Pravilno rokovanje z otrokom

(1)

Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec Tel: (02)8823400 Fax: (02)8842393 e-mail: [email protected] http://www.sb-sg.si

1

Pravilno rokovanje z otrokom

ODDELEK ZA PEDIATRIJO

RAZVOJNA AMBULANTA – RNO TERAPIJA

(2)

2

KOLOFON

Avtorica: Mirjana Šarner, dipl. fiziot.

Recenzentka: Neda Rotar, dipl. fiziot.

Fotografija: Nina Štalekar, dipl. fiziot. in Mirjana Šarner, dipl. fiziot.

Jezikovni pregled: Eva Sterže Šater

(3)

3

ZAHVALA

Vesela sem, da smo skupaj ustvarili priročnik, ki bo v pomoč tako staršem kot tudi vsem zdravstvenim delavcem, ki delajo z novorojenčki in otroki.

Ob tem bi se rada zahvalila gospe Nedi Rotar, za vso strokovno pomoč in sodelavki Nini Temnikar, ki mi je pomagala pri ustvarjanju.

Hvala staršem, ki so privolili v fotografiranje svojih otrok in dovolili objavo fotografij v priročniku.

Hvala tudi osebju, na Ginekološko – porodnem oddelku in osebju na Oddelku za pediatrijo.

Mirjana Šarner, dipl. fizioterapevtka, RNO terapevt

(4)

4

HANDLING

Beseda handling v prevodu pomeni pravilen način rokovanja in ravnanja z novorojenčkom oziroma otrokom.

Z njim želimo pomagati otroku, da se bo lahko aktivno gibal in da bo ob tem kar najbolje občutil svoje gibanje in zaznal sebe v prostoru.

Otrok se porodi iz vodnega okolja v zračni prostor, kjer prične nanj delovati sila teže – gravitacija. Da se bo otrok lahko spontano gibal in bo aktiven proti sili teže mora imeti:

 primerno napetost v mišicah (normalni mišični tonus),

 gibljivost celotnega gibalnega sistema in

 čvrsto podporno površino od katere se bo lahko poravnal.

Pomembno vlogo pri gibanju imajo trije ravnotežni sistemi, in sicer:

 vid (sledenje z očmi),

 vestibularni sistem (ravnotežni sistem v notranjem ušesu) in

 proprioceptivni sistem (proprioceptorji se nahajajo povsod po telesu in nam omogočajo, da občutimo in zaznamo svoje telo in gibanje v prostoru).

Zdravnik običajno predpiše handling pri otroku, pri katerem obstajajo t.i.

rizični dejavniki, do katerih je lahko prišlo že med nosečnostjo, ob porodu ali takoj po njem. Ti dejavniki so lahko: nedonošenost, zahiranost, pomanjkanje kisika pri otroku med porodom, okužbe matere in/ali otroka, povišan bilirubin v krvi itd. Lahko pa zdravnik med pregledom otroka zazna, da ima le-ta prekomerno zvišan (gre za prekomerno napetost v mišicah, ki se običajno kaže kot siljenje z glavico in rokami nazaj, stiskanje pesti…) ali znižan ( gre za prekomerno zmanjšano napetost v mišicah, kar je običajno videti kot oslabljena spontana aktivnost otroka) mišični tonus.

Kadar otrok potrebuje handling, se ga morajo priučiti in ga izvajati vsi, ki z otrokom rokujejo. To niso vaje, ki bi se jih izvajali nekaj časa nekajkrat na dan. To je način gibanja, ki poteka preko vsakodnevnih aktivnosti in jih otrok v danem trenutku potrebuje (pestovanje, dojenje, previjanje, podiranje kupčka…). Na ta način otroku pomagamo, da bo pridobil kvalitetnejše gibalne vzorce, ki bodo osnova za njegov optimalni gibalni razvoj.

Tisti, ki rokuje z otrokom, že z dotikom in načinom gibanja vzpostavi neposredno komunikacijo z njim. Zato je pomembno, da se pri tem giblje skupaj z njim in tako prenese svoje gibanje na otroka.

Med samim rokovanjem je potrebno opazovati reakcije otroka, se temu sproti prilagajati in po potrebi spremeniti tudi način rokovanja.

V nadaljevanju ob fotografijah predstavljamo rokovanje z otrokom.

(5)

5

1. POLOŽAJI IN PODLAGANJE OTROKA 1.1 Leže na boku

 Za novorojenčka je to optimalen položaj med spanjem in počivanjem. Z njim otroku omogočimo pravilno poravnavo medenice, trupa in glave in tako zmanjšamo možnost potiskanja glavice nazaj.

 Običajno sta trup in glava, na boku, poravnana, zato otroka podložimo zadaj, od vrha glave do konca medenice (Slika 1).

 Če otrok, kljub bočnemu položaju, še vedno potiska z glavo nazaj, ga obrnemo z boka bolj proti hrbtnemu položaju. Podložimo po celotni dolžini na zadnji strani, spredaj pa le po dolžini trupa podložimo manjši svitek iz plenice (Slika 2).

 S plenico podložimo še zgornjo nogo, tako da le-ta počiva na njej (Sliki 1 in 2).

Slika 1: Podlaganje otroka leže na boku

Slika 2: Podlaganje otroka leže na boku, kadar potiska z glavo nazaj

(6)

6 1.2 Leže na hrbtu

 Priporočljivo je, da otrok občasno leži tudi na hrbtu, saj tako bolje zazna in občuti svojo težo. Pomembno je, da otroka v ta položaj ne položimo takoj po hranjenju.

 V tem položaju otroka poravnamo preko medenice (Slika 3).

 Na hrbtu so otrokove noge pod silo teže na podlagi, kar povzroči dvig hrbtenice od podlage, zato otroka tudi, ko leži na hrbtu, podložimo.

 Najprej mu z brisačami ali plenicami podložimo nogi, tako da počivata na podlogi, pokrčeni v kolkih in kolenih pod pravim kotom.

 Nato podložimo obe roki, vsako s svoje strani, tako da sta podprti in ob trupu.

 Nazadnje mu podložimo še glavo, da preprečimo prevelik nagib glave na eno ali drugo stran. Plenico zložimo v širino velikosti otrokove glave, jo enakomerno zvijemo na obeh strani, osrednji del pa pustimo raven in podložimo pod glavo (Slika 4).

Slika 3: Poravnava otroka leže na hrbtu

Slika 4: Podlaganje otroka leže na hrbtu

(7)

7 1.3 Leže na trebuhu

 Otroka polagamo na trebuh že kot novorojenčka, razen pri sumu na poškodbo Brahialnega prepleta (poškodba živčnih korenin).

 Na trebuh ga obrnemo po podlagi, kar bomo predstavili v nadaljevanju.

 Ko je na trebuhu, mu roki poravnamo naprej in glavo na stran, če tega ne zmore sam (Slika 5);

 Ko je otrok na trebuhu, ga ne podlagamo.

Slika 5: Položaj otroka leže na trebuhu

2. DVIGANJE OTROKA, KO GA ŽELIMO PRESTAVITI PO PODLAGI

 Tega načina premeščanja se poslužimo, kadar moramo otroka od podlage dvigniti le malo (med menjavanjem plenice, oblačenjem, slačenjem…).

 Sklonimo se do otroka tako, da smo s komolci na podlagi in ob otroku. Nogi in medenico dvignemo od podlage in podpremo s svojim telesom. Otrok se ne sme odrivati z nogama.

 Z rokama sežemo pod otrokovi roki, ramena in glavo od strani in ga objamemo in podpremo, kot bi zajemali vodo. Ob tem držimo glavo pri straneh in ne v zatilju (Slika 6).

 Pri dviganju otroka od podlage najprej dvignemo glavo, ramena, roki, sledi trup in nazadnje medenica.

(8)

8

 Pri spuščanju naj se podlage najprej dotakne otrokova medenica, potem postopoma še ramena, roki in glava.

Slika 6: Dviganje otroka, ko ga želimo prestaviti po podlagi

3. OBRAČANJE OTROKA NA BOK IN IZ BOKA NAZAJ NA HRBET

 Pri obračanju otroka na bok položimo svojo roko na otrokov trup tako, da imamo dlan usmerjeno proti obrazu otroka. Palec je pod kolenom otrokove noge, ki jo pokrčimo v kolku in kolenu, tako da je otrokovo koleno visoko na trebuhu.

 Drugo roko postavimo pravokotno na otrokovo hrbtenico in podpremo medenico. Objamemo jo s spodnje strani in jo rahlo povlečemo navzgor in naprej in otroka tako objetega z zgornje in spodnje strani obrnemo na bok (Slika 7).

 Pri obračanju nazaj na hrbet je prijem isti, le da gibanje poteka v obratni smeri.

 Kadar med obračanjem roki ne sledita trupu, že pred obračanjem roki približamo (dlan na dlani) in ju primemo.

Slika 7: Obračanje otroka na bok

(9)

9

4. OBRAČANJE S HRBTA NA TREBUH

 Otroka s hrbta na trebuh obračamo preko boka v smeri njegovega pogleda. Otrokovo roko na isti strani poravnamo s trupom in jo pridržimo ob telesu.

 Z drugo roko objamemo stegno nasprotne noge tako, da smo s palcem v pregibu kolka, z ostalimi prsti pa na zadnji strani stegna. Nogo pokrčimo v kolku in kolenu in otroka objetega z obeh strani obrnemo na trebuh (Slika 8).

 Na trebuhu naj ima otrok glavo obrnjeno v eno stran, roki pa poravnani naprej. Roki poravnamo naprej z rahlim dvigom ramen od podlage (Slika 8).

Slika 8: Obračanje otroka s hrbta na trebuh 5. OBRAČANJE IZ TREBUHA NA HRBET

 Roko, na otrokovi zatilni strani glave poravnamo ob trup in pridržimo ob telesu.

 Z drugo roko objamemo stegno nasprotne noge tako, da smo s palcem pod kolenom, z ostalimi prsti pa na sprednji strani stegna. Pokrčimo nogo v kolku in kolenu.

 Otroka, objetega z obeh strani, obrnemo po podlagi nazaj na hrbet preko otrokove zatilne strani (Slika 9).

Slika 9: Obračanje otroka s trebuha na hrbet

(10)

10

6. DVIGANJE OTROKA V NAROČJE

 Otroka obrnemo na bok, kot je opisano pod točko 3.

 Sklonimo se bližje k njemu. Od spredaj gremo med otrokovimi nogami naprej pod roko, lopatico, ramo in glavo, tako da glavo, lopatico in ramo podpremo s svojo dlanjo (Slika 10).

 S to roko podpremo in dvignemo otroka od podlage, z drugo roko pa pridržimo zgornjo ramo . Pri tem se otroku prilagodimo tako, da se njegova medenica prilega našemu trupu (Slika 11).

 Ko je otrok dvignjen od podlage in je z medenico ob našem trupu, pazimo da ostane v bočnem položaju. Z drugo roko naredimo podporo, glavo postavimo v pregib komolca in otroka dvignemo v pokončni položaj (Slika 12).

 Pri dviganju, pestovanju in polaganju otroka nazaj na podlago, moramo vedno menjati stran, četudi nam je običajno v eno stran laže.

Slika 10: Dviganje otroka v naročje – začetni del

Slika 11: Dviganje otroka v naročje – nadaljevanje

(11)

11

Slika 12: Dviganje otroka v naročje – končni del 7. PESTOVANJE

 Dobro podpremo otrokovo glavo, roki in zgornji del trupa ter s primernim nagibom komolca poravnamo glavo s trupom.

 Otroka poravnamo vzporedno z našim trupom, tako da je glava v liniji s trupom in roki poravnani naprej in ob telesu.

 Z drugo roko podpremo otrokovo medenico in nogi. Pri tem smo s palcem v pregibu kolka, z dlanjo in ostalimi prsti pa podpiramo medenico. S palcem tako vplivamo na položaj medenice, ki mora biti postavljena pravokotno na trup.

Med pestovanjem otroka ne stiskamo k sebi. Naša ramena morajo biti sproščena (Slika 13).

Slika 13: Pestovanje otroka

(12)

12

8. POLAGANJE OTROKA NAZAJ NA PODLAGO

 Z otrokom v naročju se sklonimo do podlage in na podlago najprej položimo otrokovo medenico (Slika 14).

 Z roko, ki je prej podpirala medenico, podpremo roko, lopatico, ramo in glavo in ga tako položimo na bok (Slika15).

 Nazadnje na podlago položimo še glavo, katero prej preprimemo z drugo roko (Slika 16).

Slika 14: Polaganje otroka na podlago – dotik medenice s podlago

Slika 15: Podpora roke, lopatice, rame in glave

Slika 16: Podpora glave tik ob podlagi

(13)

13

9. PREMEŠČANJE OTROKA V NAROČJU

 Z roko, ki je med pestovanjem podpirala glavo, roke in zgornji del trupa, primemo otrokovo roko preko rame na nasprotni strani. Z rahlim potegom roke prestavimo otroka ob svojem trupu tako, da je s hrbtom vzporedno z našim trupom (Slika 17).

 V tem položaju pride do menjave vloge rok. Kar pomeni, da s tisto roko, ki je prej podpirala nogi in medenico, zdaj podpremo glavo, zgornji del trupa in roki in obratno (Slika 18).

 Z roko, s katero vzdržujemo kontrolo glave in zgornjega dela trupa, primemo otrokovo roko preko rame na isti strani. Z rahlim potegom prestavimo otroka ob svojem trupu tako, da je spet v položaju za pestovanje, a na drugi strani (Slika 19).

Slika 17: Premeščanje otroka z ene na drugo stran v naročju – začetni del

Slika 18: Premeščanje otroka z ene na drugo stran – menjava rok

(14)

14

Slika 19: Premeščanje otroka z ene na drugo stran v naročju – končni del 10. PREMEŠČANJE OTROKA OD ENEGA DO DRUGEGA

PESTOVALCA – IZ ROK V ROKE

 Ko otroka sprejemamo iz naročja drugega, položimo roke pod roke tistega, ki otroka pestuje – zrcalna slika.

 Najprej prevzamemo kontrolo medenice in nog, sledijo trup, glava in roki. (Slika 20).

Slika 20: Premeščanje otroka v naročje drugega pestovalca 11. DOJENJE OTROKA

Mama lahko otroka doji sede v naročju ali leže v postelji. Ne glede na način ne smemo pozabiti:

 Med dojenjem mora biti otrok poravnan na boku (opisano pod točko 1 – Položaji in podlaganje otroka).

 Mama obrne otroka proti sebi s celim telesom (ne samo glave) in ga ob tem dobro podpre. Otroka ne sme stiskati k sebi v naročje.

(15)

15

 Otrokovi roki sta med dojenjem pred otrokom, tako da je ena pod in druga nad dojko (Slika 21).

 Pri dojenju v naročju si lahko pomagamo z blazino za dojenje, saj otroka tako laže in bolje podpremo.

 Pri dojenju leže v postelji mama otroka obrne na bok (opisano pod točko 3).

Slika 21: Dojenje otroka sede v naročju 12. HRANJENJE OTROKA PO STEKLENIČKI Za hranjenje po steklenički se uporabljata dva različna položaja, in sicer:

1. način:

 Usedemo se na stol brez naslona in takšne višine, da imamo nogi v kolkih in kolenih pod pravim kotom in smo s celimi stopali na podlagi. Eno nogo postavimo preko druge tako, da z nogama oblikujemo trikotnik. Lahko pa to nogo postavimo na podporo – pručko. Otroka namestimo tako, da je z medenico na notranji strani naše noge, ki je podprta na podlago. Z drugo nogo podpiramo glavo, trup, ramena in roki.

 Glavo, trup, ramena in roki otroka podpremo še z roko, s katero naredimo rahel poteg preko otrokove rame.

 Z drugo roko držimo stekleničko, z mezincem podpremo otrokovo brado (Slika 22).

(16)

16

Slika 22: Hranjenje otroka po steklenički – 1. način

2. način:

 Položaj tistega, ki otroka hrani, je enak, kot je opisan pri 1.

načinu, le da je tu eno stopalo na podlagi, stopalo druge noge pa na prstih. Lahko si pomagamo s pručko in podpremo nogo, ki bi jo sicer obremenili na prstih.

 Otroka namestimo tako, da so njegove noge podprte z nogo, ki je više. Druga noga podpira medenico in skupaj z roko vzdržuje kontrolo otrokove glave, trupa, ramen in rok.

 Z drugo roko držimo stekleničko, z mezincem pa podpiramo otrokovo brado (Slika 23).

Slika 23: Hranjenje po steklenički – 2. način

(17)

17

13. »PODIRANJE KUPČKA« (SPAHOVANJE) 13.1. »Podiranje kupčka« preko rame

 Iz položaja za pestovanje prenesemo otroka v položaj za

»podiranje kupčka«. Z roko, s katero smo med pestovanjem podpirali glavo, zgornji del trupa in roki, podpremo še medenico in nogi. Tako imamo drugo roko prosto, da z njo podpremo glavo, trup in roki z zunanje strani. Otrokovo roko pokrčimo v komolcu in jo dvignemo toliko, da z dlanjo pokrijemo uho (Slika 24 a).

 Na drugi strani ponovimo isto z drugo roko.

 Z rokama objamemo otrokovo glavo, roki in prsni del ob straneh

 in ga dvignemo na svojo nasprotno ramo (Slika 24 b).

 Ko si otroka položimo na ramo, morata biti obe roki poravnani naprej. Pazimo, da je otrok pri tem dovolj visoko na rami in je glava obrnjena na stran – tako da so dihalne poti proste. Otroku z eno roko nudimo še dodatno podporo od strani (Slika 24 c).

 Otroka položimo nazaj v naročje v obratnem vrstnem redu. Z roko objamemo in podpremo medenico tako, da je naša dlan usmerjena proti otrokovim nogam in ga tako ob svojem trupu obračamo nazaj v naročje. Sočasno z drugo roko kontroliramo položaj glave, trupa in rok (Slika 25).

a) b) c)

Slika 24 (a, b, c): »Podiranje kupčka« preko rame – dvig otroka na ramo

(18)

18

Slika 25: Polaganje otroka nazaj v naročje 13.2. »Podiranje kupčka« sede v naročju

 V položaju otroka za hranjenje po steklenički – 2. način, spremenimo položaj svojih nog. Kar pomeni, da je noga, ki je bila prej višje, sedaj nižje in obratno. Medenico in noge podpremo z nogo, ki je nižje (noga, katere stopalo je na podlagi). Glavo, trup in roki pa podpremo z nogo, ji je sedaj dvignjena (na prstih ali podprta s pručko).

 Z roko, ki je prej podpirala glavo, trup in roki, podpremo obe roki in objamemo otrokovo roko, ki je ob našem trupu. Roko vodimo naprej in navzdol proti naši nogi, ki je dvignjena od podlage.

 Z drugo roko kontroliramo položaj medenice in nog in otroka v trupu rahlo obrnemo (Slika 26).

Slika 26: Podiranje kupčka sede v naročju

(19)

19

14. PREVIJANJE 1. način:

 Otrok leži poravnan na hrbtu.

 Z desno roko gremo pod kolenoma obeh nog in objamemo stegno desne otrokove noge tako, da smo s palcem pod kolenom, z mezincem pa v kolku. Kadar previjamo z levo roko, objamemo levo nogo.

 Nogi pokrčimo v kolkih in kolenih. S pokrčenjem in dvigom nog od podlage, se sočasno od podlage dvigne tudi medenica, kar nam omogoči, da zamenjamo plenico (Slika 27).

2. način:

 Otrok leži poravnan na hrbtu.

 Z desno roko objamemo stegno otrokove desne noge tako, da smo s palcem pod kolenom, z mezincem pa v pregibu kolka.

Nasprotno naredimo z levo roko, kadar objamemo levo nogo.

Drugo noga pa pri tem ostane prosta.

 Nogo pokrčimo v kolku in kolenu v smeri otrokove rame in obrnemo medenico v drugo stran. (Slika 28). Na strani pokrčene noge se bo tako od podlage dvignila tudi medenica.

15. OBLAČENJE IN SLAČENJE

Oblačila za otroka naj bodo dovolj velika in elastična, saj bomo s tem olajšali delo sebi in otroku.

15.1 Oblačenje zgornjega dela oblačil (oblačenje preko glave)

Slika 27: Previjanje

otroka – 1. način Slika 28: Previjanje otroka – 2. način

(20)

20

 Otroka obrnemo na bok.

 Majico ali bodi naberemo od vratnega do spodnjega dela, tako da naredimo »obroč oz. krono«.

 Postavimo se tako, da nas bo otrok videl. Oblačilo nekoliko razširimo in prinesemo h glavi, ki jo privzdignemo od podlage in najprej oblečemo od zatilja do čela.

 Z drugo roko oblačilo še nekoliko razširimo in oblečemo preko obraza (Slika 29).

 Otroka pustimo leže na boku in mu oblečemo zgornjo roko. S svojo roko, ki je bliže hrbtnemu delu otroka, z dotikom stabiliziramo otrokovo ramo in pokrčimo komolec. Z drugo roko naberemo rokav z zunanje strani, ga s prsti nekoliko razširimo in objamemo otrokovo dlan v zapestju. Ob tem obrnemo otrokovo roko tako, da je palec v smeri otrokovega obraza in ko so prsti izven rokava, z drugo roko povlečemo rokav preko cele roke (Slika 30).

 Pri oblačenju drugega rokava obrnemo otroka na drugi bok in postopek ponovimo.

Slika 29: Oblačenje zgornjega dela oblačil preko glave

Slika 30: Oblačenje zgornjega dela oblačil – oblačenje rokava

(21)

21

15.2 Slačenje zgornjega dela oblačil (slačenje preko glave)

 Najprej slečemo rokave in šele nato oblačilo povlečemo preko glave.

 S svojo roko, ki je bliže hrbtni strani otroka, sežemo pod oblačilo, zadržimo ramo in pokrčimo komolec nazaj. Z drugo roko primemo rokav, in povlečemo roko iz rokava (Slika 31). Otroka obrnemo na drugi bok in enako ponovimo na drugi strani.

 Ko sta rokava slečena, ostane oblačilo okrog vratu. Z roko, ki je pri hrbtni strani otroka, privzdignemo otrokovo glavo od podlage.

Z drugo roko oblačilo nekoliko razširimo in najprej slečemo preko obraza in nato od zatilja proti čelu (Slika 32).

Slika 31: Slačenje zgornjega dela oblačil – slačenje rokava

Slika 32. Slačenje zgornjega dela oblačil preko glave

(22)

22

15.3 Oblačenje in slačenje zgornjega dela oblačila (majice, jopice, jakne, ki se zapnejo po celi dolžini)

 Otroka obrnemo na bok.

 Oblečemo roko, ki je zgoraj. Ostali del oblačila naberemo in poravnamo ob hrbtu otroka (Slika 33).

 Otroka obrnemo na drugi bok in oblečemo še drug rokav.

 Pri slačenju je obratno. Najprej slečemo roko na zgornji strani.

 Slečeni del oblačila naberemo in poravnamo ob hrbet otroka (slika 33). Otroka obrnemo na drugo stran in slečemo še drug rokav. Pazimo, da ostanejo trup in roki tudi pri slačenju rokava poravnani.

Slika 33: Oblačenje in slačenje zgornjega dela oblačil, ki se odpnejo in zapnejo po celi dolžini.

15.4 Oblačenje spodnjih delov oblačil:

 Kadar otrok leži na hrbtu in ne potiska glave nazaj, lahko pričnemo z oblačenjem spodnjih delov oblačil na hrbtu, v nasprotnem primeru na boku.

 Pri oblačenju nogavic in žabic najprej oblečemo stopalo, pri čemer pazimo, da ostane noga poravnana v srednjem položaju.

Koleno pokrčimo proti kolku (Slika 34).

 Z roko, ki je nasproti otrokove noge, primemo in stabiliziramo otrokovo stopalo, z drugo roko pa oblačilo oblečemo čez koleno.

(23)

23

 Nato otroka obrnemo na bok in oblečemo oblačilo čez medenico na zgornji strani. Otroka obrnemo na drugi bok in oblačilo oblečemo še na drugi strani (Slika 35).

 Pri oblačenju hlač brez stopal, najprej naberemo hlačnico, gremo z roko v hlačnico in objamemo stopalo. Z drugo roko oblečemo hlače preko kolena. Na enak način oblečemo še drugo hlačnico (Slika 36). Preko medenice oblečemo na enak način, kot je opisano v prejšnji alineji.

Slika 34: Oblačenje spodnjih delov oblačil – poravnava noge

Slika 35: Oblačenje spodnjih delov oblačil preko noge in medenice

Slika 36: Oblačenje hlač brez stopalnega dela

(24)

24

15.5 Slačenje spodnjih delov oblačil

 Slačenje poteka v obratnem vrstnem redu. Najprej slečemo medenico na zgornji strani, obrnemo otroka na drugi bok in slečemo še drugo stran medenice. Če ima otrok dovolj kontrole glave, lahko slačenje dokončamo na hrbtu, drugače nadaljujemo leže na boku.

 Kadar ima otrok oblečene hlače z elastičnim pasom, z obema rokama razširimo pas in najprej slečemo spodnjo stran medenice (ki je v stiku s podlago) in potem zgornjo stran (Slika 37).

 Ko slačimo oblačilo z nog (na boku ali na hrbtu), z roko primemo in stabiliziramo nogo v kolenu ter šele potem z drugo roko slečemo oblačilo z noge (Slika 38).

Slika 37: Slačenje spodnji delov oblačil preko medenice

Slika 38: Slačenje spodnjih delov oblačil – slačenje z nog 15.6 Oblačenje in slačenje kape

 Kapo oblačimo in slačimo leže na boku.

 Postavimo se tako, da otroka vidimo v obraz. Z roko, ki je bliže njegovemu obrazu, rahlo privzdignemo glavo od podlage. Z drugo približamo kapo k zatilju.

(25)

25

 Kapo z obema rokama razširimo in oblečemo od zatilne proti obrazni strani glave (Slika 39). Pri tem pazimo na ušesa.

 Kapo slečemo od zatilne proti obrazni strani, z drugo roko pridržimo glavo.

Slika 39: Oblačenje in slačenje kape

(26)

26

16. VIRI

- Lois Bly. Motor skills acquisition in the first year: An illustrated guide to normal development. Tucson (USA): Therapy skill builders. 1-18.

- Berič, Saša. 2012. Pravilno rokovanje z otrokom (knjižica za starše).

Ljubljana: UKC Ljubljana, Pediatrična klinika, Klinični oddelek za neonatologijo in PRVI KORAKI – Društvo za pomoč bolnim

novorojenčkom.