Na nove, določene pogoje tega obdobja je korfcuni- stična stranka poskušala odgovoriti s tem, da se je lotila organizacijske pre. Za politični položaj znotraj Jugoslavije v prvi polovici leta 1921 je bilo značilno, da se je v realnih družbenih odnosih in ob hudih borbah v konsti- tuanti vedno bolj utrjevala centralistična oblast v državi in hkrati hegemo. Ta proces se je pričel leta 1920 in se je pospešeno nadaljeval leta 1921, v dobi, ki jo opisujemo.
V Sloveniji se je nasprotno stavka nadaljevala tudi po porazu bosanskega proletariata in tudi po razglasu O b znana se je zavlekla do 11. Zgodila so se prva prepovedana zborovanja, komunistična literatura se je širila iz rok v roke. , povezovale pa so se lokalne organizacije .
Novi
ZELEZNKl
Izkoriščajoč legalne možnosti, je nastopala pod drugim imenom, pretežno kot Delavsko-kmečka republikanska skupina.3 2 To je bil kljub O b z n a n i prvi prodor slovenskih komunistov iz podtalnega obstoja v javno politično življenje Slovenije kot strnjene, organizirane sile. Ko je leta 1924 fašistična Orjuna s silo preprečila tiskanje strankinega glasila v ljubljanskih tiskarnah, se je Partija zatekla k J. Pavličku v Kočevje, kjer je začel izhajati strankin tednik Delavsko-kmetski list, Leta 1925 se je pri njem tiskal tudi partijski publicistični časopis Zapiski De- lavsko-kmetske matice.
Časopis in tednik sta redno izhajala, čeprav Josip Pavliček ni bil redno ali v celoti plačan za tiskanje, ki ga je opravljal sam s sinom in nekaj delavci. Josip Pavliček je sam popravljal časopisne in druge dokumente - uredniki nje, včasih edine članice, niso mogli poslati v Kočevje - in urejal gradivo v listu in časopisu po načrtu, ki so mu ga pošiljali uredniki, medtem ko ga ni. prisoten.
Rastočega nacionalnega odpora slovenskega naroda se dotakne letak s kratko ugotovitvijo, ki je očitno nezadostna in ki ne kaže izhoda ali cilja-. Ta metoda, dopustna vobče, se je pozneje ponekod maščevala, ker so se nekateri kandidati, celo taki, ki so bili izvoljeni v občin. Pridobivati«, »pridobiten« — tako se je govorilo in pisalo o buržoaznih slojih namesto »izkoriščati«, »izkoriščevalski«, da bi se zastrla resnica in ne »žalilo«.
Obstajale so majhne občine s 150 do 300 volivci — teh je bilo največ — in velike mestne občine, med katerimi je bila največja Ljubljana, ki je imela 11.158 volilnih upravičencev. volitev sta se udeležili: dve tradicionalni meščanski stranki — Slovenska ljudska stranka (SLS) ali duhovščina in Jugoslovanska demokratska stranka (JDS) oziroma demokrati, prej liberalci; poleg tega, da je tretja politična stranka v Slo. Nekatere stranke so kandidatne liste sestavljale pod nevtralnimi imeni, zlasti so volivce lovile s poudarjanjem gospodarskih nalog v občinah in svojim listam dajale ustrezna imena: združena gospodarska stranka, za katero se je skrivala JDS,47 združena gospodarska lista,48 zakaj so se združile. vse buržoazne stranke proti združenemu delu.
Iz teh podatkov sledi, da so se posamezne stranke udeležile volitev v naslednjem številu občin izmed 832, kjer so bile volitve:51. T a k š n a trditev, ki je slonela n a enem samem, neprepričljivem argumentu, je bila očitno p r e t i r a n a in tenden. D a bi jo podprl, je po svoje tolmačil dogodke in težnje slovenskega ljudstva, k a k o r m u je prijalo. Zato p a so — po njegovem — občinske volitve izpričale, »da je volil in bo volil naš narod SLS«, ki ima »nezlomljivo življenjsko moč«, ki je »nositeljica vsega političnega, gospodarskega in deloma t u d i kulturnega n a p r e d k a našega naroda«, ki je »točni tolmač zahtev ogromne večine našega naroda v belgrajski.
39 . konstituantk in ki - t o je pisec zadel - »se zna vedno in ob vsaki priliki spretno prilagoditi d u t u in zahtevam časa ter volilcev«.". QT c c^o1*1 l n o r a m o Po s e b eJ > da so na Brezovici v ljubljanski okolici dobili bLb 7, SKS m NSS in komunisti 9 mandatov.94 V Guštanju (sedaj Ravne), kjer je bila močna komunistična organizacija, občinskih volitev sploh ni bilo, ampak se je aprila 1921 le preosnoval občinski sosvet. V drugih krajih je obdržala svoj vpliv socialnodemokratska stranka, ki je imela na Štajerskem in Koroškem po.
VIII
Naštete uspehe je komunistična partija dosegla kljub naraščajoči volilni udeležbi in volilni udeležbi glede na volitve. Tudi v Ljubljani, slovenskem glavnem mestu, je zanimanje za volitve pojenjalo; za svetnike se je udeležilo več kot 1100 volivcev manj kot za člane skupščine. Za izvolitev župana je bila zahtevana absolutna večina svetnikov, le če taka večina pri glasovanju ni bila dosežena, je bila dovoljena ožja izbira med kandidatoma, ki sta prejela največ glasov.
Verjeti je torej tržaškemu »Delu« iz leta 1921, ki je poročalo o šestnajstih komunističnih županih v Sloveniji; mafijo so zamenjali za eno, največ dve grofiji. Komunistična partija se je razvijala velikokrat hitreje in uspešneje od razvoja socialne demokracije. Kljub preganjanju, ki je oviralo stranko, kljub težavam, ko se je reorganizirala za ilegalno delovanje, kljub zamudi, ko ni vzpostavila nove politike, drugačne od tiste, ki jo je sprejel Vuko.
Pokazala se je tudi miselnost slovenske industrije in obrtnikov z dolgoletno proletarsko in socialistično tradicijo. Na položaj Komunistične partije na Hrvaškem je negativno vplivalo več dejavnikov, ki smo jih našteli v prvem poglavju, predvsem objektivni problemi, ki jih je povzročala nasilna reakcija, ki je pogosto uporabljala vojsko za zatiranje delavcev in kmetov za zatiranje revolucionarnih protestov; negativno je vplivalo tudi napačno stališče KPJ do nacionalnega gibanja zatiranih narodov, in to v času, ko se je nacionalni odpor na Hrvaškem izjemno hitro in močno širil. Trboveljskim volivcem se je predstavilo pet kandidatnih list: Delavsko-kmečka republikanska stranka (komunisti) s kandidatom Karlom Vebrom, rudarjem; Jugoslovanska socialdemokratska stranka z listnikom Ivanom Krušičem, ključavničarjem; Slovenska ljudska stranka z nosilko liste Stan.
Res je na primer, da je leta 1920 samo vojaška sila - namreč moč srbskih čet - zatrla »Trboveljsko republiko«. Komentarji potrebni Naj poudarimo, kako je dr. Janez Plečnik pošteno ugotovil, da je »blesk velikega kapitala« slovenske oblastnike »zmedel«, da je v Aržišu pri Zagorju izvoljen komunist Matej Čebin.« 139. Izvoljen je bil komunistični rudar Matevž Cebin. župan pri nas s pomočjo privržencev JDS, ki so na ozkih volitvah med komunisti in klerikalci oddali svoj glas za komunista še tri za SWM!jon 0 m i S t'Š t' 5 Z d a e 9' m a ] a 1 9. 2 1' P o r o c i l 0 begata zdravstvenega sveta.
Ko je bil občinski odbor ustanovljen in je bilo sestanka konec, so klerikalci prihiteli kot k o r jutrovci na okrajni štab in zahtevali razpustitev novega občinskega odbora, ker je komunističen. V Ložu je bil za župana izvoljen Friderik Bravec.153 Bravec se je iz vojnega ujetništva v Rusiji vrnil kot komunist in združil vse opozicijske sile v domačem kraju proti režimski demokratični stranki.1 5 4.
O i asu] te za Komuniste!
Kljub koncentraciji meščanstva in malega meščanstva pod nacionalističnim praporom je delavstvo na Studencih in Pobrežju zmagalo. Na Studencih pri Mariboru je bil za župana izvoljen komunist Kaloch, za podžupana pa Nahtigal, vodja komunističnih železničarjev. 34; Morda je bil, ko je kandidiral, komunist, a je ob izvolitvi za župana prestopil v socialdemokratske vrste in to hotel - v dogovoru s študenti komunisti ali po osebni odločitvi - ohra.
Verjetno se ne bomo zmotili, če poistovetimo dva politična računa: poskus študentov komunistov, da bi * obdržali občino in s tem omogočili zameglitev politične linije stranke, ki je bila vsekakor oportunistična, in socialni poskus. Izvoljen je bil na listi, ki je dokazovala moč in aktivnost komunistov, kar je bilo odločilno. Kaloch, ki ga ljubi župan Studencev, ki je v občinski svet prišel na komunistični kandidatni listi proti navadnim slovenskim strankam, se še naprej trdi, da je simpatizer JSDS in ima kot dokaz celo uradno izjavo o pridobitvi JSDS. njene socialistične pristnosti.
Kdor pozna Kaloč in okolico, se ne more zavesti vsem takim izjavam, saj je bilo v Stu. Kaloha za župana Studencev, a je deželna vlada v Ljubljani spor rešila tako, da je razpustila občinski odbor na Studencih1 6 6 in tako iztrgala občino iz rok komunističnih svetnikov. Blaž železnik, novi župan Češke je sicer komunist, a privrženec JSDS.«18« Župan Poures Pogrešamo nadaljnje novice o usodi župana na Pobrežju Iz navedenih okoliščin lahko sklepamo, da se je primer Studencev ponovil. .
Ker je vlada razveljavila volitve komunističnega župana in podžupana oziroma svetovalcev, je bila v četrtek, 2. Z^YZL*0.^ S P O m ^ ko-nist oziroi/a sociafnt Kot smo že ugotovili, so demokrati jezni, ker svojih neuspehov so komunisti in socialdemokrati žalili Nemce, kar je bilo zdaj primerno. Ker hoče oblast opozoriti na »rdečega« župana, ga imenuje komunist Kdaj bo Straževa korespondenca dokazala, da je a.
XIII
Pri tem je treba ugotoviti, da vsi ti reakcionarni akti niti z enim ukrepom ali posledico niso zadeli socialnodemokratske stranke in socialistov. Njihov je bil minister za notranje zadeve, njihov je bil predsednik deželne vlade za Slovenijo. Ljudstvo je pri občinskih volitvah v veliki večini glasovalo za opozicio- nalne stranke in porazilo zlasti demokratske kandidate.
Izgubili so tako pomembno občino, kot je Ljubljana, kjer so dolga leta kraljevali, tudi občini Maribor in Ptuj nista želeli demokratičnega župana, le v Celju so župansko mesto dobili demokrati. Privrženci teh dveh strank, ki sta po nekaj letih izgubili svoje trdnjave, so se pogosto obračali na Demokratsko stranko in z njo delili usodo ali pa našli nove, resnično napredne poti. Progresivna in protiljudska politika in praksa demokratov je Slovenski ljudski stranki omogočila, da si je prilastila vlogo zagovornice nacionalnih interesov Slovencev in se hkrati poskušala predstavljati kot zagovornica demokratičnih pravic.
Mlada in neutrjena komunistična partija, ki je bila od začetka izpostavljena nasilju, si ni mogla pridobiti vodstva slovenskega proletarskega naroda, ni zmogla zrušiti vodstva meščanske stranke, še posebej pa zlomiti pobude. Kljub vsem tem pomanjkljivostim je bila komunistična partija kot predstavnica delavskega razreda edina sila, katere razvoj naj bi prinesel Slovanom. Poraženi v vojni vidijo, da se po vojni maščujejo tej deželi tako, da v njej ustvarjajo kaos in jih podpirajo od zunaj in znotraj.
BcneacTBHe npaBHtenbCTBeHHoro noctaHOBđeHHa OT 29 fleKa6pH 1920 r., H3BecTHoro noji HaaBaHHCM „OćaHana" (ociaBJieHHe), aanpeTHBiuero vlooiTe^bHHOCTBH KoMMec KDyHoctBH Kommm KodHoc, nahHocth Kommh Kommh Kodhc, nahhctbh Kommhc, tbhcth Kommi KOMinyHHCTHqecKoH MOAOAOKH H peBcwifOUHOHHbix npo( j)coio30B. Bbixoa KOMMy- HHCTHMecKOfl neiaiH mn., KYIK) 6biJia BbmywfleHa c-Hanajia 1921 roaa nepefliH B no^noiibe, B KoiopoM ocraBaaacb 6o;iee aayx aecaTHđCTHft. TaKHM o6pa30M nepnoa HeiMHorHM čo^ee coo^ee oanoro mnyronm,Haa ji-ro mnyronm), HoB B 1919 roiiy, a B CflOBeHHH B anpea. e 1920 r .Buno 6bi HenpaBHJbHbiM npeanojiaraxb, MTO KflK) is.onM.Ha 6biJia 6bi na pasBepHyioe HacrymeHHe peaKUHH OTBetHTb KOHxpyaapoM B MOMCHX, jH6yp>noBi.KOyna of HKOyna, HKxyeMbi. , KflK) noniKHa 6bina npHHaxb BHSOB K 6opb 6e H oxsexHXb na Hero B cooxBexcxBHH c HOBMMH ycnoBHawH, B Mepy pea^bHbix CBOHX čun H B MOMenx, Bbi6paHHbifl era. TaK B C^OBCHHH MMajio 1921 roaa npHMe^axeJibHO ana paHKOea HAKYA K^axeJibHO ana paHKOea K^aaaaaaaaaa HH na ero aaBoeaaHHa, HO xaK>Ke nofieAofl oioaeHCKHX rop naKOB B saSacxoBKe (17 jieKa6pH 1920 — 11 ansapa 1921), npHHecmeH noBwmeHHe 3apa6oxHofl n^axu B očteMe 30—50 npou.
