Somewhere between art and science (Slovenian original version)

SISSA – International School for Advanced Studies Journal of Science Communication

ISSN 1824 – 2049 http://jcom.sissa.it/

JCOM 8(2), June 2009 Licensed under Creative Commons Attribution-Noncommercial-No Derivative Works 3.0

Comment

S

Nekje med umetnostjo in znanostjo

BridA / Tom Ker

š

_{evan, Sendi Mango, Jurij Pavlica}

ABSTRACT: Obstaja bistvena razlika med umetniki ki uporabljajo znanost kot predmet socialnega problematiziranja in tistimi za katere znanost predstavlja sestavni del njihovega izraznega sloga. Vedno bolj postaja jasno kako lahko različ_{na ideolo}š_{ka manipuliranja s pojmom Art & Science}

povzroč_{ajo izkrivljen pogled na ta fascinanten in hkrati kontroverzen odnos. Pri na}š_{ih projektih}

uporabljamo različ_{ne tehnolo}š_{ke in znanstvene aplikacije; za nas je tehnologija sestavni del}

naš_{ega umetni}š_{kega izra}ž_{anja. Znanstveni in analiti}č_{ni pristop, ki ga uporabljamo pri}

raziskovanju in reš_{evanju razli}č_{nih operacij znotraj na}š_{ih projektov, nakazuje tudi na}š _nač_in

kolektivnega in sistematič_{nega delovanja in hkrati nam omogo}č_{a bolj}š_{e razumevanje razli}č_nih

problematik in odnosov sodobne druž_{be. Umetnost je vedno igrala pomembno vlogo v sistemu}

komunikacije idej in obč_{utkov v tesni povezavi s sodobnostjo, zato je} č_{isto logi}č_{no, da danes}

umetnik uporablja metode in tehnologijo sodobnih in sofisticiranih naprav. Vsi smo uporabniki novih tehnologij, ki so se razvile s pomoč_{jo znanstvenih odkritij, da bi zadovoljile na}š_{im potrebam.}

Vsekakor bi bila zmotna trditev, da si je druž_{ba izposodila raziskovanje na podro}č_{ju znanosti in}

tehnologije, da bi lahko prež_ivela.

Naš_{e sre}č_{anje in formacija skupine BridA se je zgodila na Bene}š_{ki akademiji lepih umetnosti, kjer smo}

se s podobnimi izhodišč_{i osredoto}č_{ili predvsem na nekatere aspekte, ki so povezani z nastankom}

likovnega dela. Č_{eprav nas je klasi}č_{na akademija zalagala predvsem z znanjem o slikarstvu in kiparstvu,}

torej dinamiko polja in sozvoč_{jem elementov v tem polju, je nas zanimal predvsem proces, ki vodi preko}

produkcije in avto-kritike do nastanka likovnega dela. Naš_{a likovna dela so tako po}č_{asi za}č_ela

pridobivati formo odsevov umetniš_{kega procesa, bila so podobna elementarnim sestavljankam z to}č_no

določ_{enim redom, ki pa je} š_{e vedno vseboval vse lastnosti za nastanek umetni}š_{ke interpretacije.}

Analiza procesa nastajanja umetniš_{kega dela je seveda morala biti vsaj v dolo}č_{enem delu kar se da}

objektivna, na tak nač_{in smo lahko kontrolirali spremembe v procesu in jih merili vse do to}č_{ke, ko smo}

ocenili, da je vredno z umetniš_{ko interpretacijo poskusiti ustvariti}

nov likovni produkt. Ta svež _{in druga}č_{en pristop pri projektiranju in gradnji umetni}š_{kega procesa nam}

je dajal spodbudne rezultate predvsem v likovni formi. Analize so postajale zahtevnejš_{e in}

kompleksnejš_{e, za}č_{eli smo uporabljati znanstvene metode za obdelavo in analizo podatkov. Tako smo s}

projektom Modux 2005 zaplavali v znanstvene vode, kar je potrdilo tudi vabilo k predstavitvi in razstavi tega projekta v galeriji slovenskega Nacionalnega znanstvenega Instituta Jož_{ef Stefan. To je bil na}š _prvi

uradni stik z znanstvenim okoljem, in hkrati tudi mož_{nost sodelovanja z znanstveno stroko. Zelo hitro}

smo spoznali mož_{nosti in nova obzorja ki jih nudi znanost, predvsem pa so nas zanimale podobnosti, ki}

smo jih lahko aplicirali v umetnost. Najbolj so nas fascinirali analitič_{ni procesi pri raziskovanju in}

znanstvenih eksperimentih.

Naš_{i stiki z znanstveniki in znanstvenimi centri so temeljili predvsem na iskanju povezav pri analiti}č_nih

postopkih. Problematizirali smo proces gradnje umetniš_{kega dela s tem da smo v njega programirano}

vključ_{evali module, ki so to analizo omogo}č_{ali. Tak modul je moral vsebovati mo}ž_{nost zbiranja in}

arhiviranja podatkov ter njihovo analizo. S pomoč_{jo znanstvenih centrov smo lahko eksperimentirali in}

razvijali različ_{ne logi}č_{ne re}š_{itve, ki so nam omogo}č_{ale analiti}č_{en pristop do umetni}š_{kih aplikacij. Projekt}

Modux je zbujal veliko zanimanja tako v umetniš_{kem kot v znanstvenem polju, povabila na univerze kot}

je Univerity of Manine v Združ_{enih Dr}ž_{avah 2005 in gostovanja v razli}č_{nih centrih kot je ZKM v}

BridA / Tom Kerš_{evan, Sendi Mango, Jurij Pavlica 2}

kompleksnosti in sofisticiranosti. Strokovne izkuš_{nje, ki smo jih pridobivali pri sodelovanju z in}ž_{enirji in}

znanstveniki ter z umetniki, ki delujejo na tem področ_{ju so nam odpirale nova obzorja in izzive. Projekt,}

Modux 3.0, ki smo ga izvedli v sodelovanju z centrom za nove medije in tehnologijo ZKM Karlsruhe in Moderno galerijo Ljubljana v okviru Trienala slovenske sodobne umetnosti, je omogoč_{al nastajanje}

umetniš_{kega izdelka v realnem} č_{asu z interakcijo publike ter v povezavi z dvema geografsko}

oddaljenima toč_{kama. Koncept tega projekta je} š_{e vedno temeljil na raziskovanju likovne forme, uporaba}

sofisticirane tehnologije prenosa in procesiranja podatkov pa nam je omogoč_{ala neomejene aplikacije.}

Tako so naš_{i projekti s pomo}č_{jo znanosti in tehnologiji vstopali v dimenzije, ki niso ve}č _fizič_no

definirane ampak nastajajo v nekakš_{nem informacijskem ekosistemu. Logi}č_{na posledica vstopanja v}

interdisciplinarni prostor so tudi dvomi in vpraš_{anja skeptikov in kritikov, ki na eni strani zagovarjajo}

pristnost umetniš_{ke izpovedi na drugi pa dogmati}č_{no vlogo znanosti. Zgodovina in zloraba dolo}č_enih

pojmov je vsekakor prispevala k napač_{nim interpretacijam, iz na}š_{ih izku}š_{enj pa lahko trdimo, da smo bili}

vedno preseneč_{eni nad odprtostjo znanstvenega duha in vedno bolj ugotavljamo da je skepticizem le plod}

določ_{enih politi}č_{nih ali ideolo}š_{kih konfliktov povezanih z interesi dolo}č_{enih posameznikov.}

Č_{e se vrnem nazaj k temi, ki povezuje znanost in umetnost v na}š_{ih projektih ugotavljamo, da lahko na}

nač_{in, ki zdru}ž_{uje analiti}č_{no in subjektivno interpretacijo pristopimo do vsakega realnega problema pa}

naj si bo znanstvene ali umetniš_{ke narave, pri primerjanju rezultatov bi prav tako na}š_{li analogije saj gre}

za zbiranje podatkov in za izrač_{unavanja s pomo}č_{jo verjetnostnih ena}č_{b, ki naj bi nam omogo}č_ale

predvidevanje rezultatov in dokazovanja s ponavljanjem poizkusov. Č_{e bi celoten umetni}š_{ki proces}

analizirali le iz analitič_{nega in logi}č_{nega stali}šč_{a bi bil rezultat morda zanimiv le iz sociolo}š_{kega vidika.}

Za nas pa je ta pristop pomenil nekaj drugega, segmenti logič_{nega analiziranja v procesu oblikovanja}

ideje so nam omogoč_{ali, da smo lahko dolo}č_{ene postopke zavestno spreminjali in s tem seveda pri}š_{li do}

popolnoma drugač_{nih rezultatov.}

Umetniš_{ko delo se je na tak na}č_{in gradilo s segmenti objektivnega in racionalnega pristopa in elementi}

subjektivne in intuitivne izbire. Na primer uporaba Fourierjeve transformacije (Fourier transform) za vizualizacijo podatkov s programsko kodo ter njihova subjektivna aplikacija v likovni kompoziciji. Vse to nam je omogoč_{alo, da smo radikalno spremenili pristop do gradnje umetni}š_{kega izdelka od ideje do}

konč_{nega produkta. V tej situaciji smo lahko programirali le proces iz katerega ni bilo ve}č _mogoč_e

vizualizirati konč_{ne podobe umetni}š_{kega izdelka. Cilj je bil dose}ž_{en, saj smo kot rezultat lahko dobili le}

kompromis med logič_{nim in iracionalnim. Iz znanstvenega vidika tak eksperiment nima velike te}ž_{e saj je}

postopek neponovljiv in s tem nima nobene analitič_{ne vrednosti. Iz umetni}š_{kega stali}šč_{a pa pomeni}

dramatič_{no spremembo v procesu in vrednotenju pojmov s katerimi umetnik razvija in gradi informacijo,}

ki jo hoč_{e posredovati zunanjemu svetu. U}č_{inek, ki smo ga dosegli je paradoksalen iz vseh vidikov saj se}

v ustvarjalnem procesu pojavlja kot travma ki ruš_{i harmonijo komponiranja idej in ob}č_{utkov ki jih}

umetnik sicer č_{isto biolo}š_{ko sestavlja v kon}č_{no kompozicijo in na tak na}č_{in po logi}č_{nem postopku na}

koncu ustvari umetniš_{ki produkt. Na}š _{poseg mu to prepre}č_{i, saj nenehno ustvarja kratek stik, ki umetnika}

pripelje vedno znova v negotovo situacijo kjer je prisiljen ponovno redefinirati svojo vlogo.

Umetniš_{ka praksa, ki smo ji bili pri}č_{a v preteklosti in je bila povezana z znanostjo in tehnologijo je}

skoraj vedno delovala kot č_{aroben odsev dose}ž_{kov na teh podro}č_{jih. Skoraj nikoli pa ni izkori}šč_ala

omenjenih področ_{ij kot orodje za produkcijo umetnosti. Povezava med podro}č_{ji je bila tako le navidezna.}

Lahko bi rekli, da se je odvijala le na nivoju pojmov brez povezav, ki bi strukturirale in konstruktivno posegale v umetnost.

Naš _{znanstvo umetni}š_{ki pristop ne omogo}č_{a harmoni}č_{ne fuzije razli}č_{nih pogledov ampak posku}š_{a z}

uporabo nasprotij in disharmonij, spremeniti to kar je ustaljeno v druž_{beni zavesti kot znanstveno in}

umetniš_{ko. Ugotavljamo, da so le definicije, ki so usidrane v na}š_{i podzavesti, kot zapovedana resnica}

tiste, ki nam onemogoč_{ajo svoboden vstop v interdisciplinarno sodelovanje.}

Imeti znanstveni pristop, pa č_{eprav le toliko kolikor ga dovolijo na}š_{a pridobljena znanja iz tega}

področ_{na pa pomeni, da ima lahko tudi umetnost dolo}č_{en del strukture, ki odgovarja empiri}č_nem

dojemanju rezultata. Č_{e na hitro opi}š_{emo enega od postopkov, ki smo ga uporabili za nastanek krajinske}

slike na klasič_{ni povr}š_{ini bo mogo}č_{e jasno kako se ti dve podro}č_{ji zdru}ž_{ujeta v procesu nastanka}

klasič_{nega likovnega dela. Za razliko od klasi}č_{nega pristopa izdelave krajinske slike, kjer slikar na to}č_no

določ_{enem mestu postavi svojo slikarsko opremo in preko skice upodobi krajino na slikarsko platno, smo}

mi na toč_{no dolo}č_{eni to}č_{ki postavili merilne instrumente ter izmerili kar se da} š_{irok spekter podatkovnih}

velič_{in z standardiziranimi napravami. Dobili smo podatkovne rezultate, ki so zajemali npr. jakost}

3 Nekje med umetnostjo in znanostjo

analize razdelili na skupine, le te pa pretvorili v enostavne likovne vzorce katerih oblike so bile natanč_en

odsev zajetih podatkov. Za doseganje uč_{inkovitega likovnega izdelka pa smo si dovolili po umetni}š_ki

presoji spremembo barve in rotacijo vzorcev, ki smo jih enega č_{ez drugega nato prena}š_{ali na slikarsko}

platno. Rezultat je bila seveda č_{isto abstraktna slika, kjer so se prepletali vzorci interpretiranih barv in}

izmerjenih velič_{in predstavljenih z oblikami vzorcev. Empiri}č_{na metoda nam je tako omogo}č_{ila, da smo}

priš_{li do} č_{isto druga}č_{ne podobe umetni}š_{ke slike krajine. Poglavitna umetni}š_{ka dilema in tudi vrednost}

takega dela pa je stopnja realnosti ki ga nudi pa č_{eprav jo z golim o}č_{esom ne moremo zaznati.}

V različ_{nih fazah razvoja na}š_{ih umetni}š_{kih poskusov so metode in podro}č_{ja znanosti imele velik vpliv}

iz stališč_{a opazovanja umetni}š_{kega procesa. Projekt Modux 3.4, ki smo ga predstavili na mednarodnem}

festivalu Ars Electronica 2008 je temeljil na primerjavi različ_{nih sistemov premikanja od mikro delcev}

do makro sveta, ki vključ_{uje tudi gibanje} č_{loveka. Z integrirano programsko kodo smo omogo}č_ili

izrisovanje dinamič_{nih struktur, ki so na eni strani ponazarjale kaoti}č_{no gibanje organizmov na drugi pa}

izrisovale nadvse zanimive kompozicije. Tako kot v znanosti kjer se na posameznih področ_{jih pogoji}

raziskav precej razlikujejo je to mož_{no tudi v umetnosti. Potrebno je le spremeniti pogoje v procesu in}

pozorno spremljati rezultate. Razmerje velič_{in, je na primer v nano polju} č_{isto druga}č_{no, kjer ima}

gravitacija in njen vpliv drugač_{no vlogo kot smo je vajeni in zaradi tega pripelje do procesov kot so}

self-assambling in struktur, ki preferirajo določ_{ene oblike. Atomska fizika ima spet svoje zakonitosti in}

orodja, ogromne hitrosti znotraj pospeš_{evalnikov, ki omogo}č_{ajo visokoenergetske dogodke in poskuse.}

Vse to so motivacije za nove raziskave v umetnosti, vse to so procesi, ki lahko ustvarjajo in reš_ujejo

mnoga vpraš_{anja, ki se znotraj umetnosti prav tako pojavljajo kakor znotraj znanosti in njenih metod.}

Zavedanje in poznavanje znanosti in tehnologije pa je pomembno tudi pri tistih umetniš_{kih izdelkih, ki}

povezujejo med seboj mož_{nosti na nivoju koncepta in zahtevajo od opazovalca, da s svojim dojemanjem}

in razumevanjem zazna umetniš_{ko vrednost. Gre za nevidne dogodke ali situacije, ki jih lahko s pomo}č_jo

znanosti naredimo bolj zaznavne in poveč_{amo mo}č _{percepcije takih umetni}š_{kih izdelkov. Seveda to ni}

nujno, gotovo pa v nastanku takega dela pripomore k boljš_{i analizi in predvsem zavedanju umetni}š_ke

vrednosti.

Naš _najnovejš_{i projekt informacijski pospe}š_{evalnik 1.1, 2009 (Information Accelerator 1.1, 2009) je}

kompleksno integrirana enota, š_{e vedno skoncentrirana na proces na kateremu temelji umetni}š_ki

dogodek, ki ne skriva idej iz znanstvenega sveta. Poustvarja pogoje za velič_{ine, ki so za razliko od}

atomsko majhnih delcev v naš_{em primeru podatki, z njimi manipulira in jih pretvarja v zvo}č_no-slikovno

sled. Š_{e vedno ostajamo zvesti likovni formi kot rezultatu poizkusa} č_{eprav je na}š_{a ustvarjalna energija}

usmerjena predvsem v proces, ki to formo napaja. š_{e enkrat smo posku}š_{ali uporabiti elemente, ki so}

omogoč_{ali programirane operacije v umetni}š_{ki strukturi in na tak na}č_{in onemogo}č_{ali definirano}

sporoč_{ilo, ki bi je sicer lahko razbrali iz umetni}š_{ke postavitve.}

V tem projektu smo se odrekli lastnemu zbiranju podatkov, saj nas ne zanimajo njihovi izvori. Informacije pridobimo iz različ_{nih baz in sistemov. Zanima nas proces pretvorbe oziroma sinteza}

informacije v fizič_{no veli}č_{ino. Zanima nas trenutek, v katerem se umetni}š_{ka ideja preko procesa}

podatkovne transformacije pretvori v umetniš_{ko vrednost.}

Avtor

Slovenski umetniš_{ki kolektiv BridA / Jurij Pavlica, Sendi Mango, Tom Ker}š_{evan – se je formiral leta}

1996, takrat ko so njegovi č_lani š_{tudirali na bene}š_{ki Akademiji. Od takrat je BridA razvila vrsto}

vrhunskih umetniš_{kih projektov na mednarodnem nivoju. Problematizira likovne vsebine in raziskuje}

sodobno druž_{bo s pomo}č_{jo znanosti in tehnologije.} Č_{eprav z mo}č_{no akademsko podlago zanika}

avtoreferencialne poglede teoretikov nove Evrope. Osem let kasneje s projektom Borderpass obkrož_i

svet: od Benetk do New Yorka, nazaj v Evropo v Dresden in potem v Avstralijo. Oktobra 2006 sodeluje z ZKM Zentrum fur Kunst und Mediatechnologie v Karlsruhe, kjer razvija projekt Modux. Februarja 2007 na povabilo evropskega komisarja za znanost in tehnologijo Janeza Potoč_{nika, BridA predstavlja}

svoje projekte v Bruslju v okviru iniciative na temo znanosti in umetnosti. Junija 2008 sodelujejo na umetniš_{ki rezidenci v Fondazione Ratti Como. Septembra 2008 razstavijo svoj projekt Modux 3.4 na}

festivalu Ars Electronica v Linzu.

Do danes nobeden od treh umetnikov ni ž_{elel delovati samostojno, delovanje v skupini, s sledmi}

podjetniš_{kega in organizacijskega sistema, jim predstavlja veliko ve}č_{ji izziv. Umetni}š_{ka produkcija}

BridA / Tom Kerš_{evan, Sendi Mango, Jurij Pavlica 4}

iz dvodimenzionalne likovne površ_{ine v tridimenzionalni prostor je reverzibilno in izmeni}č_{no. Kot pri}

potovanju kjer ima pot več_{ji pomen od cilja, ima za Brido iskanje poti in procesa ustvarjanja ve}č_ji

pomen kot sam konč_{ni produkt. Procesi raziskovanja in tehnolo}š_{ke aplikacije so del umetni}š_kega

ustvarjanja in so usmerjeni v umetniš_{ko produkcijo ki deluje kot samostojni organizem, ki je sposoben}

samoobnavljanja in nadgrajevanja. BridA združ_{uje tehnologijo in umetni}š_{ko misel. Tako preu}č_{evanje in}

poznavanje tehnologije naprav je ž_{e samo po sebi umetni}š_{ki proces. E-mail: brida@siol.net.}

HOW TO CITE: BridA / Tom Kerš_{evan, Sendi Mango, Jurij Pavlica, Somewhere between art and science,}