XIII

Nadrobnejših, neposrednih novic o komunističnem županu v Pekrah ni bilo, prav tako ni bilo zaslediti nobenega preklica; socialni demokrat je te

•občine niso šteli za »svojo«.

O županstvu v Racah so krožile nasprotujoče si izjave. »labor« je poro- -čal: »V Racah je bil izvoljen za župana komunist Fran Koban«.

¹⁷⁶

Isto je trdila

^Straža«,

¹⁷⁷

glasilo SLS, na kar je socialnodemokratska »Enakost« odgovorila:

^Straža smatra za potrebno, da napada s. Kobana na vse načme. Hotec pa

opozoriti oblasti na »rdečega« župana, ga nazivlje komunistom Kadar bo

Stražin dopisun dokazal, da je bil s. Koban sploh kdaj komunist bo lahko

zahteval.. .«

¹⁷⁸

»Volksstimme« je uvrstila Rače v spisek socialističnih občin.

S V i ^ ^ . ^ P « . stanko zemljoradnikov v Bosni. AprUa e deždna S l a O b i n ^

1 1 1

^ ^ ^ e o g r a j s k e s , ministrstva za^otanie zad ve vlade 2 Sl„^ ^ 1 t ^ ' T

n a r 0 d u

'

k i

J

e i m e l a

naslov: Naredba deželne t t n t h 5 ± r W a i e ^ ^ T ^ ^ ^

- - i nevarnih demons a-

v obeTnJh

ednik D o m o v i n a

'

št

- 33 z. dne 19. avg. 1921, novica Dopolnilne volitve

« Domovina, št. 37 z dne 16. septembra 1921, novica Nadomestne volitve.

zakon, ki je uvedel v državi nezakonitost. Nova ustava, z monarhijo in cen

tralizmom, sprejeta 28. junija 1921, je pospeševala nadvlado srbske buržoazije in policijski režim, poln ovaduštva, žandarmerije m jetmsmc.

Pri tem je treba ugotoviti, da vsi ti reakcionarni akti niti z enim ukrepom ali posledico niso zadeli socialnodemokratske stranke in socialistov.

Nosilci reakcije v Sloveniji so bili demokrati, nasledniki nekdaj napred

nih, liberalnih struj med Slovenci, ki pa so se izprevrgli v najhujše nasprot

nike vsega, kar je bilo demokratičnega in hkrati kar je bilo slovenskega. Iz njihovih vrst je bil avtor Obznane, oni so zanjo glasovali v skupščini, dopol

nili jo z novimi obznđnami, glasovali za novo ustavo, to je za monarhijo, za velesrbsko hegemonijo in za centralizem, proti avtonomiji in samoodločbi slovenskega naroda; glasovali so za zakon o zaščiti države. Kot režimska stranka so vse te odloke in zakone izvrševali. Njihov je bil minister za notranje zadeve, njihov je bil predsednik deželne vlade za Slovenijo. Po pravici so zaslužili ime, ki se jih je tedaj oprijelo: policajdemokrati. Iz njihovih vrst je leta 1922 izšla Orjuna, odkrita fašistična organizacija.

Ljudstvo je pri občinskih volitvah v veliki večini glasovalo za opozicio- nalne stranke in porazilo zlasti demokratske kandidate. Čeprav so kot režimska stranka izrabljali vse prednosti in nezakonitosti, so demokrati izgu

bili veliko glasov in zadržali le tanek sloj malomescanstva v trgih in mestih ter del slovenske buržoazije. Zapuščati jih je pričelo tudi izobraženstvo, ki se je izreklo za avtonomijo Slovenije. Med ljudstvom niso imeli nobene opore.

Izgubili so tako pomembno občino kakor Ljubljano, kjer so kraljevali dolga leta, občini Maribor in Ptuj tudi nista marali demokratskega župana, le v Celju so se demokrati polastili županskega mesta. V vsej Sloveniji so dobili komaj dva odstotka vseh izvoljenih odbornikov.

¹⁸⁴

Kot centralisti m monar

histi, kot pristaši »jugoslovanske nacije«, s čimer so zatajili, slovenski narod, in kot »policajdemokrati« so zasluženo doživeli poraz. Počasi, neenakomerno, so nekdanji liberalci, potem demokrati, izginjali s slovenskega političnega obzorja.

Poraz demokratov je bolj ali manj prizadel tudi njihove potencialne za

veznike — narodne socialiste in Samostojno kmetijsko stranko. Pristaši teh dveh strank, ki so čez nekaj let izgubile svoje postojanke, so se večidel zatekli k demokratski stranki in bodisi z njo vred delih njeno usodo ali našli nove resnično napredne poti. . .

Vseskozi nazadnjaška in protiljudska politika in praksa demokratov je dajala Slovenski ljudski stranki priložnost, da si prisvoji vlogo zagovornice narodnih koristi Slovencev in da hkrati poskusi predstaviti se kot zaščitnica demokratičnih pravic. Spričo mladosti in neizgrajenosti komunistične stranke, ki jo je ohromila Obznana, je SLS s to pobudo uspela. SLS, ki je leta 1920

izgubila prejšnji predvojni politični monopol med Slovenci, je s to pobudo dobila možnost, da popravi svoj položaj, poveča svoj vpliv na množice m si pridobi večino občin, kar je pospeševalo njen povratek na položaj večinske stranke med Slovenci, ki ga je dosegla spet leta 1923.

Mlada in neutrjena komunistična stranka, takoj v začetku izpostavljena nasilju, ni utegnila priboriti si vodstvo slovenskega naroda-proletarca, ni utegnila odstraniti z vodstva meščanske stranke in zlasti iztrgati pobudo

194

Naši zapiski, glej opombo 40.

61 narodnega in demokratičnega zagovornika iz rok SLS. Tudi ni utegnila poka

zati ljudstvu, kako omejena in nedosledna je politika SLS, kar se je izražalo na primer v njeni koaliciji z drugimi meščanskimi strankami, tudi z reakcio

narnimi demokrati, kadar je šlo za obrambo meščanskih postojank proti združenim nastopom delavstva in je bilo nevarno, da nastopi delavstvo zopet enotno m mogočno kakor leta 1920 ali da si zavojuje občine, n. pr. pri občin

skih volitvah v Studencih, na Pobrežju, v Rušah pri Mariboru. Kljub tem pomanjkljivostim je bila komunistična stranka kot zastopnica delavskega razreda edina sila, od razvoja katere je bilo pričakovati, da prinese sloven

skemu narodu rešitev in prihodnost.

CTrc

CT

o

⁽

?

a l e Č 0 d r e s n i c e

»komunistični govornik« na »zelo zanimivih shodih

»Kb, SLS,, komunistov in socialnih demokratov« dne 8. maja 1921 v Loki pri Zidanem mostu, ko je stopil v govorniško bitko s tedaj znanimi govorniki iz meščanskih vrst, z Urekom od SKS in advokatom dr. Ogrizkom od SLS.

Dejal je — bil je to Marcel Žorga, član pokrajinskega vodstva KPJ za Slo

venijo — da bodo izginile mnoge slovenske politične stranke »ter bosta ostali samo komunistična in pa klerikalna stranka«; za zadnjo je dejal, da »je naj- , bolj bnhtna« in da »se je pravočasno pridružila njim — komunistom«

¹⁸⁵

v odporu zoper monarhijo in centralizem. Tak razvoj je prerokoval že do prihodnjih volitev, kar se ni uresničilo. Toda tendence razvoja v političnem življenju Slovenije je pravilno ugotovil.

Te tendence so se rahlo razodevale že v prvi polovici leta 1921. Ob doga

janjih tega časa so se dale ugotoviti silnice družbenega razvoja, ki jih je naslednje razdobje v osnovnih črtah potrdilo. Komunistična partija v Slove

niji je morala med tem razvojem. doživeti še marsikak poraz in si v mukah priboriti mnogo izpodbujajočih uspehov.

» Kmetijski list, št. 20 z dne 19. maja 1921, dopis Loka pri Zidanem mostu.

Marcel Zorga, Ljubljana, ustni vir, njegovi spomini.

62

Dokument buržoaznega Priloga nasilja in laži

Obznana

5a više strana i iz Diše pouzdanih izvora, državne vlasti imaju saznanje, da rastrojni i reakcionarni elementi spremaju ovih dana napad na državu, njeno ustroj

stvo i društveni red sa zadatkom da po ruskom boljševičkom primeru sve sruše šta danas postoji od zakona, ustanova i dobara javnih i privatnih, a na mesto svega zavedu kao u Rusiji, vlast od nekoliko ljudi koji će raspolagati životom, slobodom i imanjem gradjana, a državu našu otvoriti invaziji stranaca. To oni zovu diktatu

rom proletarijata i pošto smatraju našu državu samo kao jedan sektor na frontu u borbi koju boljševici vode protiv ostalog sveta — to će oni na tom sektoru povesti vojnu protiv svetskog kapitalizma, kako bi se srušilo sve i svuda u svetu, što su do danas stvorili duh, snaga i rad čovečanstva.

Naša bi zemlja imala, po njihovim zamislima, da ponova potone u krv, da ponova udjemo opet kao u Rusiji u unutarnje gradjanske borbe, medjunarodne ra

tove i pljačku hrane i stoke po selima, a drugog imanja po varošima.

Komunističkom pokretu su se pridružili pritvorno i podmuklo mnogi javni i tajni neprijatelji naše zemlje i naroda. Pobedjeni u ratu, gledaju da se posle rata osvete ovoj zemlji zamećući u njoj nerede i podržavajući ih spolja i iznutra. Jedni se, i ako ratni bogataši, upisuju u komunističku stranku, drugi daju novac %a novine koje pišu neistine i draže narod na nezadovoljstvo, treći održavaju veze s inostran- stvom, i novčanim fondovima iz inostranstva nabavljaju bombe, eksplozive i oružje, četvrti svim i svačim sprečavaju soaki rad u zemlji i na rdjav glas bez dokaza, iznose sve javne radenike i sav njihov rad. Sve to da bi se zemlja zbunila, gradjani postali ravnodušni i ogorčeni na državu.

Nekoliko stotina ljudi plaćanih iz tajnih fondova idu iz mesta u mesto, sa zbora na zbor, iz voza u voz, iz kafane u kafanu, ništa drugo ne radeći no muteći javni mir i ubijajući kod gradjana poverenje u državu i njenu budućnost. Danas to čini jedan, sutra drugi, na isti način prekosutra treći i t. d. jedan za drugim da bi izazvali uverenje da je odista gotov smak ovog društva i države. Najvredniji medju smutljivcima i agentima te propagande su stranci koji se pod imenom rad

nika uvlače u radničke organizacije da ih draže i pometaju. Svoje agente uvlače i u državnu službu, špijunaže radi. Mnogi inače dobri gradjani i činovnici, već su postali žrtve njihove propagande, mladji i sa manje škole i iskustva, medju učite

ljima na primer, pom,eli su se i nesvesni svih posledica, pristaju uz ovaj rastrojni rad, nazivajući se komunistima i druge uvlačeći u zlo.

Pokušavaju da šire svoju otrovnu propagandu medju vojskom i žandarmerijom, kako bi kao u Rusiji srušili pored ostalih i te stubove reda, i zaveli mesto njih t. zv. crvenu vojsku i crvenu gardu, koje produžuju i danas, kad se ceo svet smi

ruje, ratove gradjanske i medjunarodne.

Ova bolest boljševička koja se zove komunizam, oborila je samo Rusiju. Za nekoliko nedelja savladala je bila Madjarsku, ali je tamo prošla ostavljajući pustoš i pogibiju baš onih koji su Meli diktaturu. Inače, Amerika, Engleska, Francuska, Nemačka i druge ured jene i bogate države suzbile su je u samom početku, negde lakše, a negde krvavo. Čehoslovačka država je ovih dana morala da učini to isto.

I naša država ne srne dopustiti prolioanje krvi. Proliveno je i suviše. Narod traži mir da bi lečio svoje ratne rane i patnje. Pošto su prevratni elementi izabrali ove dane, kad Velika Narodna Skupština počinje uredjivanje države, da počnu sa opštom obustavom rada, koju bi po tom pretvorili u krvavu pometnju i rasulo. Vlada je odlučila da se snaga države stavi u službu slobode i reda.

65»

Radi toga Ministarski Saoet

n a r e d j u j e :

D a * w ? ^aJ L t ^ Č UstaVa' Zabra'li SDaka komunistička i druga rastrojna pro- novZ^^drZ6 ^ T ^T^TJ⁶' ZatDOre n i i h 0 D a zborišta> ^rane njihove ćZ l\ i-f J W " '^{k 0 n b},1 m u m sP°k°Jst»o i mir Države, propovedali, prav

dah, ih hvalili diktaturu, revoluciju ili ma kakvo nasilje. Odmah se imadu uzajtiti J L S T " ^ ^ '^^ '^{d 0} " ^ ^ ^ ^ SDi ^ ih^eZmenfui r0J2'ZabranlĆ° Se SD? štej"?™* stvari kojima se umanjuje značaj ovih mera na-

sloboda lavn/l?-⁶- ^ "£ * ^ ^^PO " ^ "^r ^ ^m ' d a 0 s t ^ ^ ^ tmoral^clja * ^ ^ ^ "^{n j m a} "' ^^D™™ * « *»*» J ~ oštre 'Jlr/L y^{D a k} °^m f'"^'" nereda sa razornim karakterom prvo preduzimaju ostre mere protiv vodja i moralnih podbadača bili oni tu, ili pravili veštački alibi

4. Zavodi se obaveza prijave oružja. Ko ne prijavi vatreno oružje i eksplozive

kažnjava se do 3 meseca zatvora, sa radom. ^»piozive, 5. Za sve vreme rada Ustavotvorne Skupštine zabranjene su u Beogradu svake

Z ^ f T ¹ ¹ ^ T⁰/ ? ' ^ ^{u d Z} r *^kaTaMera- bojnom¹ sudu na sudSfepZlju se svi, koji bi istavljah oružan otpor državnim organima sigurnosti

živali i tčTli Siha*eŠ Z e m l i i Š i a ProteraJu s™ str^ci koji bi se smutnjama pridru- 7. Da se iz državne službe otpuste svi činovnici viši i niži, koji bi produžili

ssi\S:šr našoj zeml}i ' a da se oduzme pomoč za ško1 ™^ -•-

* * *

Izbori za Konsfituantu izvršeni su u redu i slobodi. U redu i slobodi neka ona svrsi posao za koji je dobila narodno poverenje.

V Beogradu, 29. decembra 1920. g. J. B. Br. 29282.

Predsednik Ministarskog Saveta i Ministar Inostranih Dela,

MU. R. Vesnić, s. i.

Za Ministra Saobraćaja Ministar Gradjevina,

J- P. Jovanović, s. r.

Ministar Pravde,

M. N. Trifković, s. r.

Ministar Unutrašnjih Dela,

M. Draskovic, s. r.

Ministar Vera,

Pavle Marinković, s. r.

Ministar Finansija,

K. Stojanovič, s. r.

Ministar Gradjevina, *

/. P. Jovanović, s. r.

Ministar Prosvete,

Sv. Pribičevič, s. r.

Ministar Poljoprivrede i Voda,

Dr. V. Jankovič, s. r.

64

Ministar Trgovine i Industrije,

Dr. M. Ninčić, s. r.

Ministar za Agrarnu Reformu,

Dr. H. Krizman, s. r.

Ministar Vojni i Mornarice, Djeneral,

Branko Jooanovic, s. r.

Za Ministra Pošta i Telegrafa . Ministar Trgovine i Industrije,

Dr. M. NinČić, s. r.

Za Ministra Suma i Ruda Ministar Poljoprivrede i Voda,

Dr. V. Jankovićj s. r.

Ministar Narodnog Zdravlja,

2iv. Rafajlović, s. r.

Ministar za Socijalnu Politiku,

Dr. V. Kukovec, s. r.

Ministar Ishrane i Obnove Zemlje,

R. Jojič, s. r.

Ministar Pripreme za Ustavotvornu' Skupštinu i Izjednačenje Zakona,

Dr. L. Marković, s. r.

65

KOMMVHMCTHHECKAH OAPTHH B CJIOBEHHM B HEPBOM riOJiyrOflMH 1921

( K p a r K o e c o a e p j K a H H e )

BcneacTBHe npaBHtenbCTBeHHoro noctaHOBđeHHa OT 29 fleKa6pH 1920 r., H3BecTHoro noji HaaBaHHCM „OćaHana" (očiaBJieHHe), aanpeTHBiuero fleaTe^bHOCTb KoMMyHHCTHHecKofl napTHH KDrocnaBHH, Coiosa KOMinyHHCTHqecKoH MOAOAOKH H peBcwifOUHOHHbix npo(j)coio30B. Bbixoa KOMMy- HHCTHMecKOfl neiaiH mn., KYIK) 6biJia BbmywfleHa c-Hanajia 1921 roaa nepefliH B no^noiibe, B KoiopoM ocraBaaacb 6o;iee aayx aecaTHđCTHft. Heaerađbnoe es cymeciBOBaHHe eme ycyry6H-

ôcb, Koraa B nawajie asrycTa 1921 r. napoanaa cKynmHHa (napjiaMeHi) npHHaaa cneiiHa^bHbifi aaKOH o aamHie rocyâpcrBa, — omo H3 caMbix CBHpenwx aHTHKOMMyHHCTHqecKHX MeponpnaTHH Toraauinero BpeMeHH. TaKHM o6pa30M nepnoa HeiMHorHM čoêe oanoro mnyronm asjiajica nepe- đOMHHM una KFIK), cosjiaHHoB B 1919 roiiy, a B CflOBeHHH B anpeae 1920 r.

Buno 6bi HenpaBHJbHbiM npeanojiaraxb, MTO KflK) is.onM.Ha 6biJia 6bi na pasBepHyioe HacrymeHHe peaKUHH OTBetHTb KOHxpyaapoM B MOMCHX, jHKxyeMbifl 6yp>Kya3Heft H no BcaKyio ueny. OflnaKO, KflK) noniKHa 6bina npHHaxb BHSOB K 6opb6e H oxsexHXb na Hero B cooxBexcxBHH c HOBMMH ycnoBHawH, B Mepy pea^bHbix CBOHX čun H B MOMenx, Bbi6paHHbifl era. PyKOBoacxBo KniO nocaaxHô Hančo^bmee BHwviaHHe AeaxeJibHocxn KOMMynHCTHqecKHX aenyxaxoe B yiipeAH- xeJibHOM co6paHHH, Bbi6paHH0M 28 Hoa6pa 1920 r. H HeaooueHHBajio cosaaHHe HeJierajibHbix opraHHsauHtt H BbccxanoBJieHHa csasefl c MaccaMH xpyaamHxca, xoxa B SXOM HanpaBênHH npHHH- MaJiHCb Mepu. K xoMy B HeKoxopofl wacTH qjiencxBa napxHH H coiosa MO/IOAOKH noaaH^HCb HacxpoeHHa B noflbsy Mexoaa HHAHBHayaflbHoro xeppopa, HXO npHBeô K opraHHsmHH spyx iiOKymeHHH — B HioHe na perenxa AjieKcaH^pa H B Hio;ie 1921 r. na MHHHexpa BHyxpeHHHX aen M. /IpaiiiKOBHHa. Byp>Kya3Ha BOcnoJibsOBaaacb SXHM H npoBcna o6mHpHyro aKUHio npoxHB KFIKD:

6bino apecxoBano HecKOJibKO xucaq KOMMyHHCxos, B XOM HMCAB napxHfiHoe pyKosojicxBO, 6b\nn aHHyjmposaHHbi KOMinyHHCXHHecKHe MaHAaxw B napjiameHxe H apyrHX Bbi6opHbix opranax, cnoaa 6b\na sanpemena fleaxeflbHocxb BOccxaHOBfleHHbix cHHAHKaxos HX«. ConpoxHBaeHHa ne 6biflO.

TBM caMHM napxHa noHecna nopaweHHe H o^yxroiacb B KpH3Hce.

/leaxe^bHocxb Kfl B nepBOM noflyrojiHH 1921 ne npoxeKa^a OAHHaKOBO BO Bcex o6jiacxax KDrocJiaBHH, noxomy qxo SXH ofijiacxH npouiflH paaflHHHbifl nyxb B npomjiocxH, oxjinqa^HCb CBOHMH

HaUHOHađbHblMH 0C06eHH0CXflMH H HaXOAHJIHCb Ha BeCbMa paS^HHHblX ypOBHHX SKOHOMHMeCKOrO,

B wacxHocxH npoMbiuweHHoro pasBHXHa, MXO o6yciiaB^HBaJio H pasHHuy B pasBHXHH pafiowero K^acca H pačoiero nmvKtHM.

TaK B CÔBCHHH MMajio 1921 roaa npHMeâxeJibHO ana pa6oqero Kâcca He xo^bKO HacxynaeHHeM peaKUHH na ero aaBoeaaHHa, HO xaK>Ke nofieAofl oioaeHCKHX ropnaKOB B saSacxoBKe (17 jieKa6pH 1920 — 11 ansapa 1921), npHHecmeH noBwmeHHe 3apa6oxHofl nâxu B očteMe 30—50 npou.. CxaqKoft pyKOBOAHâ KFI. 3xo Aaeaflo oxneMaxoK Ha cocxoaHHe paeowero ABH-

»eHHa B GnoBeHHH H na noaoweHHe Kfl uewjiy paSowHMH.

B nocjieAyramHx Mecauax nponcxoAax B CjioBeHHH AaabHefiuiHe aacacxoBKH, npeHMyme- cxBeHHO B \ienax noBbimeHHa 3apa6oxHofl naaxbi. SaSacxoBKH, OAHano, He AocxHraJiH xofl uiHpoxbi H ocrpoxbi, KaKOBbie 6b!đH xapaKxepnbiMH A^H KpynHbix SKOHOMHHecKHX cxaqeK H noflHXHMecKHX cxo/iKHOBeHHfl B Macmxa6e MaccoB B TOAM 1919—19,0.

KFI B GnoBeHHH MeAJieHHO H HeysepeHHO, K xoMy ne 6e3 npoxHBOAetlcxBHa oxAeJibHbix pyKOBOAHxeflefl, ocymecxB^afla nepexoA K He^eraabHoW Aeaxe^bHocxH CosAaioxca nepBbie HOA- no^bHbie opraHHsauHH (B JlroČJiHHe, na HceHHuaMa), H3Aaroxca nepBbie HeJieraabHbie ^HCXOBKH (B Tptoanio H MapnGopy), pacnpocxpanaioxca neiaxHbie noAno^bHbie H3AaHHa H nponaraHAHCXCKaa AHxepaxypa (B MapH6ope, na flceHHuaMa H Ap. Mecxnocxax), opraHHSOBbiBaexca cexb nocxo- AHHO AeficxByiomHX „KaHaaoB" (nepexoAos) wepes rpaHHuy AJia csasefl c MOKAynapoAHbiM paSoMHM H KOMMyHHCXHHecKHM ABHweHHeM HXA. B noAnođbe nepexoAax xaK)Ke opraHHsauHH

66

No documento Komunistična stranka v Sloveniji po Obznani (páginas 43-51)