sva veliko časa namenila razlagi ne le besedil, ampak tudi družbenega konteksta, v katerem so pesmi nastajale. Ježek jih je napisal veliko in vse so izjemne. Njegov jezik pa je ne nazadnje lokalen in arhaičen, zato ne gre le za vprašanje prevoda, ampak tudi za premislek o tem, katere pesmi so sploh prevedljive. Proces je bil zabaven: kako Američanu razložiti so-cialistične vrednote in miselnost? Imeli smo veliko diskusij o razlikah med nami. Nato sva intuitivno vprašala nekaj

Chri-samo od

21. novembra

4. decembra

režija Damjan Kozole

scenarij Damjan Kozole, Ognjen Sviličić sodelavka pri scenariju Urša Menart fotografija Miladin Čolaković produkcija Vertigo

koprodukcija Sisters and Brother Mitevski, SCCA/pro.ba

igrajo Pia Zemljič, Jernej Šugman, Marko Mandić, Peter Musevski, Jana Zupančič, Petre Arsovski, Mojca Partljič, Dejan Spasić, Matija Vastl festivali, nagrade Najboljša režija – Karlovi Vari. Vesna za najboljšo režijo, glavno žensko vlogo (Pia Zemljič), stransko moško vlogo (Arsovski, Vastl, Spasić) in scenografijo – FSF, Portorož. Najboljša režija – Avvantura Film Festival, Zadar. LIFFe.

Ponoči najdejo ob ljubljanski vpadnici znanega odvetnika, ki napol zavesten leži na pločniku, po telesu pa ima števil-ne pasje ugrize. Medtem ko se zdravni-ki v Kliničnem centru borijo za odvetni-kovo življenje, se njegova žena sooča s šokom in svojimi najglobljimi strahovi. V tej noči bo prekršila vse moralne vred-note, ki jih v življenju zagovarja.

Damjan Kozole (Rezervni deli, Sloven-ka) poišče navdih v aferi, ki je pred leti polnila naslovnice slovenskih tabloidov, da bi povedal univerzalno zgodbo o vplivu medijev in javnega mnenja na naše življenje. Nagrada za najboljšo režijo v Karlovih Varih.

mo v zapletenem in predvsem kaotičnem svetu, v katerem je življenje posameznika postalo scela neobvladljivo, pa če še tako mislimo, da lahko s svojimi odločitvami in dejanji vplivamo nanj.«

- Ženja Leiler, Delo

»Prepričljiv nastop glavne igralke Pie Zemljič v vlogi zaskrbljene, pretresene žene ter skrbno nadzorovana mešanica skrivnostnosti in moralnih dilem naredi-ta Nočno življenje izredno privlačno in dostopno /…/. Izčiščena fotografija Mila-dina Čolakovića postavi film v cono so-mraka: med prazne bolnišnične hodnike in zapuščene ceste, kjer se – medtem ko mesto spi – v temi noči dogajajo mračne reči. Vizualna podoba in scenarij vneseta v zgodbo senzibilnost filma noir, v kate-rem vsak posamezni pripetljaj preraste v simbol modernega sveta, kjer je umor nekaj ravno tako preprostega kot objava tweeta ali posodobitev Facebookovega

profila. /…/ Film bi se lahko izkazal tudi kot idealno izhodišče za remake v angle-škem jeziku. Izvrstna priložnost za Juli-anne Moore morda?«

- Allan Hunter, Screen Daily

»Nočno življenje  postavi v ospredje Zemljičevo, katere skoraj brezbesedna interpretacija je minimalistična moj-strovina čustvene intenzivnosti, ki nam pod masko hladne prisebnosti vseskozi daje slutiti seizmične tresljaje tesnobe. /…/ Za njo pa direktor fotografije Mi-ladin Čolaković niza noirovske podobe hladno modrih bolnišničnih hodnikov in zapuščenih nočnih ulic. Zamislite si Edwarda Hopperja z digitalno kamero.« - Stephen Dalton, The Hollywood Reporter

»Kozole /…/ ustvari ozračje tesnobe, ki je tako gosto, da se zdi skoraj otipljivo.« - Alissa Simon, Variety

»To je film o družbi, v kateri je gonil-na sila strah. Ne ponuja enostavnih rešitev, govori o tem, kako so naša življenja krhka in kako je vse poveza-no. Govori o tem, da živimo v družbi, v kateri se nikoli nič ne razjasni. Govori tudi o tem, da se nekaterih ran ne da zaceliti. Ker ljudje grizemo huje kot psi.« - Damjan Kozole

»Nočno življenje /…/ je Kozoletov doslej režijsko najbolj dovršen film, obenem pa film, ki logično sledi avtorjevemu dose-danjemu opusu. /…/ Vprašanj, ki se zas-tavljajo gledalcu, ki bi želel sestaviti kon-sistentno zgodbo, je /…/ več, a Kozoletov namen očitno ni bil, da nanje odgovarja, ampak da gledalca ravno s sosledico po-sameznih dogodkov, ki se, ko jih skušamo logično sestaviti, vedno znova podrejo, ves čas spodnaša v njegovih pričakova-njih in mu spodmika varno in racionalno razlago. Kot bi želel sugerirati, da

živi-Nočno življenje

21. novembra

4. decembra

režija in scenarij Slávek Horák fotografija Jan Štastný

igrajo Alena Mihulová, Boleslav Polívka, Tatiana Vilhelmová, Zuzana Kronerová, Sara Venclovská

festivali, nagrade Najboljša igralka – Karlovi Vari. Nagrada čeških filmskih kritikov za najboljšo igralko. Češki lev za najboljšo igralko. »10 Directors to Watch« revije Variety, nagrada FIPRESCI za najboljšo igralko – Palm Springs. Nagrada občinstva za najboljši tujejezični film – Vancouver. Nagrada mladega občinstva – Valladolid. Najboljši svetovni film – Phoenix. Posebna omemba – Arras. Uradni češki kandidat za najboljši tujejezični film. LIFFe.

distribucija Demiurg

V majhni vasi na Južnem Moravskem predana patronažna sestra Vlasta skrbi za svoje muhaste paciente. Obenem je požrtvovalna žena in mati, ki potre-be drugih vedno postavlja pred lastne. Potem pa se nekega dne vse spremeni in Vlasta spozna, da bo morda prvič v življenju ona tista, ki bo potrebovala pomoč.

Grenko­sladka komična drama Nego-valka se najpomembnejših življenj­ skih vprašanj loteva v lahkotnem slo­ gu češke podeželske komedije. Film je prejel nagrado za najboljšo igralko na festivalu v Karlovih Varih. »Dolgo sem razmišljal, kakšna zgodba bi bila vredna mojega celovečernega prvenca. Da bi lahko v miru in tišini

pi-tamkajšnji filmski šoli. Nato je začel obi-skovati praško FAMU, ker pa se je hitro uveljavil kot režiser oglasov, študija ni dokončal. Dva njegova kratka filma sta bila prikazana na festivalu v Cannesu. Kot pomočnik režije je sodeloval pri filmu Jana Sve˘ráka Kolja, dobitniku oskarja za najboljši tujejezični film. Horákov celovečerni prvenec Negoval­ ka je na Češkem dosegel velik kritiški in komercialni uspeh.

»Suhohumorni in grenko-sladki prvenec Sláveka Horáka je ganljiva različica večnega izvoznega artikla češke kine-matografije – podeželske dramedije. /…/ Kakor v najboljših tovrstnih delih reži-serjev, kot so Miloš Forman, Jir˘í Menzel in v zadnjem času tudi Bohdan Sláma, Horák s svojimi pikantnimi komentarji spretno ujame podrobnosti življenja v majhnem mestu.«

- Alissa Simon, Variety

»Glavna igralka Mihulová postreže z izjemnim nastopom, ki kar kliče po nagradah, stranski igralec Polívka pa razkrije številne plati svojega igralske-ga talenta. Moč Horákoveigralske-ga prvenca je v njegovi iskrenosti: par v središču filma sta navdihnila režiserjeva star-ša in Horák se brez sentimentalnosti in melodramatičnosti loti premise, ki bi se zlahka sprevrgla v solzavko. /…/ Režiser se za mračno tematiko odkupi s komični-mi vložki ter se spretno izogne klišejem. Pravo naravo filma bi morda bolje kot 'eksistencialna drama' opisala oznaka 'nežna tragikomedija'. Vsakdanje pripet-ljaje prežema neprisiljen humor, in celo ko začne dogajanje mejiti na farsično, se Horák upre skušnjavi, da bi zavoljo tre-nutka cenenega humorja porušil skrbno zgrajeno in dobro vzdrževano vzdušje.« - Martin Kudláč, Cineuropa

Negovalka

Domácí Péče

Češka/Slovaška, 2015, barvni, 1:1.85, 92 minut

sal, sem se umaknil v hišo svojih star-šev na podeželju, a moja klepetava mama me je neprestano motila s svo-jimi brezkončnimi, bizarnimi službenimi prigodami. Nekoč je delala kot patro-nažna sestra in tako spoznala cel kup zanimivih ljudi. Čeprav se mi zdi danes to samoumevno, je minilo precej časa, preden sem spoznal, da imam najboljšo zgodbo že vse življenje tik pred nosom. /…/ Hotel sem narediti iskren film o uni-verzalnih temah, o katerih ljudje nera-di govorijo, v tem primeru o sočutju in umiranju. Čustveno dramo sem želel prepojiti s specifičnim humorjem ter povedati zgodbo, ki bi gledalce spom-nila na njihovo umrljivost ter jih spod-budila, da bi bolj cenili svoje ljubljene, pa tudi bolje poskrbeli sami zase.« - Slávek Horák

Slávek Horák se je rodil leta 1975 v Zlínu na Češkem, kjer je diplomiral na

samo od

3.

8.

novembra

režija Xavier Giannoli

scenarij Xavier Giannoli, Marcia Romano

fotografija Glynn Speeckaert igrajo Catherine Frot, André Marcon, Michel Fau, Christa Théret, Denis Mpunga, Sylvain Dieuaide, Aubert Fenoy, Sophia Leboutte, Théo Cholbi festivali, nagrade Cezar za najboljšo igralko, kostumografijo, scenografijo in zvok ter sedem nominacij, vključno s kategorijami najboljši film, režiser in scenarij. Svetovna premiera na beneškem festivalu (nagrada Nazarena Taddeija). Telluride. Stockholm. Hongkong. Skopje.

distribucija FIVIA – Vojnik

Pariz, zgodnja dvajseta leta. Premožna Marguerite Dumont je strastna ljubite-ljica glasbe in opere. Na svojem dvorcu za izbrane goste redno prireja recitale. Toda pevka je povsem brez posluha in nihče od licemernih povzpetnikov ji tega ne želi odkrito povedati. Ko mla-di, izzivalni novinar objavi navdušeno kritiko njene zadnje predstave, se Mar-guerite kljub nasprotovanju moža odlo-či izživeti svoje sanje in nastopiti pred čisto pravim občinstvom v Pariški operi.

Razkošna in komična kostumska dra­ ma o strasti, ki jo podžiga velika laž, premesti milje svojega navdiha, res­ nične zgodbe o ameriški bogatašinji in nesojeni operetni divi Florence Foster Jenkins, v Pariz dvajsetih let. Štiri nagrade cezar, vključno z lovori­ ko za najboljšo igralko.

priliznjene klike.« - Peter Debruge, Variety

»/…/ Giannoli in Frotova poskrbita, da Marguerite nikoli ne postane predmet posmeha. Ravno nasprotno: uteleša ne-kakšno čudovito neukročenost – preda-nost glasbi, ki je zmožna preseči zadušlji-va razočaranja resničnega življenja.« - Mark Kermode, The Observer »Marguerite se z navdušujočo veščino loti grenko-sladke resnice, da si lahko z denarjem kupiš marsikaj, le ljubezni in talenta ne. Kostumski film s čudovito scenografijo in popolno igralsko zased-bo /…/ do zadnjih trenutkov ohrani svo-jo napetost. In glasbena podlaga – tako tista uglašena kot tista zafušana – je ču-dovita.«

- Lisa Nesselson, Screen Daily

»Bržkone noben umetniški milje ni pred-met tolikšnega romantiziranja kot med-vojni Pariz, čas, ko je bil nadrealizem v polnem razmahu ter se je izgubljena generacija zapisovala (in zapijala) v zgodovino. Francoski film Marguerite, ki se odvija leta 1921 tako na zabavah visoke družbe kot na boemskih veseljače-njih, je razkošna kostumska drama, ki pa vendarle ne izgublja časa z nostalgijo v slogu Polnoči v Parizu. Celo avantgar-dni stremuhi s stranskih črt Giannolije-vega zabavnega celovečerca prekipevajo od sebičnega pohlepa.«

- Benjamin Mercer, The A.V. Club »Predstava Catherine Frot, polna topli-ne, humorja in upanja, poganja zgodbo in privede celo do trenutkov, ki nasmejejo na ves glas.«

- A Wolfe, The Village Voice

Marguerite

Marguerite

Francija/Češka/Belgija, 2015, barvni, 1:2.35, 127 minut

»Pred približno desetimi leti sem na ra-diu zaslišal nenavadno operno pevko, ki je interpretirala Mozartovo arijo Kraljica noči in pri tem neverjetno fušala. Bilo je smešno in na neki način izjemno /…/. Izvedel sem, da ji je bilo ime Florence Foster Jenkins, živela pa je v Ameriki v štiridesetih letih. /…/ Film je zelo svo-bodna interpretacija resnične osebe. /…/ Rad imam like, ki so trmasti in obsedeni po naravi. S svojo osebnostjo poganjajo ves film, vdahnejo mu napetost, ritem in smer. Marguerite živi svojo strast, do-življa srečo in trpljenje, ki sta neizbežni del življenja, posvečenega glasbi. Poje popolnoma neuglašeno, toda hkrati iz-raža divjo željo. Takšna je kot mi vsi, saj vsi potrebujemo iluzije.«

- Xavier Giannoli

»Zatisnite si ušesa in odprite srca: v perfektno uglašeni komediji manir fran-coskega režiserja Xavierja Giannolija si brezsramna pevka s preveč denarja in premalo talenta kupi mesto pod žarome-ti in spotoma razkrinka hipokrizijo svoje

André Téchiné v scenarističnem tan-demu z režiserko Céline Sciamma (Po­ balinka, Banda punc) ponudi čudovito otipljiv pogled na odraščanje mlado-stnikov, ki skušata razumeti in obvlada-ti svoja čustva. Vasica na goratem jugu Francije postane psihološka pokrajina odnosa, ki burno niha med prezirom in privlačnostjo.

»Iz tistega, kar je bilo že na papirju vi-deti kot sila zanimivo sodelovanje, se je izcimilo nekaj naravnost izjemnega: Ko imaš 17 let je ultranaturalističen prikaz razburkane adolescence, kjer se sreču-jejo nasilje in čutnost, boleča izguba in nežno odkritje.«

- David Rooney, The Hollywood Reporter

»André Téchiné slovi po svojem daru za ustvarjanje čustvenih bojnih polj, na ka-terih liki doživljajo spopade in sprave, ne da bi režiser zdrsnil v sentimentalnost. In tokrat je presegel samega sebe. Zgodba vešče prepleta vprašanja rase, razreda, homoseksualnosti, žalosti – in kar je naj-pomembnejše: mladosti –, ubrana igral-ska zasedba pa vdahne scenariju zadrža-no toplizadrža-no in milizadrža-no.«

- Sean Gallen, The Upcoming

»Najsi gre za njegove intimnejše filme ali ansambelska dela širšega obsega, vselej se lahko zanesemo, da bo veteranski re-žiser André Téchiné postregel s psiho-loško in dramatsko globino, po zaslugi katerih velja za enega največjih roma-nopiscev sodobnega francoskega filma.« - Jonathan Romney, Screen Daily »Z osrednjim parom, ki spominja na dinamiko med bogatim in revnim ter divjim in razvajenim iz Viharnega vrha, in umeščen v pokrajino, ki ni nič manj dramatična od yorkshirskega močvirja, film počasi gradi in razvija čustva svojih likov, medtem ko se upirata identitetam, v kateri sta sprva trdno verjela.« - Harriet Warman, CineVue

Ko imaš 17 let

Quand on a 17 ans

igrajo Sandrine Kiberlain, Kacey Mottet Klein, Corentin Fila, Alexis Lore distribucija FIVIA – Vojnik

Babica

Grandma

igrajo Lily Tomlin, Julia Garner, Marcia Gay Harden, Judy Greer

Srčna komična drama o jeklenih žen-skah, premagovanju tegob s humorjem in o tem, da je kdaj pa kdaj preprosto treba koga poslati v tri krasne. Elle Reid je ravno odslovila svoje zadnje dekle in razrezala vse svoje kreditne kartice, ko na njena vrata nepričakovano potrka vnukinja Sage, ki nemudoma potrebuje 600 dolarjev za prekinitev nezaželene nosečnosti. Puncama ne preostane drugega, kot da odpihneta prah z Elli-nega starodobnika ter se podata po poteh starih ljubezni in prijateljstev. »V tej prisrčni, inteligentni komediji med-generacijskega konflikta in solidarnosti je mogoče pohvaliti marsikaj: način, kako scenarij ujame govorico mladih, starih in tistih v srednjih letih; kako zgodba,

26. novembra

ob 21:00

medtem ko protagonistki vijugata po uli-cah Los Angelesa v Ellinem sopihajočem starodobniku, teče hkrati mrzlično in sproščeno; male, a nepozabne stranske vloge /…/. A če smo povsem iskreni, lahko čudež, ki nosi naslov Babica, povzamemo z dvema besedama: Lily Tomlin.« - A. O. Scott, The New York Times »Čeprav nikoli vsiljivo polemična, je ta pripoved o pravici žensk do odločanja (o svojih partnerjih, karieri, svoji re-produktivnosti – o svojem življenju) ena najbolj navdušujoče naprednih komedij leta /…/.«

- Mark Kermode, The Guardian

Predfilm: Bazen (Piscina), Leandro Goddinho, Brazilija, 2016, barvni, 30 minut Vstopnice za odprtje v prodaji od 21. novembra. Organizator festivala: Škuc.

32. festival LGBT filma

na sporedu

27. ljubljanski mednarodni

filmski festival LIFFe

producent festivala Cankarjev dom

Videti, ne gledati

»V desetih letih vodenja Liffa sem se naučil marsičesa, predvsem pa 'bra-nja', 'tipa'bra-nja', 'opazovanja' in 'poslu-šanja'. Zakaj navednice? Štiri vrline so z vsakdanjim človeškim zaznavanjem povezane samo toliko, kolikor izpolnju-jejo vlogo senzoričnih dražljajev. Med pripravami na vsakoletni festivalski do-godek namreč skušam brati občinstvo in njegova pričakovanja, začutiti utrip sodobnih estetskih smernic, izostriti čut za približevanje ezoterike širšemu občinstvu. Skratka, širiti filmsko kultu-ro v času, ko nekateri film povezujejo s pogrebom. Kar se v kulturnem okolju ne dogaja prvič; smrt so filmu razglašali že v začetku petdesetih let ob dvigu te-levizije, pa v sedemdesetih ob prvih od-ločnih korakih videa in tako naprej, vse

od

9.

20.

novembra

do digitalne dobe s preloma tisočletja. Kot bi nekdo hotel reči, da je bilo sto let filma povsem dovolj, zdaj naj se dosto-janstveno umakne. Kam? In predvsem komu? Malemu ekranu, tabličnim raču-nalnikom in zaslonom mobilnih naprav? Ti nosilci avdiovizualnih vsebin so go-tovo učinkoviti za instantno potrošnjo, vsi jih uporabljamo, ampak užitki ob sprejemanju so še vedno najbolj siloviti, ko imamo opravka z 'arhaičnimi' medi-ji. Ki se vračajo, morda ne skozi glavna vrata, a dovolj zaznavno, da pridejo do ljudi, ki hočejo uživati. Ste že slišali za galerijo ali muzej, ki bi ju zaprli, ker da so olja na platnu poskenirana in digi-talno dostopna prek spleta? Zgodba o ponovnem uveljavljanju vinilnih plošč in tiskanih knjig v razmerju do

digital-nih nosilcev je že nekaj časa znana. Pri filmu je zadeva malce drugačna, saj ob digitalnem snemanju ne moremo več govoriti o nepravem odnosu do 'digi' vsebin. Film je v 21. stoletju digitalen in takšen bo povečini verjetno ostal. Kar ni problematično; v tem zapisu ne malikujem 35mm filmskega traku, pač pa kinematografsko izkušnjo oziroma – če se oprem na komercialno logiko get your money's worth – pravico po-trošnika, 'da dobi tisto, za kar je plačal'. Govorim o pravici odjemalca, da polno dojame/užije vsebino, ki si jo je ustvar-jalec zamislil. Kar se lahko zgodi le pred kinematografskim platnom. Logika je potemtakem preprosta: ni dovolj gle-dati, treba je videti.«

- Simon Popek

Programski sklopi

Perspektive: uraden tekmovalni sklop mladih režiserjev za nagrado vodomec Telekoma Slovenija, d.d.

Predpremiere: filmski vrhunci, odkup-ljeni za predvajanje po Sloveniji Kralji in kraljice: dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma

Panorama svetovnega filma: festival-ski favoriti s petih celin

Ekstravaganca: t. i. polnočni kino, prinaša raznovrstne, drznejše in žgeč-kljive vsebine

Kinobalon: samostojen sklop za gle-dalce od 4. do 14. leta; v sodelovanju s Kinodvorom

Evropa na kratko: tekmovalni pro-gram kratkega filma

Posvečeno: poljski režiser Jerzy Sko­ limowski, ki je na zadnjem beneškem festivalu prejel zlatega leva za življenj-sko delo in na 27. Liffe prihaja kot gost Retrospektiva: Film gre v kino: tematska retrospektiva Fokus: Romunski film 2.0

Razstava inovativnih arhitekturnih vi-zij in rešitev za novogradnje manjših mestnih kinematografov z več dvora-nami na treh lokacijah v Ljubljani, ki so jih v celoletnem študijskem procesu pri predmetu Projektiranje in kompozicija razvijali študentje od drugega do pe-tega letnika pod mentorstvom prof. dr. Aleša Vodopivca.

Razstava izbranih del študentov Fakultete za arhitekturo, seminar Vodopivec.

V okviru tematske retrospektive Film gre v kino na 27. festivalu LIFFe bo pro-jekciji filma Najmanjša kinopredstava na svetu (Basil Dearden, 1957) 10. no-vembra ob 11:00 sledila javna predsta-vitev projekta, ki bo potekala v Kino-dvorovi Kavarni.

Razstavo sta pripravila Fakulteta za arhi-tekturo Univerze v Ljubljani in Kinodvor.

od

10. novembra

2. decembra

Novi kino za Ljubljano

Kinodvor. Galerija.

Naj te film odpelje!

mladi

_LIFF

_u

mlade

NA

za

Na LIFFe prihaja mladinska žirija Kinotrip! Ogledala si bo filme iz različnih festivalskih programskih sklopov, ki prikazujejo zgodbe mladih oziroma se dotikajo tem, pomembnih za mlade različnih generacij. Najboljšega po njihovem izboru bodo razglasili na osrednji sklepni prireditvi festivala. V ožjem izboru Kinotripa so:

Kalifornija

Califórnia, Marina Person, Brazilija,

2015

S popkulturo 80. let prepojena zgod-ba o odraščajočem dekletu, razpetem med realnostjo São Paula in sanjami o obljubljeni deželi.

Mladost – norost

Piuma, Roan Johnson, Italija, 2016

Komedija o najstniškem paru, ki se ob izzivih sodobnega sveta spopada še s prezgodnjo nosečnostjo. Žlahten primerek drveče in obešenjaške komedije po italijansko.

Najstnika

Little Men, Ira Sachs, ZDA, 2016

Zgodba o prijateljstvu med tri-najstletnikoma, ki ga ogrozi spor med njunimi starši, in kritičen filmski pogled na problem razvoja brooklynskih četrti.

Nisem tvoj sin

Mãe só há uma, Anna Muylaert,

Brazilija, 2016

Ganljiva drama, ki s toplino in humorjem raziskuje pomen spola in družine za posameznika.

Rdeča želva

La tortue rouge, Michaël Dudok de

Wit, Francija/Japonska/Belgija, 2016 Celovečerni animirani prvenec oskarjevca Michaëla Dudoka de Wita in prva mednarodna koprodukcija japonskega studia Ghibli.

Mladinsko žirijo sestavljajo člani 1. filmskega kluba Kinotrip: Isabel-la Menart, Max Rakušček, Lovro Smrekar, Izabela Tominšek in Aiko Zakrajšek.

Ob posameznih filmih bodo Kinotri-povci pripravili tudi pogovore z gosti.

Trilogija bolečine in lepote

Oča

Vlado Škafar, Slovenija, 2010, barvni, 70 minut

igrata Miki Roš, Sandi Šalamon distribucija Gustav film Otroci so filmsko pismo, sestavljeno iz

intimnih pogovorov z naključnimi tujci ter osebnih zapisov in podob, ki pre-mišljujejo koščke življenja. Ljudje vseh starosti se potapljajo v svoja življenja in jih pripovedujejo, kakor da jih ponovno živijo. Iz njihovih doživetij, spominov in pričakovanj se riše svojevrstna slika ce-lega človeškega življenja, ki ponuja ne-posreden vstop v vsako življenjsko ob-dobje, tako da je tudi gledalec ponovno otrok, najstnik, zaljubljenec in se vidi naprej, vse do konca. Osebna pisma, domači filmčki in fotografije iz družin-skih albumov v ozadju tiho kažejo živo sliko obledelega časa in minevanja – večni življenjski krog in večnega otroka v njem. Film o nedolžnosti, njeni izgubi in možnosti, da jo znova najdemo.

Otroci so mednarodno premiero doži-veli leta 2009 na filmskem festivalu v Rotterdamu.

Filmska pesem o mami in hčeri ...

Mati odpelje hčer v tujo deželo in jo za-pre v hišo v odročni vasici. Čeprav med seboj ne govorita, je jasno, da ima hči samouničevalne težnje. Potovanje, ki se začne kot materin poskus, da bi rešila svojega otroka, postane vse bolj ča-robna duhovna pustolovščina, na kateri mati znova prebudi življenje v sebi ...

Mama je bila premierno prikazana v sekciji Svetla prihodnost filmskega fe-stivala v Rotterdamu, na zadnjem Festi-valu slovenskega filma pa je prejela ve-sno za najboljšo fotografijo in nagrado Združenja slovenskih filmskih kritikov.

Če bi moral izbrati en sam dan, ki bi tra-jal vse moje življenje … bi bila to tista nedelja, ko sem te srečal.

Ljubezenski film za vso družino. Oče in sin po dolgem času preživita dan sku-paj. (En dan je kot kaplja, v  kateri od-seva celo človekovo življenje.) Na lepo jesensko nedeljo sta sredi mogočne narave videti, kot da sta sama na sve-tu. Spet je treba od začetka. Počasi se začneta dotikati z  besedami, oglasijo se glasovi iz preteklosti in zbudijo se čustva, pozabljena, nepoznana. Pone-deljek je nov dan.

Oča, ki je bil premierno predvajan na Mednarodnem tednu kritike filmskega festivala v Benetkah, je na Festivalu slovenskega filma leta 2010 osvojil ve-sno za najboljšo fotografijo in posebno

6. novembra

6. novembra

omembo kritikov, Sandiju Šalamonu pa prinesel vesno za posebne dosežke in Stopovo nagrado za igralca leta. »To je bila ljubezen na prvi pogled. Napet, poetičen, popolnoma nas je prevzel.« - Francesco di Pace, vodja programa Mednarodnega tedna kritike v Benetkah »Dušo in telo daje očetu ljubiteljski igra-lec Miki Roš, mogoče največji igraigra-lec na tem planetu; sin, Sandi Šalamon, njegova pojava je darilo z neba; direktor fotografi-je, Marko Brdar /…/, z navdušujočim ob-čutkom za svetlobo in kompozicijo; in Ška-far … poet ve, kako stkati vse niti skupaj.« - Olaf Möller, Film Comment

»Škafarju z  izjemno senzibilnostjo, ka-kršne v slovenskem filmu že dolgo nismo videli, uspe ujeti trenutek negotovosti in hrepenenja, ko oče, preprost in od težke-ga življenja izmučen delavec, vzpostavlja stik z dolgo odsotnim sinom. Trenutek, ko se zazdi, da so nad prekmurskimi gozdovi poleteli angeli, zemljo pa je prepojilo hre-penenje. Ko se očetu končno uspe zbližati s sinom, se mu na izmučenem obrazu za trenutek zariše sreča.«

- Denis Valič, Pogledi

Otroci

Vlado Škafar, Slovenija, 2008, barvni, 100 minut

distribucija Gustav film

Mama

Vlado Škafar, Slovenija/Italija/BiH, 2016, barvni, 93 minut

igrata Nataša Tič Ralijan, Vida Rucli distribucija Gustav film

za člane Kluba Kinodvor prost vstop na projekcijo filma Otroci

Za zamudnike

Vsako nedeljo ob 19:00

Za zamudnike

Ganljiva in napeta drama Ogorčenje, ki se odvija v konservativni, antisemitski in spolno zavrti Ameriki petdesetih let, je režijski prvenec enega najpomemb-nejših neodvisnih producentov sodob-ne ameriške kisodob-nematografije Jamesa Schamusa (Gora Brokeback, Sreča), posnet po istoimenskem romanu slo-vitega ameriškega pisatelja Philipa Rotha.

»Režijski prvenec prekaljenega filmske-ga mačka si bomo /…/ zapomnili prav po tem, da je suvereno postregel z vsem, kar – vsaj po izračunih velikih filmskih studiev – ne more komercialno uspeti.

27. novembra

Ogorčenje

Indignation

James Schamus, ZDA, 2016, barvni, 110 minut

igrajo Logan Lerman, Sarah Gadon, Tracy Letts

distribucija Cinemania group

Ogorčenje je tako bolj poklon staremu Hollywoodu, ki je znal včasih tvegati z nenavadno zgodbo in dialogi, ki ne ža-lijo gledalčeve inteligence. Je torej po-klon malim filmom, ki kljub produkcijski skrom nosti nehote zlezejo pod kožo.« - Jela Krečič, Delo

»Glede na sijajen pedigre v filmski in-dustriji /…/ smo si od profesorja Scha-musa v dolgo pričakovani vlogi režiserja obetali natanko tak eleganten in odrasel film. Toda menjava kariere je lahko sila nevarna reč, zato so elegantna izvedba, pronicljivo poznavanje lika in miljeja ter tih, a nezadržen nastop patosa še toliko bolj navdušujoči. Kot režiser in scenarist je uspel ostati zvest pisateljevemu delu, ki se po mnenju mnogih upira filmski priredbi.«

- David Rooney, The Hollywood Reporter

»Pretanjena študija romantičnega dvor-jenja in študijske rutine, ki je najbolj silovita v trenutkih, ko režiser-scenarist podeli prednost likom pred zgodbo.« - Jordan Raup, The Film Stage

31. OKtobra

oD 19:00

HALLOWEEN

HORROR MARATON

grozE, gorjA in gravžA

v Kinodvoru!

NOC

Grozljivk

9.

5 delikates krvavega

žanra prvic na velikem

platnu v sloveniji

ob 21:15

Stolpnica

High-Rise

Ben Wheatley, Velika Britanija/Belgija, 2015, barvni, 1:2.35, 119 minut igrajo Tom Hiddleston, Jeremy Irons, Sienna Miller, Luke Evans, Elisabeth Moss, James Purefoy, Keeley Hawes »Peklenska pomaranča našega časa.«

- Den of Geek

Dr. Robert Laing (Tom Hiddleston) se naseli v luksuzno stanovanje po najno-vejših tehnoloških standardih zasnova-nega betonskega nebotičnika. Števil-ka nadstropja ga uvršča v višji razred stanovalcev. V izbrani družbi se hitro počuti kot doma in začne spoznavati svoje ekscentrične sosede: bohemsko samsko mater Charlotte, karizmatič-nega režiserja dokumentarnih filmov Wilderja in njegovo nosečo ženo Helen ter gospoda Royala (Jeremy Irons), eni-gmatičnega arhitekta stavbe. Življenje se zdi kot paradiž. Nato pa se začnejo kazati gradbene napake, v nižjih nad-stropjih prihaja do vse pogostejših iz-padov elektrike in družbena hierarhija se nezadržno krha.

Kultni britanski žanrski auteur Ben Wheatley je posnel ambiciozno film­ sko adaptacijo slovite znanstveno­ fantastične distopije J. G. Ballarda. Stolpnica je arhitekturna alegorija britanske razredne družbe, v kateri betonski nebotičnik postane bojno polje čisto prave razredne vojne.

»Stolpnica je spoštljiva predelava Bal-lardove moderne klasike iz leta 1975 in kulminacija mojega filmskega ustvarja-nja doslej. Skušal sem spojiti čustveno intenziteto filmov Down Terrace in Spi­ sek za odstrel, komiko Turistov in for-malni eksperiment filma Polje v Angliji. Upam, da se vam bo zdel film drzno smešen in poživljajoče šokanten. /…/ Hvaležen sem zlasti Tomu Hiddlesto-nu, ki se je odrekel vsemu, celo svojim oblekam, da bi dr. Roberta Lainga na filmu ovekovečil z dostojanstvom, in-teligenco in čustveno ranljivostjo, meni pa omogočil, da poskusim poustvariti ballardovsko vzdušje.«

- Ben Wheatley

»Misel se mi je nekajkrat nejasno pri-kradla že zgodaj v filmu, ob koncu raz-grajaške, a čudno razkošne orgije na vrhu nebotičnika pa sem vedel zatrdno: Stolpnica je Peklenska pomaranča na-šega časa. Deloma nedvomno po zaslugi nekakšne eksplozije podob, uglašenih po taktu sijajno izbrane klasične glasbe. Predvsem pa lahko, ko je vsega konec, v zraku čutiš, kako ogorčenje in stud sek-te klasičnih mislecev pred tvojimi očmi postaja kultna klasika neke generacije.« - Matthew Schuchman, Den of Geek ob 19:00

Smrt v temi

Don’t Breathe

Fede Alvarez, ZDA, 2016, barvni, 1:2.35, 88 minut

igrajo Jane Levy, Stephen Lang, Dylan Minnette, Daniel Zovatto

distribucija Continental film

»Alvarezova Smrt v temi je kot Hitchcock na cracku!« - Bloody Disgusting Trojica lahkomiselnih tatičev vlomi v hišo premožnega, slepega samotarja. Prepri-čani so, da jim bo z levo roko uspel po-poln rop. Pa se še kako motijo ... Drugi celovečerec urugvajskega re­ žiserja, ki si je drznil debitirati z rimej­ kom nadkultne klasike Evil Dead Sama Raimija (producenta filma Smrt v temi) in mu je to tudi uspelo, je s čistokrvnim

srhom in suspenzom nabit prispevek v podžanr grozljivk o domačih invazijah, ki v nadvse dobrodošlem obratu za­ menja utečene vloge mačke in miši. »Scenarij, ki ga je Alvarez podpisal z Ro-dom Sayaguesom, soscenaristom filma Zlobni mrtveci (Evil Dead, 2013), je kljub minimalizmu do skrajnosti napet. To je morda čuden kompliment za film, v katerem je kvečjemu dvajset minut dialoga (in zdi se mi, da ga je še manj), toda niti en sam hip ne gre vnemar. Film je vaja v suspenzu, ki bi bila v ponos še samemu Hitchcocku. In enako impresivne so dolge vožnje kamere. Ob gledanju sem se neštetokrat vprašal: 'Je to res še vedno isti posnetek?' Film je absolutno hipnotičen. /…/ točno tiste vrste nervozna adrenalinska mrzlica, po kakršni koprni gledalec.«

»Španske grozljivke znajo svoje B-filmske zgodbe briljantno zasidrati v nelagod-ne psihološke resnice in film V rovkinem gnezdu naredi prav to, ko nam brez dlake na jeziku pokaže, kako sila nevarna stvar je lahko potlačitev. Zgodba, polna oko-stnjakov v omari, ki pripoveduje o dveh sa-motarskih sestrah v Španiji petdesetih let, spominja na manj subtilno mešanico filmov Misery in Kaj se je zgodilo z Baby Jane?, svojo silovitost pa dolguje zlasti fascinan-tno pretirani in srhljivi predstavi Macarene Gómez.«

- Jonathan Holland, The Hollywood Reporter

ob 3:30

Prevzetnost in

pristranost in zombiji

Pride and Prejudice

and Zombies

Burr Steers, ZDA/Velika Britanija, 2016, barvni, 1:2.35, 107 minut

igrajo Lily James, Sam Riley, Lena Headey

distribucija Continental film

V Angliji devetnajstega stoletja se mlada dekleta iz dobrih družin učijo zlasti pra-vil primernega vedenja v visoki družbi – dokler ne izbruhne zombijevska

epide-mija in se na kurikulumu ne znajde sa-moobramba. Gospod Bennet svojih pet hčera uri v uporabi najrazličnejših orožij. A čeprav grozi apokalipsa, ostaja prva skrb družine najti hčeram primerne, če je le mogoče pa tudi premožne snub-ce. Najstarejšo Elizabeth bi radi oddali lizunskemu vikarju Collinsu, toda Lizzie je zagledana v postavnega vojaka Geor-gea. In potem je tu še prevzetni gospod Darcy. Kot bi romantične spletke ne bile zadostna prepreka uspešni poroki, pov-sod kolovratijo še gnijoči mrtveci. Predstavljajte si slovito družino Be n­ net, kako s svojo peterico za možitev godnih hčera na predvečer viktorijan­ ske dobe uživa v razkošju in kulturni omiki. Nato pa jih napadejo zombiji! Toda dekleta si v pikantni predelavi li­ terarne klasike Jane Austen za podve­ zice nemudoma zataknejo bodala, da bi zdesetkale neživo nevarnost. »Prevzetnost in pristranost in zombiji, če-ravno je prej domiseln kot strašljiv, vdahne novo življenje neskončno popularnemu, toda danes povečini obupno predvidlji-vemu žanru živih mrtvecev. Rezultat bo pritegnil tako pristaše Jane Austen kot lju-bitelje grozljivk – in to ni stavek, ki si ga pogosto privoščiš.«

- Clark Collis, Entertainment Weekly ob 23:45

Oči moje matere

The

Eyes of My Mother

igrajo Kika Magalhães, Will Brill, Flora Diaz, Paul Nazak, Clara Wong, Diana Agostini, Olivia Bond

»Osupljivo izviren film. Francisca je filmska pošast za v anale.« - Eric Kohn, Indiewire

Mati, ki je na Portugalskem nekoč de-lala kot kirurginja, hčerko Francisco na odročni kmetiji poučuje o skrivnostih anatomije. Nekega dne v družinsko idi-lo brutalno poseže skrivnostni prišlek. Tragični dogodek ima pri dekletu trav-matične posledice, a hkrati prebudi prav nenavadno radovednost. Travma in ob-čutek osamljenosti pa postajata iz leta v leto hujša, dokler dekletovo hrepenenje po človeški bližini ne privzame skrajno mračnega izraza.

Čudovito posneta črno­bela nočna mora in neodvisni prvenec, ki je nav­ dušil kritiko in občinstvo letošnjega Sundancea, poln srhljive napetosti in presenetljivih obratov, melanholične lirike in mračne gotike, je hkrati trdno zasidran v žanrskem miljeju in tako unikaten, da se upira vsakršni katego­ rizaciji.

»To ni film, ki straši s cenenimi šoki, temveč film, ki se zagrize v podzavest in je ne izpus-ti. Počasi kipeča nočna mora.«

- Bilge Ebiri, New York Magazine

»Tu so vsi klasični elementi žanra: razpa-dajoča kmetija sredi samote, nora družina, ki v njej prebiva, nesrečneži, ki se znajdejo na njihovem pragu. Če se štejete med pri-staše Teksaškega pokola z motorko, imate zmenek s tem filmom dogovorjen.« - Time Out New York

ob 1:30

V rovkinem gnezdu

Musarañas

Juanfer Andrés, Esteban Roel, Španija/ Francija, 2014, barvni, 1:2.35, 91 minut igrajo Macarena Gómez, Nadia de Santiago, Hugo Silva, Luis Tosar distribucija FIVIA – Vojnik

Španija v petdesetih letih. Montse trpi za hudo agorafobijo, zaradi katere je obsojena na osamljeno življenje za za-prtimi vrati. Od prezgodnje smrti staršev sama vzgaja mlajšo sestro, ki je pravkar dopolnila osemnajst let. Ko se nekega dne sosed iz zgornjega nadstropja opit zvrne po stopnicah, ga Montse zvleče v njuno stanovanje in začne negovati. Toda moški na mah očara obe sestri in poruši krhko ravnovesje njunega odnosa. Mešanica napetega psihološkega tri­ lerja in klavstrofobične komorne dra­ me v produkciji španskega mojstra groteskne groze Álexa de la Iglesie obarva mračno gotiko frankovske Španije s presenetljivo in krvavo bru­ talnostjo.

Kinodvor.

Kinobalon.

www.kinodvor.org/kinobalon

in mlade

za otroke

Program

Brata v vetru

Brothers of the Wind

Gerardo Olivares, Otmar Penker, Avstrija, 2015, 98 minut, v angleščini s slovenskimi podnapisi, distribucija Karantanija cinemas, ob razlagi staršev tudi 6+

Pojdi z mano

Igor Šterk, Slovenija, 2016, 83 minut, v slovenščini, distribucija FIVIA – Vojnik

okrilje. Med učenjem letenja in lovljenja hrane ter podenjem s samokolnico se med njima stke močna vez. A poletje se bliža koncu in čas je, da se oba soočita s prihajajočimi izzivi. Ali sta pripravljena na ločitev in ubiranje lastnih poti?

Nepozabna zgodba o prijateljstvu med človekom in živaljo, tokrat sredi idilične in divje gorske narave.

– in na koncu je prav Manc tisti, ki jih varno vodi domov.

Topla in napeta zgodba o odraščanju, ljubezni, prijateljstvu in junaštvu, ki nam izvirno postavlja vprašanje, kaj se zgodi, ko v današnjem svetu od­ pove tehnologija.

»Želel sem narediti v osnovi res dober mladinski film, a vendar takšen, da bi ga z veseljem gledale vse generacije. Imeli smo srečo, da smo odkrili štiri res izje-mne mlade igralce, ki ponesejo film in ob katerih njegova zgodba res oživi. Preče-sali smo celo državo in film posneli  na spektakularnih prizoriščih ter tako po-kazali Slovenijo, kot je še nismo videli.« - Igor Šterk

Termini: 1. 11.; 2. 11. ob 11:00; 3. 11. ob 11:00; 4. 11. ob 10:00; 5. 11.; 6. 11. ob 14:45. Manjkajoče ure bodo objavljene v tekočem tedenskem urniku.

Dvanajstletni Lukas z očetom prebiva visoko v avstrijskih Alpah. Nekega dne reši mladega orla, ki je bil vržen iz gnez-da. Ob pomoči preudarnega gozdarja Danzerja ga deček vzame pod svoje

Zgodba o štirih trinajstletnikih, ki se v iskanju najboljše fotografije za šolski natečaj iz domačega urbanega okolja odpravijo v njim povsem tuj podeželski svet. Pot jih zanese v odročne hribe, kjer se na videz preprosto fotografira-nje naravnih lepot spremeni v boj za golo preživetje. Tja jih popelje Manc, ki mu grozi izključitev iz šole zaradi domnevne tatvine. Sam bi predvsem rad podoživel otroštvo, ki ga je v tistih hribih preživel z dedkom. Pridružijo se mu sošolci Mina, Oto in Špurč. Mina, razvajena hči igralke in dirigenta, se v tujem okolju prva zlomi, ob strani pa ji stoji Oto, preudaren fant, ki je vanjo zaljubljen. V neobljudenem svetu se tudi Špurč, sin premožnega avtoličarja, spremeni v strahopetnega razvajenca

Dvorana, 4. novembra ob 10:00

Kako svet vidijo orli?

Skupaj si bomo ogledali film, nato pa z Nežo Kocjan iz Društva za opazo-vanje in proučeopazo-vanje ptic Slovenije obiskali fascinantni svet orlov in skozi pogovor spoznali zanimivosti iz življenja orlov v Sloveniji.

predpremierno od

1.

6.

novembra

27.

28.

novembra

3. decembra

8

+

9

+

Mala dvorana, od 2. do 4.

novembra od 9:00 do 13:00

Bober Bor animira

7+

Izdelali bomo animirani napovednik za 9. festival Bobri. Ustvarjali bomo skupaj z otroki iz Azilnega doma Vič in tako spoz-navali tudi nove vrstnike. Mentorici: An-dreja Goetz in Jelena Dragutinović (Dru-štvo za izvajanje filmske vzgoje Slon).

Viba film, 3. novembra od 11:00

do 13:00

Obisk pri Koyii

8+

Obiskali bomo profesionalni animacij-sko-filmski studio v prostorih Viba filma v Stegnah, v katerem nastajajo nove epizode slovenske lutkovne animirane serije Koyaa. Kolja Saksida, avtor in producent serije, bo predstavil potek nastajanja animiranega filma skozi raz-lične faze priprav, snemanja in postpro-dukcije. Sledila bo krajša delavnica animiranja predmetov, ki nastopajo v novih animiranih filmih Koyaa.

Delavnici sta brezplačni. Prijave na kinobalon@kinodvor.org. Prednost pri pri javi imajo člani Kluba Kinobalon.

Nedelja od 11:00 do 13:00, Kinodvor. Mala dvorana.

Sezamov kotiček

Medtem ko si starši privoščijo zajtrk in jutranji film na Zajtrku pri Kinodvoru, otroci uživajo v igri. Kotiček je namenjen predšolskim in osnovnošolskim otrokom. 6. 11. Mavrični oblaki. Naredili bomo poskus s peno za britje in jedilnimi bar-vami ter preverili, kako med mavrični-mi oblaki jadrajo ptice (z Niko Rupnik). 27. 11. December trka na vrata. Ima-te praznične prIma-te, pod kaIma-terimi se bo v decembru šibila miza? Pridite in na-redite poseben UV-prt s potiskom (z Jernejo Bernot).

Vsako prvo sredo v mesecu ob 13:00

Kino v plenicah.

Za starše z dojenčki.

Oglejte si film z rednega sporeda na pro-jekciji, ki je prilagojena tako, da nas lah-ko obiščete skupaj z dojenčlah-kom. 2. 11. bo na sporedu film Ko imaš 17 let (Quand on a 17 ans, André Téchiné, Francija, 2016, 114 minut).

Napovedujemo

Palčič

Stick Man

Jeroen Jaspaert, Daniel Snaddon, Velika Britanija, 2015, 27 minut

Samo 17. decembra ob 11:00: enkratna projekcija filma z obiskom dedka Mraza! Vstopnice v prodaji od

21. novembra.

Kinodvor.

Mestni kino.

Kinobalon na LIFFu

in filmske delavnice

Program za otroke in mlade na

27. Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu

www.liffe.si

od

9.

do

20.

novembra

september 2016

- maj 2017

sreda ob 10:00 in 15:00

Dopoldanski abonma s Heleno Koder. Pogovori v Kavarni.

Popoldanski abonma z Zojo Skušek. Pogovori na spletu.

23. novembra ob 10:00 in 15:00

Most vohunov

Bridge of Spies

FILMSKA SREČANJA

OB KAVI

podoba Amerike sredi preteklega stoletja, ko je bila vsebina posameznikovega delo-vanja veliko pomembnejša od njegovega videza.«

- Kent Jones, Film Comment

Gost Helene Koder v pogovoru po do-poldanski projekciji bo prof. dr. Boštjan M. Zupančič, nekdanji sodnik Evrop-skega sodišča za človekove pravice in Ustavnega sodišča RS, univerzitetni profesor prava v ZDA in Sloveniji ter av-tor mnogih strokovnih in esejističnih del. Vohunski triler, postavljen v čas hladne

vojne, je posnet po resničnih dogodkih in scenariju bratov Coen.

»Most vohunov  je topel portret prija-teljstva, čudovito detajlirana pripoved z realistično odmerjenim suspenzom in vizualno očarljiva, z ljubeznijo izrisana

pogovor z gostom

Na voljo tudi vstopnice za izven!

Naši kratki 10

Stopnice

Slovenija, 2015, barvni, 16’48’’

režija in scenarij Miroslav Mandić fotografija Jure Černec montaža Andrej Nagode glasba Aldo Kumar produkcija Staragara koprodukcija RTV Slovenija, SCCA/pro.ba

producent Miha Černec igrajo Davor Golubović, Liza Marija Grašič, Jaša Savič, Lovro Karunc Dobravc

Damir se med vojno spominja stop-nišča v Sarajevu, kjer so si kot otroci izmenjevali stripe. Po vojni obišče ulico iz otroštva, a stopnišča ne prepozna. »Piramida« iz njegovih spominov se je skrčila na tri nizke stopnice.

Slovo

Slovenija, 2016, barvni, 5’51’’

režija in montaža Leon Vidmar scenarij Jerneja Kaja Balog fotografija Miloš Srdić animacija Leon Vidmar, Jaka Kramberger glasba Tomaž Grom produkcija ZVVIKS koprodukcija Zavod DAGIBA, RTV Slovenija producenta Kolja Saksida, Matija Šturm glasovi Leon Vidmar, Tea Vidmar, Simon Hudolin

Lovro si, utrujen in žalosten, kopalno kad napolni z vodo. Zagleda se v kaplji-co, ki počasi polzi iz pipe. Ko pljuskne v vodo, se spomni na dan, ko je z dedkom prvič lovil ribe. Spomin in resničnost se zlijeta v eno. Nagrada za najboljšo ani-macijo na Festivalu slovenskega filma.

Zgodba o uspehu

Slovenija, 2015, barvni, 13’40’’

režija in scenarij Boris Jurjaševič fotografija Simon Tanšek montaža Zlatjan Čučkov glasba Vojko Sfiligoj produkcija Casablanca (v sodelovan-ju z Viba filmom) koprodukcija RTV Slovenija producent Igor Pediček igra Gregor Zorc

Vlado je bil varnostnik, ki je nekoč pre-prečil rop banke in bil pri tem ranjen. Zdaj živi osamljeno, pozabljeno življen-je, skozi mesece se prebija z invalidsko pokojnino. Nekega dne naleti na časo-pisni članek o luksuznem zaporu, ki ga napelje na čudovito idejo.

Nočna ptica

Slovenija, 2016, barvni, 8’46’’

režija Špela Čadež scenarij Gregor Zorc, Špela Čadež animacija Zarja Menart, Špela Čadež, Matej Lavrenčič montaža Iva Kraljević glasba Tomaž Grom produkcija Finta koprodukcija RTV Slovenija, Bonobostudio glasovi Andrej Nahtigal, Karin Komljanec, Gregor Zorc

Jazbec obleži na lokalni cesti v gozdu. V mraku se mu približa policijska patrulja. Med postopkom ugotovijo, da ni mrtev, kakor so bili obveščeni, temveč se je najedel prezrelih hrušk. Ko hočejo ob-nemogleža spraviti na rob ceste, se pre-budi in dogajanje popelje v nenavadno smer … Nagrada za najboljši animirani film na Festivalu slovenskega filma.

28. novembra

ob 21:00

Projekcijam bodo prisostvovali avtorji in filmske ekipe.

Javni zavod Kinodvor Kolodvorska 13 1000 Ljubljana  Slovenija        T: +386 1 239 22 13 M: +386 30 464 241 F: +386 1 239 22 16 E: info@kinodvor.org http://www.kinodvor.org

Nina Peče Grilc, direktorica

T: +386 1 239 22 10 M: +386 40 632 574 E: nina.pece@kinodvor.org

Koen Van Daele, pomočnik direktorice za vodenje umetniškega programa

T: +386 1 239 22 11 M: +386 40 632 572 E: koen.vandaele@kinodvor.org

Petra Slatinšek, filmska vzgoja in mlada občinstva (vodja programa, Kinobalon)

T: +386 1 239 22 20 M: +386 30 324 063 E: petra.slatinsek@kinodvor.org

Aliki Kalagasidu, vodja odnosov z javnostmi

T: +386 1 239 22 14 M: +386 30 315 702 E: press@kinodvor.org

Tjaša Smrekar, trženje in vodenje projektov

T: +386 1 239 22 18 M: +386 40 620 700 E: tjasa.smrekar@kinodvor.org

Maja Zrim, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa

T: +386 1 239 22 12 M: +386 30 322 551 E: maja.zrim@kinodvor.org Tehnični oddelek : Bojan Bajsič T: +386 1 239 22 13 M: +386 40 548 879 E: bojan.bajsic@kinodvor.org

Kinodvor, Kolodvorska 13, Ljubljana Blagajna se odpre uro pred prvo predstavo. Rezervacije in informacije: 01 239 22 17, blagajna@kinodvor.org

Paterson - Jim Jarmusch

decembra

Kinodvoru