SLOVENSKIH PUBLIKACIJ IN ČEMU SPLOH
SLUŽI?
(Dopolnilo k analizi stanja na področju založništva,
ki jo je pripravilo Ministrstvo za kulturo)
Eva Kodrič-Dačić
Pridobljeno: 03.03.2003 – Sprejeto: 08.05.2003
Strokovni članek UDK 02:01:655.4/.5(497.4) UDK 021.84(497.4)
Izvleček
Članek je odziv na Analizo stanja na področju kulture, ki jo je v letu 2002 objavilo Ministrstvo za kulturo. Opozarja na prezrte dejavnosti, ki jih na področju založništva izvaja nacionalna knjižnica. Sistem bibliografske kontrole, ki je predstavljen v članku, ne služi le knjižnicam, temveč je predpogoj in obvezna infrastruktura razvitega knjižnega trga. Zato je v tem kontekstu ključnega pomena tudi dosledno izpolnjevan-je obveznosti pošiljanja obveznega izvoda tiska.
Ključne besede: bibliografska kontrola, nacionalna knjižnica, založništvo, nacionalni
kulturni program, Slovenija
Professional article UDC 02:01:655.4/.5(497.4) UDC 021.84(497.4)
Abstract
The article responds to the Analysis in the Field of Culture, published by the Ministry of Culture in 2002. The activities of the national library in the field of publishing have been overlooked in this document. Bibliographic control supports not only the library
system, but it is also a prerequisite for the developed book market and a necessity for its infrastructure. It is therefore of prime importance to fulfil the obligations of the legal deposit .
Key words: bibliographic control, national library, publishing, national cultural strate-gy, Slovenia
Uvod
Ministrstvo za kulturo je v novembru 2002 objavilo obsežno Analizo stanja na področjih kulture in predlog prednostnih ciljev, belo knjigo, ki naj bi bila osnova za oblikovanje nacionalnega programa na področju kulture. V njej je podrobno predstavljenih štirinajst področij kulture, za katere je pristojno ministrstvo, med njimi zelo izčrpno tudi področje založništva. Analiza stanja žal izhaja iz na mi-nistrstvu utečenih delokrogov, ne pa iz samih tematskih področij, zato so v njej slabo predstavljene storitve, s katerimi javni zavodi določenega področja pose-gajo v delokrog drugega. Tako se je tudi avtorju, sicer izčrpne predstavitve angažmaja slovenske države na področju založništva, dr. Urošu Grilcu »izmuz-nilo« celotno področje bibliografske kontrole slovenske založniške produkcije in s tem povezanih sistemskih storitev. Razlog je verjetno v tem, da je izvajalec teh dejavnosti Narodna in univerzitetna knjižnica in so zato ostale skrite in prikrite znotraj področja knjižničarstva. Tam so omenjene le v kontekstu zakon-skih obveznosti nacionalne knjižnice, ne pa v povezavi z založniško infrastruk-turo in obveznim izvodom tiskov, kamor v resnici sodijo.
1
Bibliografska kontrola in njen pomen za
založnike in knjigotržce
obliku-obliki razmnoženih katalognih listkov, od leta 1988 pa preko računalniško pod-prtega vzajemnega kataloga.
Bibliografska kontrola temelji na enotnih mednarodnih standardih za bibliograf-ski opis, zato z njeno pomočjo informacija o slovenbibliograf-skih publikacijah vstopa tudi v svetovni prostor. Že leta 1978 se je začela izmenjava bibliografskih opisov med nacionalnimi knjižnicami bivših jugoslovanskih republik, od druge polovice devetdesetih let naprej pa so bibliografski zapisi slovenske bibliografije vključeni tudi v svetovno bazo WorldCat, ki jo vzdržuje mednarodni računalniški center OCLC (Online Computer Library Center, Inc., Ohio, ZDA). Do konca leta 2001 je nacionalna knjižnica vanjo prispevala že 43.000 zapisov, kar pomeni prav toliko naslovov slovenskih publikacij. To je edini celovit in ažuren vir o slovenski založniški dejavnosti, ki je dostopen vsem zainteresiranim preko interneta in iz katerega je mogoče pridobivati informacije o slovenskih knjigah. Izmed pomemb-nih svetovpomemb-nih podatkovpomemb-nih baz, v katere nacionalna knjižnica pošilja bibliograf-ske zapise, je potrebno omeniti še Index Translationum. Ta Unescova podatkov-na baza beleži vse prevode literature. Naciopodatkov-nalpodatkov-na knjižnica vanjo redno letno pošilja bibliografske zapise vseh del, ki so bila prevedena v slovenščino (hitra poizvedba v bazi nam pove, da je v njej evidentiranih 8.349 prevodov iz tujih jezikov v slovenščino in le 1.599 prevodov iz slovenščine v tuje jezike).
Nacionalno bibliografsko kontrolo dopolnjujejo še sistemi, ki evidentirajo na-cionalne založnike in njihovo produkcijo. Neposredno po osamosvojitvi Slove-nije je Narodna in univerzitetna knjižnica ustanovila Slovensko agencijo za ISBN (International Standard Book Number). Ta že več kot desetletje določa sloven-skim knjigam mednarodno standardno knjižno številko, ki je praviloma natis-njena na platnicah na hrbtni strani knjige. Z njo so danes opremljene že prak-tično vse slovenske knjige, ki so namenjene prodaji. Oznaka je namreč prven-stveno namenjena založbam in knjigarnam, saj omogoča enostavno identifika-cijo knjige in s tem tudi poslovanje z njimi. ISBN številka ni le preprosta nume-rična koda, temveč vsebuje oznako nacionalnega, geografskega oziroma jezikov-nega področja in šifro založbe, zato Slovenska agencija za ISBN vodi tudi eviden-co slovenskih založnikov. V letu 2001 je Slovenska agencija za ISBN registrirala 1.427 slovenskih založnikov in jim dodelila skupno 3.544 oznak. S podatki o njih letno dopolnjuje Publisher’s International ISBN Directory, seznam vseh svetovnih založnikov.
Precej krajše pa je delovanje Slovenske agencije za ISMN, ki dodeljuje medna-rodno standardno številko za glasbene tiske. Pogodbo o vključitvi Slovenije v mednarodni sistem glasbenih tiskov je Narodna in univerzitetna knjižnica pod-pisala z Mednarodno agencijo za ISMN iz Berlina šele leta 1999. Številka je graje-na tako kot ISBN. Do konca leta 2001 je agencija evidentirala 40 slovenskih založnikov glasbenih tiskov, od katerih jih je aktivnih 24. Agencija posreduje podatke o slovenskih založnikih v mednarodni register glasbenih založnikov Music Publishers’ International ISMN Directory.
Podobne naloge izvaja tudi ISSN Center Slovenija. ISSN (International Standard Serial Number) je standardizirana mednarodna oznaka, ki omogoča identifika-cijo serijskih publikacij (časopisov, revij in podobno) s pomočjo individualne kombinacije številk. ISSN številko dobi vsaka serijska publikacija. Slovenski ISSN center praviloma določa oznake na osnovi obveznega izvoda, ki ga prejme nacionalna knjižnica, pred izidom publikacije pa le na zahtevo založnika. Biblio-grafske zapise serijskih publikacij center mesečno pošilja v mednarodno bazo ISSN Online, tako da le-ti veljajo po vsem svetu kot normativni zapis. V letu 2001 je NUK podatkovno bazo mednarodnega ISSN centra prispevala 744 zapisov o slovenskih serijskih publikacijah, v celoti pa je center v to bazo vključil preko 3.000 zapisov.
Več o tej dejavnosti si lahko vsi zainteresirani ogledajo na domači strani Narod-ne in univerzitetNarod-ne knjižnice Info za tiskarje in založnike, http://www.nuk.uni-lj.si.
njihov pobudnik. Že v osemdesetih letih je vzpodbudila opremljanje knjig z za-pisi CIP, po razpadu Jugoslavije pa je samoiniciativno prevzela dodeljevanje ISBN in ISSN oznak, dejavnost, ki jo je do takrat izvajal Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu.
Kljub temu, da nacionalna knjižnica redno opozarja na te svoje naloge in na nji-hov pomen za slovensko založništvo, pa do zdaj ni prejela priznanja s strani založnikov, očitno pa teh nalog ne zna pravilno umestiti in ovrednotiti niti Mi-nistrstvo za kulturo. Presenetljiva je tako brezbrižnost prvih kot tudi nespret-nost ministrstva v prikazovanju storitev, ki jih financira iz javnih virov in daje na razpolago založništvu. Zahodni vzori, na katere se naši založniki in knjigotržci tako radi sklicujejo, kažejo na visoko stopnjo ozaveščenosti o pomenu izvajanja bibliografske kontrole. Nemško združenje knjigotržcev na primer nastopa kot sozaložnik nemške bibliografije, v ZDA pa dobi Kongresna knjižnica poleg dveh obveznih izvodov publikacij še dodaten izvod vsakega naslova kot nadomestilo za izvajanje navedenih dejavnosti.
2
Obvezni izvod publikacij kot pogoj za izvajanje
bibliografske kontrole
uradu Republike Slovenije, točni le toliko, kolikor zavezanci (tiskarji in založniki) spoštujejo zakon o obveznem izvodu tiskov. O obveznem izvodu publikacij bo pred sprejemom novega zakona verjetno potrebno razčistiti še marsikaj, pred-vsem pa določiti njegov pomen in uvesti morebitne spremembe tudi ob upošte-vanju zgoraj navedenih dejavnosti nacionalne knjižnice.
Zaključek
Država torej ne podpira založništva le z neposredno finančno podporo komer-cialno nezanimivih publikacij, katerih vsebina se sklada z javnim interesom v kulturi, s financiranjem prevodov slovenskih avtorjev v tuje jezike, podporo promociji slovenske knjige in podobno. Založništvo dobiva državno podporo tudi posredno, s financiranjem dejavnosti v drugih panogah. Če je ključni cilj kulturne politike na področju založništva v Sloveniji vzpodbuditi razvoj knjigo-trške mreže in revitalizacija knjižnega trga, potem ministrstvo ne bi smelo poza-biti na bibliografsko kontrolo in na njene instrumente. Ti so namreč tista infra-struktura, na temelju katere šele lahko funkcionirata sodoben knjižni trg in knji-gotrška mreža. Zato je potrebno vzdrževanje in financiranje teh dejavnosti vk-ljučiti med ciljne dejavnosti kulturne strategije na področju založništva, še prej pa seveda ustrezno finančno ovrednotiti to dejavnost in jo s področja knjižni-čarstva, ki je predvsem izvajalec dejavnosti, umestiti na področje založništva.
Uporabljeni viri
1. Poročilo o delu 2001. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica, 2002. 2. Grilc, Uroš. Analiza stanja na področju založništva. V Analiza stanja na
področju kulture in predlog prednostnih ciljev (str. 154-184). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, 2002.
Dr. Eva Kodrič-Dačič je zaposlena v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljublja-ni kot vodja Državne matične službe
Naslov: Turjaška 1, 1000 Ljubljana
