1Re gio ne Vene to, Unità di Pro get to Fore ste e Parc hi, 2Mi ni ste ro dell'Am bien te e del la tute la del ter ri to rio e del Mare, 3Uni ver sité de Savo ie, EDYTEM/Insti tut de la Mon tag ne, 4Hochsc hu le München, Fakultät für Tou ri - smus,5Eu ro pean Aca demy Bol za no, 6Znans tve no satisfaction sko val ni cen ter Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no rrugë, Guida gjeografike e skijimit Anto na Meli ka, 7Al pen forsc varur sin udhërrëfyes rrugor Gmb H,8Në udhërrëfyes rrugor Uni ver si tai re Kurt Bösch,. Fotot: Andrew A, Cami sasca D, Chaix L, Diotri F, Ehn W, Erharti B, Fossati M, Gar bellini L, Joly N, Lenar čič M, Luthe T, Pav šek M, Schöneg ger M, Urbanc M, Valja vec I, Agen ce Nuts, Alpe nre gion Blu denz, Climb Alp Tour arc hi ves, Commu ne di Entrac que, Consor zio Turi sti co Alta Puste ria, Dolo mi of Tour smo, Telefoni është në etiketën time në sicu ra , Foto Fux, Geo graph ski inšti tut Anto in Meli to ZRC SAZU, LTO Sotoč je, Pizol bah nen AG, Region and Auto in the Val le d'Ao sta, Gets Office, Sept Laux Office, Val d'Is ère Office , TVB Stu bai Tirol, TVB Wil der Kai ser, World Wide Fund for Nature, Itali li ja.
Izho diš če pro jek ta • VP
Cilji pro jek ta • VP
V ta projekt sta vključena tako javni kot zasebni sektor. Poleg tega je projekt sodeloval tudi z nacionalnimi organizacijami, ki so zaslužne za rezultate tega projekta, poleg alpskega prostora pa dosega tudi druga področja.ske pokra ji - ne za svet, ki se vedno sooča z njo starost ni zame problem - samo zame.
Pro jekt ne dejav no sti • VP
Collège de Spécialisation en Suisse romande Valais, Insti tut Eco no mie & Tour sme (CH) ; (IL EST TELLEMENT). Université d'Innsbruck, Insti tut für stra te gisch hes Management, Mark keting und Touri smus (AT) ; (UIBK).
Pre gled pilot nih loka cij • Inst Mont
Ostali so samo še štirje piloti, a tega ni več opaziti. Podatek »Intenzivnost turizma« primerja letno število turističnih nočitev s številom stalnih prebivalcev.
Pod neb ne spre membe • Inst Mont
Zdravje gorskega kolesa lahko ogrozi nevarnost naravnih nesreč, sicer se nebo ne spremeni – nanj ne smete vplivati samo vi. Alpsko smučanje je ena izmed najbolj občutljivih dejavnosti na podnebne spremembe.
Pri la gajanje turiz ma pod neb nim spre mem bam: rezul ta ti razi ska ve
Enako velja za prilagajanje na posledice podnebnih sprememb, še posebej pa to velja za alpski turizem. Prilagoditvene strategije in skupine akterjev.
Obli ko va nje nabo ra turi stič nih proi zvo dov • HM
Določanje ranljivosti prehrambenih in turističnih proizvodov je velik izziv. Ugotavljanje ranljivosti (ekonomske, okoljske in socialne) destinacije.
Notranje in zunanje povezovanje Integrirano upravljanje narodov bo koristno za povezovanje različnih komponent lokalnih turističnih dejavnosti. V središču je turistična dejavnost na več lokacijah v višjih legah pomembnejša od smučanja.
Najpomembnejše so bile »aktivnosti po snegu«. Del, ki je bil ocenjen kot varstvo, temelji na več kazalnikih, med njimi inovativnost in uspešnost (v primeru varstva otrok na območju in investicijski stroški).
Pre so la na-Mon te Pora • ERSAF, HM
Misli, da čuti propadanje skupnosti in da se lahko njeno sodelovanje v skupnosti te dežele še izboljša. Izpostavljanje glavnih značilnosti visokošolskega izobraževanja in diverzifikacije - Vem, da ni tako z močjo sodelovanja z bližnjimi - visokošolsko izobraževanje je mogoče izvajati le v sredini - ali spodaj ročno.
Renon/Rit ten • EURAC, HM
Je zdrav: da bi Renona/Rittena uvrstili med najbolj zdrave ljudi na planetu, potrebuje človeško telo po mojem mnenju nadaljnji razvoj zvoka. Da bi območje Renon/Ritten še bolje predstavili kot državo z mehko mobilnostjo, je v skladu z javnostjo o promociji e-mobilnosti.
Val gri senc he • RAVA, HM
Same prilagoditve in zaščite so usmerjene v uravnoteženje letnih časov. Prioriteta je bila poudarek na izboljšanju in povezovanju nabora dejavnosti, povezanih s turizmom.
Zgor nje Posoč je • ZRC SAZU, HM
Tema prve delavnice: opredelitev možnih turističnih produktov Zgornjega Posočina v luči prilagajanja podnebnim spremembam. Tema druge delavnice: oblikovanje podrobnih potencialnih turističnih produktov Zgornjega Posočja v luči podnebnih sprememb.
Zugs pit ze-Kar wen del • AFI
Teme delavnice: oblikovanje strategij prilagajanja, razvoj doživljajskega parka alpske narave. Oblika njenega razvoja je predvidena v okviru projekta Clim Alp Tour, ta vila bo zagotovo velika - kot predpogoj za ustanovitev naravnega parka.
Njegov namen je na jasen in zanimiv način predstaviti možnost celoletnega turizma v svetu. Rezultati projekta in pridobljeno znanje bodo pilotni lokaciji Comunità Montana omogočili boljši izkoristek lokalne ponudbe dejavnosti, povezanih s turizmom.
Entrac que • UNCEM, HM
To dejstvo je treba upoštevati pri nadaljnjem razvoju brezstičnega turizma. Delež pozitivnega odnosa do upoštevanja podnebnih sprememb v procesu razvoja turizma ni naključen.
Hei di land/Pi zol bah nen • HSR
Na meni je, da ugotovim, ali ta izhodišča niso lega kraja, ampak predvsem njegove prednosti in posebnosti. Pri nadaljnjih ukrepih na destinaciji po zaključku strategije in ukrepov v obliki del Clim Alp-Tour so lahko opazili stik, ki ne deli informacij o podnebnih spremembah, njihovih vplivih in potrebi po prilagajanju.
Alta Puste ria/Hoch pu ster tal • EURAC, HM
Večina držav ima pomemben delež obnovljivih virov energije. Strinja se, da bi moral biti namen zaščite razvoj in oblikovanje območja Alta Pusteria/Hoch Pustertal skozi vse leto.
Kranj ska Gora • ZRC SAZU, HM
Tema prve delavnice je: opredelitev potencialnih turističnih produktov Kranjske Gore v luči prilagajanja podnebnim spremembam. Vložek ni kaj, domačini na turneji niso za organizacijo in lokalna skupnost mora delati na svojih idejah.
Sur sel va • HTW Chur
Večina države je trenutno v fazi uvajanja lubja - tihih sprememb ni zaradi velikih zunanjih naložb v gradnjo nove turistične vasi v Andermattu, ki je tik ob prvotni. Glej, ni pilota, ni lokostrelca. Večina držav je v fazi nemoči, kar vodi v heterogeno strukturo malih in srednje velikih podjetij.
Wil der Kai ser • UIBK
Čeprav to skrbi avstrijske pilote, se posveča iskanju dolgoročnih rešitev za vplive podnebnih sprememb na turizem. Za reševanje posledic podnebnih sprememb je treba sodelovati – ne gre za to, da Wilder Kaiser piše, da široki koncept trajnosti v turizmu ne obstaja.
Aletsch • HES-SO, IUKB
Tema prve delavnice je: SWOT analiza in najnovejši podatki o podnebnih spremembah in njihovih učinkih na turizem na območju Aletsch. Tema druge delavnice: več informacij o obstoju strategij in izbor nekaterih glavnih omilitvenih strategij, ki se osredotočajo samo na potovanje, da se zemlja in nebo ne spremenita.
Brand ner tal • UIBK
Tema delavnice: Oblikovanje strategij prilagajanja in možnosti za njihovo implementacijo. Zaradi vplivov podnebnih sprememb je treba zmanjšati odvisnost od posameznih letnih časov in razvijati celoletne turistične produkte in storitve, ki bodo neodvisni od vremenskih razmer, pri čemer se je treba osredotočiti na družbo kot ciljno skupino.
Les Gets • Inst Mont, HM
Pri vseh temah je sodelovanje lokalne skupnosti izjemno pomembno za uspešnost predlogov. S politično voljo in odločno podporo lokalne skupnosti bi bilo mogoče ubraniti pomen ne le preusmeritve in dviga kakovosti razvoja Les Getsa.
Les Sept Laux • Inst Mont, HM
Za ure sni či tev opre de lje nih stra te gij, bodo mora li delež ni ki na območ ju Les Sept Laux, še zla sti lokal ni svet - Strategije. Lo kal ni svet ni ki in poslov ni delež ni ki na območ ju Les Sept Laux so zače li obli ko va ti stra te gi jo za polet ni turi - zem, saj se nanj v pre te klih nekaj letih niso osre do to ča li.
Prva tema dela: oblika njenega varovanja, dostop do podnebnih sprememb in njen vpliv na gorski turizem - Net Sy Mod, z datoteko analize SWOT - 3.18.2 Komplet kontaktnih izdelkov. Analiza je pokazala, da je treba sorodne dejavnosti vključiti čim prej.
Stu bai Tirol • UIBK, HM
Pre pri ča nje, da obsto ji jo pomemb ne alter na ti ve za razvoj turiz ma in mne nje, da okolj ska meri la doda ja jo vrednost ponu je nim aktiv no stim v tu ri stič ni desti na ci ji, pozi tiv no Pred no sti. Vsi osta li para me tri so v ok vi ru sred njih vred no sti.
Val d’Is ère • Inst Mont, HM
Di pruf fɔ dis na: ino va ci je v po let nih turi stič nih dejav nɔ sti v Val d’Is èru. Di tɔpik na tru: ino va ci je v po let nih turi stič nih dejav nɔ sti v Val d’Is èru.
Splo šne pri la go di tve ne stra te gi je gle de na sezon sko
Alpski turizem ne ustreza potrebam regije, vendar bi bilo treba oblikovati regionalno alpsko zvezo, ki bo zagotovila standard za načrtovanje trajnostnega turizma. Spremljanje in vrednotenje razvoja turizma.
V času globalnih sprememb sta oba dejavnika izjemno pomembna za trge mnogih držav. V času podnebnih sprememb v alpskem prostoru ni enotne splošne strategije za spodbujanje turizma.
V sme ri traj nost ne ga raz vo ja turiz ma • VP
Ta korenika nam govori o vprašanjih, ki so se posebej odločala v alpskem prostoru, ne glede na učinke, ki so posledica sprememb na nebu. Alpski turizem bi moral dobro poznati usode.
Nadalj nji ukre pi • VP
Gli effetti del clima sul turismo e sulla planning del territorio, CIPRAInfo št. http://www.cipra.org/it/alpmedia/pubblicazioni/2609, spletna stran dostopna julija 2011. EEA, 2009: Regionalne podnebne spremembe in prilagajanje – Alpe pred izzivom spreminjanja vodnih virov, Tehnično poročilo št. http://www.eea.europa.eu/publications/alps-climate-change-and-adaptation-2009, spletno mesto dostopno julija 2011.
