kompleksa. Odkriti so bili poglobljene tlorisne zasnove hiš, vkopi ipd. Poročilo o opravljenih izkopavanjih je še v pripravi.
Uroš Bavec
EŠD: 7144 15 Naselje: Brežice Občina: Brežice
Ime: Brežice - stara osnovna šola Naslov: Krzičnikova ulica 2 Področje: E, U, UA
Obdobje: druga polovica 19. stoletja
Stara osnovna šola stoji v mestnem jedru Brežic v Kržičnikovi ulici in v neposredni bližini cerkve sv.
Lovrenca. Enonadstropna stavba, zidana iz kamna in opeke, ima tloris v obliki črke L. Sestavljena je iz starejšega dela, ki je vrisan že v franciscejskem katastru iz leta 1825, in mlajšega, ki je bil dozidan v drugi polovici 19. stoletja. Stavba ima členjeno
Stara šola leta 2003 (foto: D. Strgar, arhiv ZVKDS, OE Novo mesto)
in ornamentirano fasado in je od leta 1982 razglašena za kulturni spomenik.
Sola je bila prazna, in ker ni bila vzdrževana, je bila v slabem stanju. Zunanji ometi so odstopali od podlage zaradi delovanja meteornih vod in vlage. Na posameznih mestih je bila opeka že dotrajana, vezivo med kamni je bilo izprano. Tudi žlebovi so bili dotrajani ali pa jih sploh ni bilo.
Omet je bil razpokan, na določenih mestih pa je tudi že odpadel. V notranjosti so bili v slabem stanju vsi leseni tlaki in stropovi. Meritve vlage so pokazale povečano stopnjo vlažnosti v notranjih stenah stavbe. V slabem stanju sta bila tudi leseno ostrešje in opečna kritina.
Na šoli so bila izvedena sondiranja zunanjih in notranjih ometov, beležev na fasadah in barvnih tonov, preverjene so bile morebitne razpoke v stenah in odvzeti vzorci s fasad. Ob stavbi so bila izvedena tudi arheološka sondiranja. Avgusta 2003 je bil narejen arhitekturni posnetek obstoječega stanja šole, novembra 2003 pa še konservatorsko- restavratorski program prenove stare šole.
Na podlagi del, ki so bila izvedena leta 2004, in na podlagi konservatorsko-restavratorskega programa je bil leta 2005 v nadstropju šole odstranjen dotrajan strop. Zaradi nove namembnosti stavbe in načrtovane izrabe podstrešnih prostorov sta bila izvedena nov venec in nov strop. Pri odstranitvi strehe se je zaradi dotrajanosti porušil manjši del zaključnega opečnega venca in bil nato rekonstruiran s starimi opečnimi zidaki. Hkrati je bil zaradi dotrajanosti odstranjen tudi južni zidan zatrep in rekonstruiran v opečni pozidavi.
Na koncu je bila v osnovnih gabaritih in zunanji podobi rekonstruirana tudi celotna streha in pokrita z bobrovcem. Vsa dosedanja dela je izvajala firma Kojič, d. o. o.
Dušan Strgar
Obnovljena streha, september 2005 (foto: D. Strgar, arhiv ZVKDS, OE Novo mesto)
EŠD: 56 16 Naselje: Celje Občina: Celje
Ime: Celje - arheološko najdišče Celje Področje: A, Z
Obdobje: rimsko obdobje, srednji vek, novi vek Območje predvidene gradnje prizidka k Osrednji knjižnici Celje leži znotraj arheološkega območja Celje - arheološko najdišče Celje, zavarovanega z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Celje (Uradni list SRS 28/1986). Varstveni režim predpisuje izvedbo predhodnih arheoloških raziskav pred
vsemi posegi v zemeljske plasti.
Predhodne raziskave so obsegale izdelavo historične analize prostora z oceno arheološkega potenciala, arheološko interpretacijo jedrnih vrtin (ZVKDS, OE Celje), ki jih je investitor izvedel za potrebe geomehanskih raziskav, in georadarske meritve (Gearh, d. o. o., Ljubljana).
Odločitev za izvedbo arheoloških sondiranj na območju gradnje prizidka k Osrednji knjižnici Celje je bila sprejeta, ker predhodne raziskave niso dale zadostnih podatkov o naravi, obsegu in ohranjenosti arheoloških depozitov.
Arheološka sondiranja je opravila ekipa ZVKDS, OE Celje, z zunanjimi sodelavci in strojno podporo investitorja. Terenska dela so s presledki trajala 17 delovnih dni, od 10. 7. do 21. 8. 2006.
Zaradi specifičnih razmer na obravnavanem terenu (bližina in močno delovanje Savinje, hipotetičen potek antičnega in srednjeveškega obzidja in protipoplavnega zidu, možnost obstoja antične insule) smo območje raziskav razdelili na dva sektorja. Sektor A leži severovzhodno od linije domnevnega srednjeveškega mestnega obzidja, ki poteka v smeri SZ-JV in predstavlja manjši del izkopnega polja (262 m2), sektor B pa leži jugozahodno od omenjenega zidu (899 m2 ). V sektorju A je bila izkopana sonda 2, orientirana v smeri SV-JZ, v sektorju B pa so bile izkopane sonde 1, 3, 4 in 5 z različnimi usmeritvami.
Stratigrafsko stanje v sektorju A jasno kaže razmerja med novoveškimi depoziti, nastalimi predvsem pri rušitvi objekta Muzejski trg 2, skromnimi srednjeveškimi depoziti ter antičnimi depoziti in strukturami. Srednjeveške depozite so močno prizadeli moderni vkopi za gradnje in infrastrukturne vode in se pojavljajo sporadično.
Odkrit je bil antični zid (SE 211), grajen na lice iz oblic, zloženih v pravilne linije širine 0,59 m, s sredico iz kamnitega drobirja, vezanega z malto.
Pravokotno nanj (SE 211) poteka še rimski zid SE 210 širine 0,46 metra, ki kaže podobne značilnosti kot SE 211.
V sektorju B je ključni dejavnik vpliva vodno delovanje na rečno brežino (erozija in depozicija).
V sondi 1 je bil odkrit zidan objekt iz mlajših zgodovinskih obdobij, viden v franciscejskem katastru iz leta 1825. Debela plast živalskih kosti dokazuje prisotnost dejavnosti, povezanih z mesarstvom, kar potrjuje tudi v 18. in 19. stoletju izpričano ime Mesarska ulica. V sondi 3 je bil ohranjen del umetne utrditve (SE 308) brežine korita manjšega vodnega toka, ki je bilo pozneje zapolnjeno z antropogenim zasutjem (SE 117) in naravnim sedimentom počasi tekoče vode (SE 107). V zasutju SE 117 je bilo odkritih več
odlomkov lončenine, datirane v 15. stoletje.
Antične naj dbe se v depozitih poj avlj aj o sporadično, večkrat skupaj s srednje- in novoveškimi. V nekaterih sedimentih, ki so sicer izrazito vodnega značaja, pa antropogene primesi ne kažejo sledov vodnega transporta (zaobljeni robovi, obrušena površina). Sklepamo, da so bile antične najdbe odložene na mestu odkritja v obrežne vodne nanose, kar kaže na določene dejavnosti na rečnem bregu v času antike. Med gradivom prevladujejo odlomki ostenij grobe kuhinjske lončenine, okrašene z metličenim ornamentom in vrezovanjem, preliminarno datirane v 1. in 2. stoletje. Med lepše ohranjenimi sta odlomka antične oljenke, preliminarno datirane v 1. ali 2.
stoletje, in galske sigilate, preliminarno datirane drugo polovico 2. stoletja. Precej je tudi antičnega gradbenega materiala; v enem primeru je bilo moč sestaviti del rimske tegule iz dveh kosov s starimi prelomi.
Srednje- in novoveško gradivo je ohranjeno fragmentarno, v večini primerov gre za odlomke grobe srednje- in novoveške kuhinjske lončenine.
Ker so v veliki meri ohranjeni le odlomki dnov in delov ostenja, jih je težko časovno natančno uvrstiti. Tipološko opredeljivih je nekaj odlomkov: odlomek ustja lonca z navznoter zarobljenim robom ustja (15. stoletje), gumbast ročaj pokrova (15., 16. stoletje) in oljenka z izlivom (15. stoletje). Precejšnje število kosov pripada namiznemu posodju - skledam, latvicam ipd., ki so loščene z rdečo in rjavo barvo ter okrašene z različnimi floralnimi in geometrijskimi ornamenti; časovno sodijo ti kosi v zadnje stoletje preteklega tisočletja.
Na podlagi predhodnih arheoloških raziskav je bil ovrednoten arheološki potencial območja in izdelana je bila ocena stroškov izvedbe zaščitnih arheoloških izkopavanj na lokaciji prizidka k Osrednji knjižnici Celje.
Danijela Brišnik, Maja Bricelj
EŠD: 56 17 Naselje: Celje Občina: Celje
Ime: Celje - arheološko najdišče Celje
Naslov: Aškerčeva ulica, Krekov trg, Ulica XIV.
divizije Področje: A
Obdobje: rimsko obdobje, visoki srednji vek Zavarovalna arheološka izkopavanja so potekala zaradi rekonstrukcije Aškerčeve ulice, Krekovega
