3.10.1 Swot ana li za 3.10.2 Nabor turi stič nih proi zvo dov in pri la go di tve na prož nost
Ran lji vost turi stič ne desti na ci je Alta Puste ria/Hoch pu - ster tal je oce nje na z 2,28, torej je niz ka, vre dno sti skup - nih ran lji vo sti pa se gib lje jo od 1,94 (lo kal ni proi zvo di) do 2,94 (tek na smu čeh/alp sko smu ča nje).32 Sez nam proi zvo dov je raz no lik in zaje ma aktiv no sti s po droč ja alp skih polet nih in zim skih špor tov, vrhun ske resta vra ci - je, well ness, izkus tvo nara ve kot tudi umet nost in kul tu - ro. Ob pri mer ja vi ran lji vo sti raz lič nih turi stič nih proi zvo dov pa alp ske šport ne ponud be kaže jo naj viš jo raven ran lji - vo sti in so zato naj bolj tve ga ne.
Od vi snost trga dela od turiz ma je pre cej viso ka (55 %).
Poleg tega je tudi inten ziv nost turiz ma nad pov preč na, kar pome ni, da je turi zem pre vla du jo ča dejav nost v re - giji. Indeks sta ro sti v re gi ji je 102,70 %, kar pome ni, da so v tej druž bi ena ko mer no zasto pa ne vse sta rost ne sku - pi ne.
Pri la go di tve na prož nost je nad pov preč na (3,39). Pro da - ja kart pod je tij za uprav lja nje žič nic je veli ka, viso ka pa je tudi pov preč na dnev na pora ba. Prib liž no 37 % zemljišč je še ved no nera zvi tih in pred stav lja jo mož nost za nadalj - nji raz voj.
Gost je izjav lja jo, da so naj po memb nej ši dejav ni ki, ki vpli - va jo na nji ho vo izbi ro počit niš ke desti na ci je, kako vost sto - ri tev, lah ke trans port ne pove za ve, avten tič nost, pa tudi lokal na gastro no mi ja in lokal ni proi zvo di.
Pred no sti
• Pomem ben delež obnov lji vih virov ener gi je na desti na ci ji;
v Ita li ji je ta desti na ci ja dobro zna na po svo jih eko loš kih stan dar dih;
• zelo dobra infra struk tu ra za jav ni pre voz;
• do zdaj na desti na ci ji ni bilo resnej ših težav s po manj ka - njem sne ga. V pri mer ja vi z dru gi mi desti na ci ja mi so tukaj snež ne pada vi ne zanes lji ve;
• teh no lo gi je za umet no zasne že va nje so dobro raz vi te in tem pe ra tu re še ved no omo go ča jo proi zvod njo sne ga.
Pri lož no sti
• Eko loš ka občut lji vost desti na ci je se lah ko še bolj ogla šu je in posta ne odlo čil ni dejav nik, ki vpli va na izbi ro turi stov;
• neka te ri pre de li na tej desti na ci ji bi dobro izko ri sti li pod - neb ne spre mem be, saj obsta ja mož nost, da bo polet je posta lo milej še, kar bi pozi tiv no vpli va lo na polet ni turi zem.
Ne var no sti
• Tež ko si je pred stav lja ti zim sko sezo no brez smu ča nja;
• kon ku ren ca dru gih smu čar skih desti na cij na trgu;
• vse več ji stroš ki umet ne ga zasne že va nja;
• dina mi ka dam pinš ke ga niža nja cen na dru gih desti na ci jah pred stav lja ogro ža kako vost ponu je nih dejav no sti.
Sla bo sti
• Turi zem izven sezo ne še ni raz vit do svo je ga pol ne ga poten cia la;
• na neka te rih pre de lih desti na ci je še ved no obsta ja jo teža ve z do stop nost jo kljub dobre mu siste mu jav ne ga pre vo za.
Pre gled ni ca 3.10.1: Swot ana li za za pilot no loka ci jo Alta Puste ria/Hoch pu ster tal.
32Na voljo ni bilo popolnega niza podat kov; pro jekt ni part ner je pri skr bel podat ke za 8 od 13 pa ra me trov.
Ce lo let ni turi zem
3.10.3 Pri la go di tve ne stra te gi je Šte vi lo orga ni zi ra nih delav nic: 1
Tema delav ni ce: raz voj stra te gij in proi zvo dov.
Namenincilji
Re gi ja je zna na po svo jih dol gih in ostrih zimah. V zad - njih nekaj letih so regio nal ni delež niki opa zili rah lo oto - pli tev, ki je pov zro či la milej še zime in podalj šano polet no sezo no. Obe sezo ni, zim ska in polet na, sta zelo pomemb - ni. Pole ti je neko li ko več obi skov (www.pro vinz.bz.it/as - tat), čeprav ude le žen ci delav ni ce trdi jo, da je ustvarjeni prihodek v zim ski sezo ni znat no viš ji. Stri nja jo se, da mora biti cilj stra te gi je raz voj in obli ko va nje območ ja Alta Puste - ria/Hoch pu ster tal v ce lo let no desti na ci jo.
Strategije
De lež ni ki in nosil ci odlo ča nja v tu riz mu bi radi območ - je Alta Puste ria/Hoch pu ster tal raz vi li in obli ko va li v celo - let no desti na ci jo za aktiv ne turi ste in dru ži ne. Na desti na ci ji prav tako želi jo ustva ri ti osnov ne pogo je za rekrea ci jo v ti hem in mir nem oko lju. V na da lje va nju so opre de lje - ni cilji za nadalj nji stra teš ki raz voj turi stič nih proi zvo dov in sto ri tev.
Za aktiv ne turi ste: proi zvo di za aktiv ne turi ste se bodo raz vi li tako za zim ski kot polet ni turi zem. Pozi mi se bo vzdr že val in raz vi jal tra di cio nal ni in pre vla du jo či proi - zvod – alp sko smu ča nje, in sicer tako, da se bo še bolj izbolj ša la kako vost smu čišč. Še bolj se bodo raz vi le pri - lož no sti za otro ke in dru ži ne, na pri mer vars tvo za otro - ke. Poleg alp ske ga smu ča nja bi radi ude le žen ci delav ni ce še bolj raz vi li tudi meh kej še aktiv no sti, veza ne na sneg, s pou dar kom na zim skem pohod niš tvu in teku na smu - čeh. Da se zago to vi mož nost teka na smu čeh v pri hod - no sti, bodo pro ge pre stav lje ne na viš je lege. Da se pove ča pri vlač nost zim ske ga pohod niš tva, se mora jo raz vi ti temat - ske učne poti (Alpe, poti za uži tek itd.).
Po le ti bo aktiv ni turi zem teme ljil pred vsem na pohod - niš tvu in kole sar je nju. Da bi še bolj izbolj ša li pri vlač nost pohod niš ke ga turiz ma, so pred la ga li ure di tev več temat - skih pohod niš kih poti, na pri mer Dolo mi ti kot Unes co - va sve tov na dediš či na za turi ste, ki jih zani ma geo lo gi ja, in poti, ki pove zu je jo alp ske koče v tej regi ji. Za bolj šport ne turi ste se bodo izbolj ša le ple zal ne poti via fer ra -
ranljivost
poletje
je ni/nizka
kategorija proizvoda visokasrednja
vse sezone zima
pohodništvo
naravoslovne u ne potič
tek na smu ehč alpsko smu anječ gorsko
kolesarjenje
lokalni proizvodi
zdravilišče gastronomija športno
plezanje folklora in festivali
Sli ka 3.10.5: Nabor turi stič nih proi zvo dov – Alta Puste ria/Hoch - pu ster tal.
Turistični proizvodi Klasifikacija Ranljivost Ranljivost Skupna Pomembnost
destinacije proizvoda ranljivost proizvoda
Tek na smu čeh Alp ski zim ski šport 2,28 3,60 2,94 5
Alp sko smu ča nje Alp ski zim ski šport 2,28 3,40 2,84 8
Šport no ple za nje Alp ski zim ski šport 2,28 3,40 2,84 3
Zdra vi liš ča Well ness/To pli ce/Zdrav je 2,28 3,00 2,64 9
Fol klo ra in festi va li Umet nost in kul tu ra 2,28 3,00 2,64 2
Po hod niš tvo Po hod niš tvo/Spre ha ja nje 2,28 2,80 2,54 10
Na ra vo slov ne učne poti Iz kus tvo nara ve 2,28 2,80 2,54 7
Ga stro no mi ja Vr hun ske resta vra ci je 2,28 2,40 2,34 6
Gor sko kole sar je nje Alp ski polet ni šport 2,28 2,40 2,34 4
Lo kal ni proi zvo di Vr hun ske resta vra ci je 2,28 1,60 1,94 1
Pre gled ni ca 3.10.2: Skup na oce na ran lji vo sti – Alta Puste ria/Hoch pu ster tal.
ta tako, da se bodo doda le nove teme. Ena izmed teh tem bi bila lah ko prva sve tov na voj na, saj v go rah na območ - ju Alta Puste ria/Hoch pu ster tal obsta ja veli ko zani mi vih zgo do vin skih vojaš kih zna me ni to sti. Za izbolj ša nje kole - sar ske ga turiz ma se bodo raz vi le več dnev ne kolesarske aktiv no sti. Prav tako bodo na voljo e-ko le sa za sta rej še.
Spro sti tev: aktiv no pre živ lja nje dopu sta in sproš ča nje si ne nas pro tu je ta; prav za prav sta moč no pove za na, saj stra - te gi ja med dru gim pred vi de va reši tve za umir ja nje pro - me ta v mest nih sre diš čih ter izbolj ša nje kole sar skih poti in jav ne ga pre vo za. Od teh ukre pov bodo ime li korist pred vsem aktiv ni turi sti in dru ži ne.
Ocena
Ob moč je Alta Puste ria/Hoch pu ster tal ima ugod no pod - neb je, ki delež ni kom omo go ča, da v sklo pu rele vant ne ga stra teš ke ga načr to va nja izva ja jo in raz vi ja jo tako polet ne kot tudi zim ske turi stič ne dejav no sti. Teme, za kate re si pri za de va jo delež ni ki v tu riz mu, bodo obro di le žele ne rezul ta te.
Nadaljnjiukrepinadestinacijipozaključkuprojekta Re gi ja ima dobre možnosti za zim ski in polet ni turi zem.
Izka že se lah ko, da bo rea li za ci ja načr tov za obli ko va nje con brez avto mo bi lov in izbolj ša nje avto bu sne ga siste - ma težav na, ker je upo ra ba avto mo bi lov glo bo ko zasi - dra na v na va dah pre bi val cev in turi stov. V pre te klo sti so pri za de va nja za umir ja nje pro me ta v sre diš čih mest na Juž nem Tirol skem spod le te la, ker so se temu upr li last ni - ki trgo vin in pre bi val ci.
Ce lo let ni turi zem
Sli ka 3.10.6: Živo pi sno živ lje nje.
B. Erhartič