Lo ka ci ja: Ita li ja
NUTS 2: ITC1 Pie mon te NUTS 3: ITC16 Cuneo
Po vr ši na: 160 km2
Šte vi lo pre bi val cev: 878 (leta 2008) Šte vi lo pre bi val cev na km2: 5
Naj niž ja in naj viš ja nad mor ska viši na: 904 m/3297 m Uprav no sre diš če in nje go va nad mor ska viši na: Entrac - que (904 m)
Najb liž ji dostop na avto ce sto: Sant'Al ba no Stu ra (42 km) Najb liž je želez niš ke posta je: Roc ca vio ne (14 km), Bor go San Dal maz zo (15 km), Cuneo (25 km)
Najb liž ja med na rod na leta liš ča: Cuneo (43 km), Tori no (140 km), Nica (141 km)
2010
1990 1995 2000 2005
500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500
2010
1990 1995 2000 2005
20.000 25.000 30.000 35.000 40.000 45.000 50.000
doma a državač
druge evropske države Nizozemska Francija Nemčija Severna Amerika
Sli ka 3.8.1: Pogled iz zra ka na Entrac que.
Comune di Entracque
Sli ka 3.8.2: Raz voj desti na ci je po šte vi lu postelj v le tih od 1990 do 2008 – Entrac que.
Sli ka 3.8.3: Celo let ne turi stič ne noči tve v le tih od 1990 do 2008 – Entrac que.
Sli ka 3.8.4: Pore klo polet nih gostov v letu 2008 – Entrac que.
turistične nočitve število postelj
leto leto
leto
Ce lo let ni turi zem
3.8.1 Swot ana li za
Pred no sti
• Obsto je če kme tij ske proi zvod nih mreže;
• veli ko pri vlač nih pokra jin in narav nih zna čil no sti, kar dokazuje tudi obstoj Regio nal ne ga narav - ne ga par ka Pri mor ske Alpe;
• ved no več ja dov zet nost za okolj ske in pode žel ske vred no te;
• splo šno raz šir jen sistem sto ri tev na pode že lju, ki obi sko val cem nudi gosto ljub nost, lokal ne kme tij ske pri del ke in kako vost ne roč ne izdel ke;
• raz me ro ma dobri odno si z ur ba ni mi sre diš či v Pie mon tu;
• pri sot nost več jih obmo čij z mor fo lo gi jo in naklo ni pobo čij, ki so ustrez ni tako za alp sko kot tudi za nor dij sko smu ča nje;
• turi stič na območ ja, ki so pomemb na na regio nal ni rav ni, posle di ca tega pa je dokaj struk tu ri ran sistem turi stič ne name sti tve;
• kre pi tev odno sov med pod jet ji in usta no va mi;
• moč na poraš če nost z goz do vi;
• raz me ro ma veli ko šte vi lo pod je tij, ki delu je jo v raz lič nih gos po dar skih sek tor jih;
• pri sot nost kako vost nih narav nih obmo čij, ki jih vodi jo raz lič ne insti tu ci je (par ki), obmo čij, ki so pri mer na za zim ske špor te, in zdra vi lišč;
• še ved no splo šno raz šir je no priz na va nje kul tur nih kore nin in vred not;
• znat na pri sot nost muze jev in objek tov, ki hra ni jo doku men ta ci jo.
Pri lož no sti
• Okolj ska in pode žel ska dediš či na kot pomem ben dejav nik v pro ce su inte gri ra ne ga traj nost ne ga raz vo ja;
• pove ča na dov zet nost splo šne jav ne upra ve ter lokal ne skup no sti za okolj ske vred no te;
• pove ča nje doda ne vred no sti okolj skih in narav nih virov kot pomemb nih dejav ni kov traj nost ne ga in inte gri ra ne ga raz vo ja;
• slo ves, zara di kate re ga je vsaj na regio nal ni rav ni zim ski turi zem postal pomemb na gos po dar ska pano ga (nor dij sko smu ča nje);
• raz me ro ma dina mi čen druž be ni kon tekst, ki je znak vital no sti, ki ni pri sot na na dru gih gor skih območ jih;
• raz voj pode žel skih proi zvod nih dejav no sti, pove za nih z oko ljem in narav ni mi viri, ki so zna čil ni za to območ je;
• mož nost pove zo va nja neka te rih vidi kov lokal ne ga gos po dars tva (npr. turi zem, doma ča obrt, kako vost ni kme tij ski pri del ki);
• veli ko raz voj nih pri lož no sti v tu ri stič ni indu stri ji, pri čemer je izho dišč na situa ci ja veli ko bolj ugod na kot situa ci je v dru gih alp skih doli nah;
• izkuš nje pri uprav lja nju pro jek tov, ki vklju ču je jo naj raz lič nej še delež ni ke, tako jav ne kot zaseb ne (Te ri to rial ni pakt, Lea der, PTI, PISL, Inter reg);
• raz voj pobud, ki so usmer je ne h kre pi tvi siner gij med akter ji na tem območ ju.
Ne var no sti
• Upad pome na oko lja, med dru gim zara di pro ce sa odse lje va nja s po de žel skih obmo čij;
• zmanj še va nje pome na goz dov in pašni kov, še zla sti zara di dom nev ne sla be dono sno sti vzdr že va nja in izbolj šav ter isto ča sno niža nje kako vo sti živ lje nja ter pri vlač no sti za turi ste;
• vse bolj pri so ten trend kraj ših turi stič nih obi skov;
• raz drob lje nost ponud be turi stič nih proi zvo dov in pro stor ska raz pr še nost raz lo gov za noči tve/
obi ske. Posle dič na pri sot nost v me di jih ne zado stu je za pro mo ci jo pra ve ga poten cia la tega območ ja;
• slab ša nje notra njih odno sov zno traj lokal ne skup no sti, ki je na neka te rih območ jih, pove za no tudi z ne sta bil nost jo demo graf ske struk tu re;
• teža ve v pro ce su ure sni če va nja skup nih name nov in izva ja nja skup nih stra te gij, gle de kate rih so se stri nja li raz lič ni druž be noe ko nom ski akter ji;
• vse več ja kon ku ren ca dru gih turi stič nih sre dišč s po dob ni mi turi stič ni mi dejav nost mi;
• še ved no obsto je ča vses plo šna nag nje nost k in di vi dua liz mu v po slov nem vede nju.
Sla bo sti
• Neza dost na ra ba goz dov in pašni kov;
• neneh no zmanj še va nje šte vi la pre bi valcev v no tra njo sti doli ne;
• sta ra jo če se pre bi vals tvo;
• manj ša nje šte vi la lokal nih poslov nih sosesk v majh nih krajih;
• zna ten upad zapo sle no sti v kme tijs tvu kot glav ni dejav no sti ter uči nek tega, vključ no z okolj ski mi vpra ša nji;
• pri sot nost turiz ma zgolj v kraj ših obdob jih med letom ter zna ten delež obi sko val cev, ki pri ha ja jo le na dnev ne izle te;
• ten den ca zmanj še va nja šte vi la služb v in du stri ji in v manj ših in sred nje veli kih pod jet jih;
• pomanj ka nje funk cio nal nih pove zav med turi stič ni mi sre diš či;
• še ved no obsto je ča vses plo šna nag nje nost k in di vi dua liz mu v po slov nem vede nju;
• teža ve pri ustvar ja nju sta bil nih raz me rij med raz lič ni mi stran ka mi.
Pre gled ni ca 3.8.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Entrac que.
3.8.2 Nabor turi stič nih proi zvo dov in pri la go di tve na prož nost
Ran lji vost turi stič ne desti na ci je Entrac que je oce nje na z 2,68, kar pome ni, da je raz me ro ma niz ka, rav ni skup - nih ran lji vo sti pa se gib lje jo od 2,54 (gor sko kole sar je nje) do 3,14 (tek na smu čeh/šport na tek mo va nja).30 Sez nam proi zvo dov v En trac que-u je moč no usmer jen v šport. Ob pri mer ja vi ran lji vo sti raz lič nih turi stič nih proi zvo dov pa alp ske zim sko-šport ne dejav no sti dose gajo naj viš je rav ni ran lji vo sti, in so zato naj bolj tve ga ne.
Ra zen hitro sti, s ka te ro se raz vi ja turi stič na infra struk tu - ra, kaže jo vsi gos po dar ski para me tri pod pov preč no raven ran lji vo sti. Šte vi lo postelj se je v le tih 2002 do 2008 pove - ča lo za 64 %, kar je sicer pozi tiv no, ven dar je tre ba z nji - mi paz lji vo gos po da ri ti. Zara di raz me ro ma niz ke turi stič ne inten ziv no sti (0,52) si mora ta turi stič na desti na ci ja neka - ko zago to vi ti, da se bodo inve sti ci je izpla ča le. Okolj ska ran lji vost (za na ša nje na narav ne vire pri zim skih špor tih) je oce nje na zelo viso ko. To dejs tvo je pri nadalj njem raz - vo ju turi stič ne desti na ci je tre ba na vsak način upo šte vati.
En trac que ima raz me ro ma viso ko pri la go di tve no prož - nost (3,54). Délež ni ki kaže jo pozi ti ven odnos do upo - šte va nja pod neb nih spre memb v pro ce su raz vi ja nja turi stič ne desti na ci je. Mne nja so, da bi nji ho ve orga ni za - ci je lah ko ime le kori sti od spre memb v stra te gi ji, ki nasta - ja jo zara di težav s pod neb ni mi spre mem ba mi. Pre pri ča ni so, da so raz me re za inve sti ci je v nove okoljske pro jek te ugod ne, in tudi obi sko val ci ugo tav lja jo, da daje spo što - va nje oko lja pose ben pou da rek dejav no stim, ki jih ponu - ja turi stič na desti na ci ja. Kot pomemb ne alter na ti ve pri raz vo ju turiz ma so bili ome nje ni hote lir ski sek tor, kmeč - ki turi zem (po čit ni ce na kme ti jah in v ko čah), pa tudi želja, da se vpe lje jo šport na tek mo va nja za mla di no in otro ke.
Ce lo let ni turi zem
ranljivost
poletje
je ni/nizka
kategorija proizvoda visokasrednja
vse sezone zima
folklorain festivali športno plezanje
športna tekmovanja
naravoslovne u ne potič
tek na smu ehč alpsko smu anječ
gorsko kolesarjenje športni
parki
plavalni bazeni gastronomija
Sli ka 3.8.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Entrac que.
Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost
destinacije proizvoda ranljivost proizvoda
Tek na smu čeh Alp ski zim skišport 2,68 3,60 3,14 9
Šport na tek mo va nja Šport na tek mo va nja/pri re di tve 2,68 3,60 3,14 6
Alp sko smu ča nje Alp ski zim skišport 2,68 3,40 3,04 8
Šport no ple za nje Alp ski polet ni šport 2,68 3,40 3,04 1
Fol klo ra in festi va li Umet nost in kul tu ra 2,68 3,00 2,84 7
Pla val ni baze ni Splo šna ponud ba špor tov 2,68 3,00 2,84 3
v pro sto ru/na pro stem
Na ra vo slov ne učne poti Iz kus tvo nara ve 2,68 2,80 2,74 10
Šport ni par ki Dru ge pro sto ča sne 2,68 2,60 2,64 4
aktiv no sti na pro stem
Ga stro no mi ja Vr hun ske resta vra ci je 2,68 2,40 2,54 5
Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni šport 2,68 2,40 2,54 2
Pre gled ni ca: 3.8.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Entrac que.
30Na voljo ni bilo popolnega niza podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 10 od 13 pa ra me trov.
Kot naj po memb nej še fak tor je, ki vpli va jo na nji ho vo izbi - ro počit niš ke desti na ci je, so (stro kov nja ki in obi sko val ci ena ko) oce ni li kako vost sto ri tev ter raz no li kost aktiv no sti in pestrost izle tov.
3.8.3 Pri la go di tve ne stra te gi je31, Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 2
Tema prve delav ni ce: zim ski turi zem na pilot ni loka ci ji Entrac que: »Sneg in zim ski turi zem: kak šni so obe ti za pri hod nost?«
Tema dru ge delav ni ce: mož no sti oza veš ča nja o gor skem turiz mu (EASW) »360° pogled na gor ski turi zem: stra te - gi je v ča su spre memb« (v so de lo va nju s WWF).
31Glej poglav je 3.7.3: Pri la go di tve ne stra te gi je za pilot no območ je Comu nità
Mon ta na. Sli ka 3.8.6: Entrac que pozi mi.
Co mu nità di Entrac que