CENA 400 din - Leto X L I - Št.
1 9 K r a n j , t o r e k 8 . m a r c a 1 9 8 8mGLAS
GLASILO SOCIALISTIČNE Z V E Z E D E L O V N E G A LJUDSTVA ZA GORENJSKOK^n\š\\\
Kolaček;
Tavčarjeva ulica v Kranju telefon 21 - 237
stran 3
M l P A K A R Č A K A M O
P O N O V N O O D P R E T I
O K N O V S V E T
Med slabšimi je š e vedno najboljše ljubljansko l e t a l i š č e . Prostori so pretesni, o b č a s n o prihaja do zastojev, potniki se m e š a j o in i š č e j o prtlja
go-stran 5
Z A L O Ž B E Č I M P R E J K
HUDIČU!
pravi Peter Božič, pisatelj, urednik Mask, Men torja... in dodaja: »To ni kriza slovenske knjige niti njenega položaja, t e m v e č kriza založništva, ki je izgubila sleherni stik s knjigo in realnost jo.«
Z D A J Š E R A Z P I S
K A D R O V S K I H Š T I P E N D I J
Kranj, 7. marca — Po razpisu prostih mest v prvih letnikih srednjih in visokih šol za naslednje šolsko leto bo Delo jutri in v sredo objavilo š e razpis kadrovskih štipendij, medtem ko bo razpis štipendij iz zdru ženih sredstev, Titovega sklada in Kraigherjevega sklada objavljen ma ja. Slovensko združeno delo razpisuje letos 23 odstotkov manj štipen dij kot lani, vendar je več štipendij namenjenih za višjo izobrazbeno raven. Vloge za pridobitev štipendij bo treba oddati do 15. julija.O d z a t e g o v a n j a p a s u k t e m e l j i t i p r e n o v i
Dolgotrajna in na č a s edolgove-2« a debata na slovenskem cekaju, Posvečena d r u ž b e n i m dejavnostim, te »skala predvsem dva odgovora. Pr-P*» kako naj se d r u ž b e n e dejavnosti, Rj od 80. leta naprej nenehno vpete v Omejene k r a t k o r o č n e » s t a b i l i z a c i j ske« okvire, ta hip r e š i j o iz t e ž k i h de d n i h spon. Klic je zadel ob moral-n° vest slabo s t o j e č i h podjetij, ki naj P bi v e č jemala nazaj ž e p l a č a n i h Prispevkov iz dohodka in s tem siro-•"ašila predvsem zdravstvo (v tem Smislu je napovedana tudi spremem-P o b r a č u n s k e g a zakona), svoje pa n aJ hi spet prineslo ž e tolikokrat Jjpljuvano zategovanje pasu. V vseh družbenih dejavnostih naj bi sprejeli v a r č e v a l n e ukrepe (v zdravstvu so M že d r u g i č zavrnili).
Daljši vlak, pred katerega so na grmadene š e t e ž j e premostljive pre seke, pa pelje v preobrazbo d r u ž b e nih dejavnosti. Cas je n a m r e č , da ne-PUllO bistvena razvojna v p r a š a n j a
odkrivati na b o l j š e č a s e . K l j u č za v e č j i del odgovorov je v gospodar stvu, njegovi akumulativni (nespo sobnosti, ki pa bo brez razvoja »pro d u k t i v n i h « d r u ž b e n i h dejavnosti ( i z o b r a ž e v a n j e , znanost, zdravstvo) pahnjeno v š e h u j š o krizo. Kako torej iz o b r o č a , naprej od j a m r a š k e g a in malo u č i n k o v i t e g a zategovanja pa sov?
Pot k preobrazbi d r u ž b e n i h de javnosti bomo lahko tlakovali pred vsem s tremi vrstami m o z a i č n i h kamnov, so dejali na cekaju: deregu lacijo, racionalizacijo, dopolnjeva njem sistema. Za u č e n i m i besedami stoji t e o r e t i č n o preproste r e š i t v e . Najti bo treba ustrezen model prila godljive, u č i n k o v i t e , gospodarne iz vajalske organizacije, sprostiti zaseb no iniciativno (zasebno zobozdrav stvo, svetovanje ipd.), p o s t r i č i peruti d r ž a v i , ki se po ovinkih, prek sisov, nenehno v m e š a v a v d r u ž b e n e dejav
nosti in pustiti ljudem, da sami obli kujejo tiste interesne skupnosti, toli ko in tam, kot jih res potrebujejo. V republiki naj bi centralno uravnavali le t.i. ž e l e z n e programe v i z o b r a ž e v a nju, zdravstvu, socialni politiki, sicer pa naj bi veljalo predvsem svobodno napajanje in t r ž n o s t . Racionalizacija ima ni« k o l i k o imen in b i v a l i š č . S k r i va se v pregosti š o l s k i in b o l n i š n i č n i m r e ž i pa v š i r o k i h socialnih pravi cah, pridobljenih tudi na r a č u n soli darnosti, in š e marsikje. Socialne pravice bi morali usmeriti k manj preskrbljenim ljudem in nikakor ne bi smele ( v e č ) destimulirati za delo.
Smeri prenove d r u ž b e n i h dejav nosti je č e t r t k o v ceka z a k o l i č i l , ni pa ponudil p r a k t i č n e g a modela za ude-janjenje. Modro č a k a na izhod obrav nave razvojne preozbrazbe gospodar stvo, v katerega je vpeta tudi preo brazba d r u ž b e n i h dejavnosti.
H . J e l o v č a n
Ob mednarodnem dnevu žena
S l o v e n s k e l i k o v n e
u m e t n i c e
Kranj - V prosto rih stalne muzej ske zbirke Sloven ka v revoluciji Go renjskega muzeja v Kranju so sinoči odprli že 17. razsta vo iz serije pregled nih razstav sloven skih likovnih ume tnic. Gorenjski mu zej je tokrat pripra vil razstavo likov nih del akad. sli karke Marjance Je-mec — Božičeve. Slovesna otvoritev je bila tudi tokrat priložnost za sreča nje slovenskih pr-vobork, kulturnih i n družbenopoliti čnih delavk. L. M . Foto: F. Perdan
t r , u»jski vojaki tudi tokrat najboljši F.kipa Kranja j«- U M * "U 13, smučarskem prvenstvu I .jubljanskcga armadncga » ""'»eju. Drugi j«- bil Maribor, tretja pa Postojna. Vodja ^ , u>)skf ekipe Marko I V t u c je prejel pokal i / u>k
koinan-i , j ?H u 1 jubljanskega arinadm-ga območju geneialpoilpolko " *\eto/arju Višnji« a \ «< o prvenstvu na športni strani
J, K i oio i Perdan
D o 2 0 . 0 0 0 d i n a r j e v
b r e z c a r i n e
/ i s jr odločil, da lahko vsak Jugoslovan prinese v državo brez. plačila carine predmete v vrednosti 20 tisoč dinarjev (»Iva stara milijona!). Za tiste delavee na začasnem ileln v tu
jini, ki s«' / a stalno vračajo domov, zaenkrat ni nobenih spr«--memli, loiej lahko s«- vedno uvozijo iz. tujine blago, vredno največ I7.VIMMI dinarjev Najavljena sprememba ho predvido ma v drugi polovici marca objavljena v Uradnem listu, veljati
pa ho začela dan kasneje. V,
V Železnikih imajo večjo in modernejšo trgo
vino
Z a d o v o l j n i k u p c i i n
t r g o v c i
S ceste v drevo — trije mrtvi
Zahnica, (t. marca M i n u l i ko d o s t i izgubil obla.sne« tedna, od č e t r t k a do nedelje, pri h i š i Z u b n i c u Ki |c u.i ;. n j s k i h cestah za p«»sledi
1 .um p r o m e t n i h n e s r e č u m i In pet tj vidi letos ž e s k u p n o sedem najsi N a j h u j š a se je / g o d i l a \ no dcf)o o k r o g pol deveti / v e č e r na cesti K r a n j Š k o f j a I .oka.
2 1 letni M a n o H e z i n o v i č iz. K r a nju j«' brez. v o z . m š k e g u dovoljenju vozil deset let staro k a l n o , \ kute n so luli š e š t i l j e sopotniki lil J«' bila Imej p r e o b r e m e n j e n a , od K r a n j a proti Z u b n i « t V blagem le ve o v i n k u je zaradi p r e v e l i k e In
pn nisi /.aijiucu t.i |e zapeljal s i t ' st«- na travnik in tako silovito trčil
v drevo, da se je l e - t o prelomilo.
V o z n i k in vsi s o p o t n i k i , razen
onega, so ostali v k l e š č e n i v razhi
linah katne, trem tudi ni bilo več
pomoči. U m r l i so voznik H e z i n n v i č , 2 2 - l e t n i D a r k o Zirovnik iz Š e n č u r j a m 1H letna D a m j a n a Mezek iz. Š k o f j e I,ok«>, hud«) pa sta
M runih« 27 letni A n t o n Čudu iz.
1'iedoselj in 1*0 letni M a n o M e ž u k iz. Š k o f j e Ijoke A \ to je l»il lasi ( u d o v « ' g a očetu (• /
Železniki, 4. marca - Od kon ca prejšnjega ti'dna nakupova nje za krajane Železnikov in okoličanov ne bo v«>č muka, am pak užitek. Tako lahko sodimo po številnih kupcih, ki so prvi dan z. zadovoljstvom kupovuli v prenovljeni in močno povečani samopostrežni trgovini. K o t je
Ob odprtju trgovine povedal di
rektor Lok«\ Ludvik Leban, je
11 d v o m e s e č n e r a z p r a v e
U P izstopa, sozd G L G ostaja
Mjj'^'lov |,„ ., i PotCm ko je dcla\HPr,.:NV' blejske«« I IP I o.t /adnp lanski . n b H )' 1'ohudo o izslopn delovne organi/.ui|e '"k v so se v so/du in njegovih < lam 'U\u 'M |h rasprave, kakšna naj bi bila pove '1*^ "0,enjskegu go/daislva in lesaislva H , " " " M l
»jfobno
po a, kateie naloge naj hi opiuvljal
( n e k a t e r e ) i l a n u e p o s k u š a l e d a In ostal v s o / d u , pa na H l e d u s p r e m i n j a l i N a s p r o t n o / a pe ^r^fl'. "Ul,< •>. so i a / p i s a l i l <lei e n d u u i , n a k.i *kftjju '*>dii de|,,v, i g l a s o v a l i o p r e d l o g u d e h n H ,N V ,' t " D a tu "s I ii i 11 1.11' i iv i p o b u d i r . i z p r a
S
j r a d o v l j i š k i i z v r s n i svet, s i c e r p a so j ^ h ' K ' j s k i- g a p o s l o v o d n e g a o r g a n a so/.d n '"''I' t > i •-]'•'1 M torek o d l o č i l i , n . i | . o / d , . 1 , 1 d a gi, m i i e h a s p r e u u n| a t i , l i a t u n i ne ^. '"hu o pt l. d e h t i le s k u p n e n a l o g e \ d . " I , 1 " » / p r a v i , ki jo )e s p r o ž i l a I II* ov i po li ' " ' i i n a m i - e « š e n e k a i d v o m o v s o / d V)zd uli p o s l o v n a .skupnost; n a z a d u j e pa j«- p r e v l a d a l o s p o z n a n j « ' . <ht I«' z a r a d i s l a b š a i i | , i g o s p o d a r s k i h r a z m e r t r e b a o h r a n i t i p o v e zavo m e d g o z d a r s t v o m tri l e s a r s t v o m in d a bi l.il g a n i / i r u n j c p o s l o v n e s k u p n o s t i n e s m i sel no N e k a j d v o m o v o s t a j a le se z a r a d i p o b u de (brez u l e t n e l ) i t v e ) g o / d a t ski-ga t o / d a v Ho h i n p i , n , i | t u d i t J o / d n o g o s p o d a r s t v o Hled i / stopi i / s o / d a K o t je n a Č e t r t k o v i n o v i n a r s k i k o n f e r e n c i p o v e d a l K u k t i a s p e r s u , g l a v n i d i r e k t o r s o / d a ( i l . t j , bo s o / d tudi po i z s t o p u 1,11' a o s t a l o d p r t / , i v s a k o g a i in d a tudi ni r a z l o g a , d a ne hi ( la l .o/ la se l i a p l » ' | s o d e l o v a l e / I I I ' o n i ( i I .< i bo posledit e i / s t o p a s v o j e 11.11tnoetie|se č l a n i « « ' o hi nt i l , s i « e i p a ho p o l e g d o s e d a n j i h n a l o g r a z vijal p r e « l v s e i n l i n a n č n o f u n k c i j o ( p o n o v n o so o ž i v e l a i a /. u 11 s 11, i n j a o i n t e r n i b a n k i ) , i n / e m M U , : m (Mivezave z drobnim g o s p o d a r s t v o m ter k i optl k o o p e r a n t s k e o d n o s e • g o / d n i u u posest nikiC. Zaplotmk
E k o n o m s k a m e r i l a
p o t i s n j e n a o b r o b
i i se ljudje o prednostnih listah pričakovaliev solidarnostnih (diuzhemh) stanovanj pogovarjajo na cesti, v gostilnah, v zasebnih
kiogih in drugod, potem |e to tudi družbeni problem, o katerem mora jo nekai reei 111.11 di uZhenopolitK ne orgaiiiz.lK ije Tako nekako je na nedavni seji ol»činsk«'gu komiti-ja / K S Itudovljiea dejal eden od nje
go\ ih članov S p l o š n o mnenje je, du so merila /u pridobitev družbenih
stanovanj prevei sociiilmi in premalo ekonomska, S . I J u p o š t e v a j o le soi I.I I m i u ili ./.i i upi uv ice licu in njegove d r u ž i n e , malo ;ih skoraj nič pu
to, k u k š e n deluvei |c to dober, slut), ustvarjalen, p o š t e n , koliko pri pe\,i k novouslv ai jeni vrednosti in koliko k razvoju kruju m d r u ž b e
n o p o l i t i č n e skupnosti mu je mur le pluču uli tudi obstoj in nadaljnji
I ,1/UiJ podjel |,i
tepruv je t u k š n a mei ilu t e ž k o oblikovati, je nedvomno, du bo tre-h.i o u- i , i z. m i š I j, 111 N.ikup st.mov unju ne n a m r e č velika n a l o ž b a in
d i u / h i (sU»n«Jvanj.ski skupnosti, delovni orgumz.uciji itd), ki teži k
uveljav Ijaiiju ek .nomskih z.ukonitosti, ne more hiti vseeno, k a k š e n in
k,itei i delavci d n i n st.uiov aii|e Veliko /ag.it lahko reši ze pravilnu po
htik.i /aposlov ;iii|.i. se ver, dosledno s p o š t o v a n j e pravilniku o mini-mahuh .t.md.udih, ki veljajo /.u vsakega novoz.aposlenegu, ter skrbno
delo prijuvnih MIUŽI) Knkrat In« treba spregovoriti tudi o " š p e k u l u n t
-ski'in vseljevunju v gaiuz.e" in pokazali na š t e v i l n e stanovanjske lu
knj«"" (v Soteski, nu Hledu, l'os,i\<u. v K a m i n gorici ), odkoder \t le ki,ilku pot n,i piednovtno listo p r i č u k o v u l c e v - nlnl.i i m ,• i ni 11 ( d r u ž b e
mh) utanovanj
C. /.uplotnik
njihovo podjetje za prenovo po rabilo okrog 620 milijonov dinar jev, večina so bila lastna sred stva in sredstva interne banke SOZD AHC Pomurka, pomagala pa je tudi Iskra iz Železnikov.
Razširjena in prenovljena bla govnica je v kleti bogatejša za .r>50 kvadratnih metrov, prodaj nih in skladiščnih površin, naj bolj so jo razširili v pritličju in to kar z.a 720 kvadratnih metrov, v prvem nadstropju pa je večja zu 570 kvadratnih metrov. V če trtek so odprli prenovljeno sa mopostrežno trgovino z živili v pritličju in prodajalno železnine ter gradbenega materiala v kle ti, prodajalno v prvem nadstrop ju pa bodo odpirali postopoma. V . Stanovnik Foto: P. Perdan V A Š BUTIK TURISTIČNIH USLUG KOMPAS K O M P A S L E T A L I Š Č E B R N I K TEL.: 22-347
C ( « M g J l S 8 S^ ( C a - A S 2. S T R A N N O V I C E I N D O G O D K I Torek, 8. marca M A R K O JENŠTERLE
Z U N A N J E P O L I T I Č N I K O M E N T A R
Vojna brez konca
Bližnjevzhodna kriza, se pravi predvsem vojna med Iranom in Irakom, je v preteklem tednu doživela nov višek v izbruhu na silja in sovražnosti med dvema sicer neuvrščenima državama.
Dolga leta objevanja v tej zalivski vojni niso koristila še no beni strani. Na obeh namreč predvsem le preštevajo mrtve in na to v znaku "maščevanja" snujejo nove vojaške operacije proti nasprotniku. Ravno to pa je eden od glavnih vzrokov vseh dolgo trajnih in izčrpavajočih vojn na različnih delih sveta, ko so se dr žave vedno bojevale le "obrambno" in nikoli napadalno. Zgodo vinski spomin je šibak tudi na svetovnih kriznih področjih. Po zablja se na to, kdo je bil agresor, oziroma na meje med diplo matskim zaostrovanjem, izzivanjem in neposrednim vojaškim napadom. Te so v resnici tako zabrisane, da jih je težko ugotoviti in določiti začetnika vojne.
Edina stvar, ki lahko prinese spoznanje o nesmiselnosti spo padov je zato le naveličanost na vojno. Hkrati pa tudi spoznanje, da obe državi trpita hudo gospodarsko škodo, saj bi ves potenci al, ki gre za oborožene spopade, lahko uporabile v miroljubne namene.
Nekaj podobnega se je zgodilo v Srednji Ameriki, kjer so la ni sprejeli zgodovinski mirovni sporazum. Sprte strani so se na mreč odločile, da imajo vojne dovolj. Toda od avgusta lani do danes se razmere v Srednji Ameriki niso kaj bistveno spremeni le. Prišlo je le do povečane diplomatske dejavnosti, ognja pa dr žavnikom še ni uspelo ustaviti. Kolikor je torej Srednja Amerika kljub sedanjim spopadom vendarle bližje miru, kot je bila avgu sta lani, pa lahko za Irak in Iran rečemo, da se od njega vedno bolj oddaljujeta. Tudi ko bosta končno spoznala, da je orožje vendarle potrebno zamenjati z diplomacijo, bo namreč trajalo še precej časa (o tem nas prepričuje mirovni proces v Srednji Ame riki), preden bo ljudstvo obeh držav lahko zaživelo v miru.
Seveda pa jih morajo k temu spoznanju usmeriti tudi druge države. Tudi Jugoslavija, ki bo v marcu predsedovala v varnost nem svetu OZN in ima tako enkratno priložnost, da povrne vsaj malo ugleda, ki ga je izgubila v zadnjem času.
Izbranci volijo izbrance
Bogomir Kovač piše v Teleksu, da se sedanje volitve predsed nika predsedstva S R Slovenije niso otresle nelagodnosti nedemo kratičnosti posrednih volitev, ko na kandidacijskih konferencah izbranci volijo izbrance. Kovač pravi, da se politična pasivnost lju di in kadrovski monopol partije medsebojno pogojujeta, istočasno
pa tudi vedno bolj blokirata politično učinkovitost samoupravnega sistema. Po njegovem gre v bistvu samo za dve skrajni alternativi: ali se bodo »tovariši« preprosto medsebojno volili ali pa bomo imeli neposredne volitve.
Miha Kovač v Mladini komentira sporočilo s seje Predsedstva S F R J v zvezi z uvodnikom »Mamula, go home!«. Pravi, da na svetu
verjetno ni države, katere najvišje vodstvo bi se spuščalo v raz.pra
vo o nekaj člankih, objavljenih pretežno v mladinskem tisku. S to
izjavo naj bi predsedstvo samo podkrepilo vtis, da je postala Jugo
slavija tako nestabilna, da jo lahko ogrozi že redakcija mladinske
ga tiska.
Kovač pravi, da se je Jugoslavija ob etiopski aferi razdelila na
dvoje. Na eni strani so tisti, ki zahtevajo kazenski pregon za avtor
je kritičnih tekstov, najradikalnejši pa tudi odstop slovenskega
vodstva. T a stališča združuje predpostavka, da o armadi in zunanji
politiki ne sme biti odkrite in javne polemike. Na drugi strani so se
znašli tisti, po Kovačevem mnenju naj bi j i h bilo precej manj, ki se
zavzemajo za javnost političnega dela.
Politika se komentarju Zvonka Ix>garja pod naslovom »Refor
ma reforme ali...« sprašuje, kaj lahko pričakujemo od pravkar ime novane komisije za reformo gospodarskega sistema s strani ZIS.
Bo predlagala neko novo ekonomsko reformo ali pa pomeni usta
novitev te komisije konec iluzije, da je možen izhod iz kriz«1 tudi
brez. globljih posegov v gospodarski sistem ZIS je zbral v tej komi siji nekatere bolj eminentne politične osebnosti iz. republik in po
krajin. I o# ; u pravi, da bi morali biti glede na naloge v komisiji
predvsem ekonomisti in ljudje i / stroke, saj so v Dolgoročnem pro gramu gospodarske stabilizacije dana že zelo n a t a n č n a navodila o
smeri nujnih sprememb v gospodarskem sistemu. Se morda z. ime novanjem komisije molče suspendira Dolgoročni program eko nomske stabilizacije?
V e ć i n a p r e s e ž k o v z a z d r a v s t v o
K a d o v l i M « . 4. m a n « r U d o v I p . k i i / u s m svet j e n a s e p •
*torek obravnaval zaključni račun občinskega proračuna za minu
lo leto in sklenil, da bo presežek (okrog JUI rnijijonov dinar)ev) namenil večinoma za pokritje izgub v zdravstvu, nekaj pa tudi zu vzdrževanje grobišč druge svetovne vojne, za nakup miličniške ga službenega vozila in za začasno p r e m n š č a n| e republiških tel jatev Zdravstvo bo denar dobilo le v primeru, če bo pripravilo ustrezen program C Z.
(»h :i i letnici izhajanja je kolektiv dolenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo
Ustanoviteljice (Gorenjskega glasa so občinske konference S/.DI, Jesenice Kranja. Radovljice, Škofje I .oke in Tržiča
Izdaju Časopisno podjetje (.las Kranj, tiska I jtidska pravica Ljubljana
Predsednik časopisnega sveta Boris llavdek
(•orenjskl glas mejama in pišemo Štefan ?Mr*i [glavni urednik dl rektorji 14-opolriinu HoKuiaj [odgovoril i) Mariju VoMJell | spodaistvo K u m i ) Andrej J.alar (gorenjski kraji m !|ud|e). t veta Za-plotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljice) l*a Mencinger (kultui u). Da rinka Sedej (razvedrilo, Jesenu e), Helena Jalovcan (isobraievanje, il
s o K k i h klopi, ftkofpi boka), Danica Dolenc (z.a dom m diuzuto). Jote
Kotnjek (notruniu politiku, spoit), Vilma Stanovnik (mladina • RPdai st\o). Dušan Mu mer (spon). Stojan Saj«- (Trik ). Danica Zavrl Zleblr
(a« i.lin,i politika). Vin« Hesler (mladinu, kultura), IgM 1'okorn (obliko . ,uii''i Franc P»*rdan in dorazd Sinik (fotogl
C asonit |. poliednik l/haja oh torkih m petkih.
Naročnine za 1. polletje 15.000 din.
Naslov uredništva in uprave Kranj, Mosc l'ijadeja I Tekoči račun pri SDK 51500 «03 :WMW Telefoni: direktor in glavni urednik 2H W.\, novinarji in odgovorna urednica 1\ SIKI in 21 H35, ekonomska propaganda '.\ 987, racenovodstvo. naročnine 2H 463, mali oglasi 27 960.
Časopis |e oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju
421 1/72.
Alternativa sedanji proizvodni organiziranosti
K o m u n i s t i s o z a m a l e
p r o i z v o d n e e n o t e
Jesenice, 7. marca — V jeseniški občini so se za akcijo o ustanavljanju malih proizvodnih enot najprej zavzeli komunisti. Najbolj jih silijo v takšna razmišljanja razmere v Iskri na Blejski Dobravi in vedno večja fluktuacija strokovnega kadra.
V četrtek, 3. marca, so na seji predsedstva občinskega komite ja Z K S Jesenice člani razpra vljali o malih enotah gospodar stva, saj resolucija o uresničeva nju d r u ž b e n e g a plana za letos v svojem delu, ko govori o indu striji, načelno opredeljuje mož nost ustanavljanja manjših pro izvodnih enot.
V jeseniški občini prestruktu riranju gospodarstva v zadnjem času namenjajo veliko pozorno sti, vendar ugotavljajo, da se prepočasi prebija spoznanje, da prestrukturiranje ni izključno povezano le z novimi investicij skimi vlaganji.
Tudi jeseniški komunisti ugo tavljajo, da so načela prestruk
turiranja že dolgo znanja, ni pa
vzgibov in d r u ž b e n i h mehaniz mov, ki bi silila v t a k š e n način
dela. Zato je treba razmisliti o
alternativnih predlogih organi ziranosti, ki j i h je ponudila že republiška konferenca Z S M S , ki je pred tremi leti začela z aktiv
nostmi za ustanavljanje malih proizvodnih enot. Te bi združe vale mlade, že zaposlene stro kovnjake , k i niso mogli uresni
čiti svojih idej in razviti ustvar jalnih možnosti v sedanjih veli
k i h organizacijah združenega
dela. To naj bi bila oblika inte resnega združevanja, kjer bi vsak posameznik našel svoje
mesto glede na strokovnost in
ustvarjalni potencial. Na Jeseni
cah pa je z akcijo ustanavljanja malih proizvodnih enot začel ob činski komite Z K S .
Najbolj silijo v tako razmiš
ljanje razmere v Iskri na Blejski
Dobravi. Na pobudo osnovne or ganizacije Z K je tudi delavski
svet sprejel sklepe, toda pravih rezultatov ni. V občini se za to zavzemajo, saj se zavedajo veli
ke fluktuacije strokovnega ka
dra, k i mu ne morejo ponuditi ustreznih delovnih možnosti. Danes pa se fluktuacija strokov
nega kadra še povečuje.
Komunisti ocenjujejo, da ima j e s e n i š k a občina tudi zaradi ba
zične industrije in delno prede lovalne zaradi zastarelih naprav in vedno večjih zahtev po dvigu produktivnosti veliko možnosti
za male proizvodne enote.
Možnosti zanje vidijo v usta navljanju l e - t e h kot dopolnilo sanaciji razmer na Blejski Do bravi, v uresničevanju proizvod nih programov v drugih pano gah j e s e n i š k e g a gospodarstva in
V tem, da se primerno zaposlijo
delavci iz Iskre Telematike na Dobravi. Ne nazadnje naj bi za čeli resno razmišljati o ustanovi tvi strokovne skupine ali male proizvodne neote za predelavo in rekonstrukcijo tudi v jeseni ški Železarni. D. Sedej
K r a j e v n i m
s k u p n o s t i m 155
m i l i j o n o v
d i n a r j e v
Radovljica, 4. marcaDvajset krajevnih skupno**
iz radovljiške občine bo let*
kot predvideva predlog, doDr
lo iz občinskega prora<
155 milijonov dinarjev oz.
odstotkov več kot lani. N*T
več bo prejela krajc^ skupnost Radovljica (20,8 O*
lijona dinarjev), sledijo
Bled (18,1 milijona),
(13,6 milijona), Bohinjska j?
strica (12,3 milijona) in GofJ*,
(10,3 milijona). Najmanj do dobile najmanjše k*1
vne skupnosti: Bohinjska la. K a m n a Gorica, Kopriv<
Gorjuše, Lancovo in Sr*".| nja Dobrava (vse manj
pet milijonov dinarjev).
I
l
to Prt sta let :Mag. Pavel Žerovnik, eden od treh kandidatov za
radovljiškega "župana"
Program piše skupščina
Radovljica, 4. marca - V radovljiški občini so za zdaj tri je kandidati za predsednika občinske skupščine. Na pobudo občinskega komiteja ZKS Radovljica in po izredNi seji pred sedstva občinske konference SZDL se je Marku Bezjaku in Jožetu Rebcu na kandidatni listi pridružil še mag. Pavel Že rovnik iz Radovljice, sicer predsednik radovljiškega izvršne ga sveta.
"Svojega programa ne morem obljubiti," je na vprašanje,
k a k š e n je njegov pogled na nadaljnji razvoj radovljiške obči ne, odgovoril mag. Pavel Žerovnik in nato pojasnil. "Kdorkoli
že bo novi predsednik, bo moral spo štovati dolgoročni in s r e d n j e r o č n i načrt in druge dokumente, ki so jih
sprejeli zbori občinske skuščine. Ned
vomno je, da je gospodarstvo osnova in
da bo treba t»mu prilagajati vse drugo Če ne bo dobrega gospodarjenja, si ne moremo zamisliti uvajanja donosnej
ših proizvodnih programov (prestruk tunranja gospodarstva) niti ne hitrej
šega razvoja družbenih dejavnosti. Go
spodarstvu puščamo samostojnost. Že
doslej se nismo vtikali v poslovodenje in se tudi v prihodnje ne nameravamo. Pri posodabljanju proizvodnje je že precej narejenega (Almira, Vezenine, Sukno, Klan...), veliko dela pa
nas še čaka. Zavora z.a hitrejši proces je (pre)majhen ostanek
dohodka, slaba akumulativnost.
V zdravstvu moramo najprej pokriti izgubo, nato pa tej
dejavnosti zagotoviti možnosti za normalno delo. Se vedno z.a
govarjam stališče, naj bi problem rešili s prerazporejanjKm
denarja m e d skupno in splošno porabo in d a ne bi dodatno
obremenjevali z.e t a k o d o v o l j o b r e m e n j e n e g a g o s p o d a r s t v a
Pomemben poudarek dajem varstvu o k o l j a Z g i uliti m o r a m o č i s t i l n e naprave n a j p r e j o s r e d n j o v Radovljici, nato se dru
, M | I ' I - I M i . i ,V i obvoznica pred ustavnim sodiščem, z.i nas ni dvoma obvoznici je n u j n a z.a n a d a l j n j i r a z v o j b l e j s k e
ga t u r i z m a . D e n a r , ki ga g o s p o d u s t v o n a m e n s k o z b i r a za oh v o z n i c o , naj bi z d r u ž e v a l i sK n a p r e j , ga p o r a b l j a l i za f i n a n c i
ran je n.ij p o m e m b n e j š i h n a l o g n a p o d r o č j u g o s p o d a r s k e i n f r a
s t r u k t u r i ' , nato pa bi tu d e n a r o p l e m e n i t e n v r n i l i c e s t n e m u g o s p o d a r s t v u
K o l o c e n j u j e m , borno letos pri z a p o s l o v a n j u pivu d o s e g l i
resolucijsketajsmeritve N e p i o d u k t r . n o z a p o s l o v a n j e bo na«
m reč zavrto po naravni aotL itolovne organizacije ne
predvi-fSrker se nekatere bolj kot s po
devajo večjega zaposlen iti
manikanjem delovne sile ubada presežki
C /aplotnik
Neposrečeno izbran čas ali poslušalstvo za javno razpravo?
Trnuljčice na
ustavnih _ _
spremembah
Železniki, 4. marca - Z današnjim povabilom v Železnik' škofjeloške družbenopolitične organizacije spravile pod streho P. t
od nameravnih šestih javnih razprav o predlaganih amandmaji zvezni ustavi. Za današnjo razpravo lahko rečemo, a ne bi hil°.Pjj tirane škode, č e je sploh ne bi bilo, saj je bilo vse skupaj se naJ j
podobno usnuli Trnuljčici v začaranem gradu.
Pravljično Trnuljčico je prebudil pogumni princ, v Železi™ pa ni bilo nikogar, ki bi v zaspano ozračje imesel nekaj več & nja. Rahlo dolgočasno je deloi'ala že uvodna razlaga sicer do> poznavalca ustave Iztoka Franka, ki v poslušalstvu očitno ni
enakovrednega partnerja.
Mislim, da je bil malo ponesrečeno izbran že sam čas javn^ prave. Petek, zadnji delovni dan v tednu, in to ob enih, ko je j' da se ob dveh delavnik konča. Drugič, poslušalstvo: nobenega C
rektorjev sicer številnih podjetij v Železnikih nisem opazila, n*
nega od strokovnjakov, ki bi lahko vnesel svoj ustvarjalni U0<7' ponujenim amandmajem. Nič nimam proti preprostim, manj
hražemm ljudem, proti funkcionarjem v sindikatu in krajcih
cuilistični zvezi (nasprotno, občudujem jih zaradi požrtvoval*
sterilnih neplačanih ur za dobro vseh), vendar mi bodo najbri
sami pritrdili, da je ustavna snov zahtevna. Ali pa je bila tišina
zato, ker se ljudje boje, da njihovih predlogov oziroma pripomb
če sploh ne bo obravnaval, še manj upošteval, kot je nekdo
mil.
Iz pičle razprave povzemam kratke in jedrnate besede e
razpravljaleev, ki je dejal, da mora prav ustava državno admi*' ranje čim bolj ločiti od gospodarstva, da mora ostati pravica
laganja s posebnim dohodkom tistemu, ki ga ustvari in ne drža
da je v izogib nepotrebnim irt škodljivim konfliktom v zdrvi*
delu treha natančneje opredeliti oziroma ločiti pristojnosti »a
pravljanja m vodenja Razen tega je bilo v razpravi slišati tUm
pad na skupno in splošno porabo, zlasti še na sise, vjna&anje. * J
rno ustavne spremembe sprejemali z referendumom, ali bi "r.
jugoslovanski referendum ali glasovanje po republikah, dota ^
I KI so se tudi -apletov okrog pisanja <> JI A in Uranku Vumiili 1 '
i'enskem ttsk u
G o r e n j s k i k a n d i d a t i z a z a d r u ž n o z v e z o
Ljubljana, 1 marca
|e na z a d n j i seji spi ejel
t p r a v n i o d b o r Z a d r u ž n i '.iiutek k a n d i d a t n e liste zveze SI0VJ5 č l a n e p r a v n i h o r g a n o v Z a d r u ž n e z v e z e S l o v e n i j e Z a d a n e upravne* ^jf b o r a sta i 1 l o t e r i j s k e p r e d l a g a n a k m e t J a n e / K r z e n iz Z a b n i c C . _ j ' č l . i n G o r e n j s k e k m e t i j s k e z a d r u g e ( p o n o v n o ) , \r\ M i r a P r i i « « * ^ * ' / / | k r e t a r k a k m e t i j s k e z a d r u g e $ k o f j n l / i k u Z a č l a n a p red seda'** f u r e d n i š t v o te>I. 21860 : • ezi S l o v e n i j e je ; < i o r e n j s k ž e n , za člana d e l e g a c i j e za s k u p š č i n o Z l o z e Skodlar, krnet | | Podhr >•:; | in 61*1
>:<•
Predsednik zadružne zveze ho s e n
poteče l'.l'.IO leta), /a podpredsednika p
sek, kmetica I/ k n i e t i| s k e idruge \Ie
Kupruk, direktor kmetijske zadruge Si
pon predlagan Jan u zveze lugosla^UV u e n j s k e k m e t i j s k e e , l . e o l ' t e l i l , (niUl'»đLrf i kandidata Iv .ink>> de (ponovno), in V " i.i U S T A V N E S P R E M E M B E D o c . d r . R a d o B < >h i r
U s t a v n a d o p o l n i l a i n g o s p o d a r s k a u r e d i t e v
Izjemni dohodek (amandma I V , tc. K.)Predlog, d.i bi se del d o h o d k a , ki |e rezultat i/.jeiniuh ugodnosti na t i g u , i z l o č a l in u s m e r j a l v prm iicun fedei ,i< i|c * skladu • p o s e b n i m zvez. m m z a k o n o m d o ž i v l j a š t e v i l n e k r i t i k e . U p r a v i č e n o . »«J je ta p r e d l o g m >< r a z u m e t i kot osnovo zu poseganje v dohodek t r ž n o u s p e š n e j š i m gospo d.ti jem Iz p r e d l a g a n e g a besedila n a m r e č m moc i uz.hrali, da gie z bolj za k a z n o v a n j e o/, o d v z e m p r e m o ž e n j s k e koristi, d o s e ž e n e ua p i o t i / a k o i u t n a č i n , torej s t r ž n i m i z l o r a b a m i , kot so nelojalna k o n k u r e n c a , z.loiaba m o n o p o l n e g a p o l o ž a j a itd Š e posebej ne zato. kei p r o l i n i o i i o p o l n e noi me ne sodi|o v ta del l stave (temelji d r u ž b e n o e k o n o m s k i h odnosov ) m |e t.i snov tudi urejen i v jioglav |U o temeljih e n o t n e g a ingoslov a n s k e g a ti ga
\ e k a t e i i o č i t a j o d o p o l n i l u o i z j e m n e m d o h o d k u tudi to. du se s tem u-.tav no d o l o č . i nov vir zu f i n a n c i r a n j e z.v e . n e g a p r o r a č u n a , /.ui adi ce u
v se bo u p o r a b a tega i n s t r u m e n t a podrejala jiredvsem t i s k a l n i m p o t i c
b.un t lotov o |e tudi ta bojazen upi a> u ena, zato bi bilo nujbol|o to dopol nihi č r t a t i , saj prav v n i č e m e i ne p r i s p e v a k o b l i k o v a n j u ti ž.no zasnov i ne g o s p o d a r s k e ureditve
Skupna vlaganju (amandma I V tc. 12.)
P i e d l o g dn v m e d s e b o j n i h ruzmi enakopravno upravljajo skupno posli tet tisti, ki jih uporabljajo, je vsekaki It zdaleč ni dovolj, d« bi se dosegla v«
Idi n.i |>odlagi sku|)iiega v laguuja vanje tisti, ki so sredstvu zdruJuli
i p o t i e b n o podpri ti \ end u r lo
|.i glbljn ost di u/herieg.i kapitala
kui |e eilen od pied|>ogo|ev su v e č j o g o s p o d a r s k o u č i n k o v i t o s t « i n o p r e d v s e m i azbki >v u i |e med . k u p n i n . i vlaganji, kjel je Upf" |>t uv i l o m a z a s n o v a n o k a p i t a l s k o ( š l e v i h i glasi H glede na obseg vl<> kapitala) lei z.di u ž e v ahiiiiu l a z i n e r j i , kjei p- upi av Ijanje / a s i i ', v l
delu V e n d a i bi m o r a h tudi za z d r u ž e v a l n a l u z m o t j a p r o u č i t i "l t !
me upruvljunja po tako unenovanvm m i n u l e m d e l u ter določno *
^ati ml i i ne . , ipit.il i ,. ., upi uvijanja K u l e n ) pt i opiedeU'
In lliorulo biti varstvo vlagateljevega motiva
Iz. obi uv n,iv .ineg.i u i i : . i lo|)ohul.i tudi su ei m razvidni, do po- l . - | poleg z d r u ž e v a l n i h oblik dopustne tudi kapitalske o b l | *
•O..U-; i « >/l> I o p o m e n i du hi O Z D ki ustuiio i ,o-.|» »••"'",
IM H - m m v l o ž k o m kupitulu. zadržala k o n t r o l o nad upraj^
do i z p l u č d u v lo/enih sredstev, al) pa da bi bila taksna solasUu**
m e l j u d o p u s t n a kot tlujnu I'o bi seveda p o m e n i l o |>iei . r.l l<' l "
i>t uv iiooi giiniz.u tjski . gi adi n iiu-a-i i , • i »od.11 stva, saj bi le "
i e n e m obsegu temeljil
v J I I U S U I I J . I vidjajo z.i pri
enote, m . p i l / , i sov la». skem p o s t o p k u V loZI sv dosegla p i e s t i u k l u r u a i
Prav gotovo je v ust
i l, du bi se gospod.u
v»ndar včasih neiivljei nost v izbiri kapitalskih
tev (Miglav itiub iiizlik it iz t stuv e
kapitalski nad o z podrejenosti,
k o m g n- za u-tu Ilov i tev nov e godi
te! posebej za primere, ko OZD "
i ed .1 •. u, du bi \ - . ojem po- h iv nem
ljubljansko letališče se duši v prometu
P o n o v n o o d p r e t i o k n o v s v e t
I marca — Mineva 25 let, odkar je bilo na B r n i k u pri Kranju zgrajeno letališče, k i mu pravimo
I rujansko. Tedaj je Slovenija odprla okno v svet, žal pa je postalo v zadnjih letih vse bolj priprto, saj pijansko letališče n i šlo v korak s časom, bolje rečeno, z razmahom letalskega prometa. Postalo je J^tesno, vse bolj se duši v prometu, zato se ga tuje letalske d r u ž b e vse bolj izogibajo, Jat pa se je že r ^ n e r i l predvsem na z a g r e b š k o i n beograjsko letališče. Posodobitev i n obnova sedanje letališke je nujna, v n a č r t u pa imajo izgradnjo novega, j u ž n e g a terminala, zanj naj bi projekte pripravili v srednjeročju, v naslednjem pa zgradili. P r i tem seveda r a č u n a j o na sredstva z d r u ž e n e g a dela, saj ^ d e n a r j a nimajo.
feta a ^ t o k o v i č a s n i k a r s k i
kon-J } c i je direktor Vinko Može s
elavci predstavil razmere, J ^ m e in n a č r t e ter možnosti
jL;°Ja ljubljanskega letališča. Xa!e n o Je bilo leta 1963, razen
T ^ o b i t v e
"F* steze ' p a po letu 1973 za potrevzletno —
pristajal-ba! t - »v ni bilo ni č
storjene-( i i ^ s t a yb a se ni prilaga
l i riVSe večjemu prometu, zato
UaJi l e t a l i š č e v velikih
teža-le-L^^ je pretesna, A^Jfave izrabljene
jd' • K " * : — — —
o!b ,u r i st i č n a agencija Putnik, k i
jdl^glije vozi turiste na lju-^ F J lju-^ J1 0 letališče in j i h nato
^za na jadranska, je lani
na-med svojimi gosti anke-^ anke-^ i l i so, da so vsa ta letališ-ip^ abša v primerjavi z drugimi i % iV e t u' m e c* s'a Dš i m i pa je še
» 0 najboljše ljubljansko.
E * nismo zadovoljni, « je kf1 Vinko Može, » saj vemo,
^ |V s e je pri nas slabo, « ter
na-jjgPr°bleme ljubljanskega
le-g r e b š k o in beole-grajsko letališče i n so jekleni ptiči sedli na lju bljanskega. Gneča je bila nepo pisna, slabe volje veliko, ne le med potniki, tudi med delavci le tališča, k i delo v pretesnih pro storih težko organizirajo. Po svetu pa gre seveda vsled tega slab glas o ljubljanskem letališ ču.
tja, kjer so storitve boljše, « je dejal Vinko Može.
Domači prevoznik J A T se je tako ali tako že preusmerili pre težno na zagrebško in beograj sko letališče, ljubljansko je zanj postalo drugotnega pomena. Zgovorni dokaz je zeleni vlak, k i vozi v Zagreb, kjer je veliko bolj odprto okno v svet, tudi
možno-Ne moremo se izogniti občutku, da so bili doslej na ljubljan skem letališču počasni, saj jih je letalski promet že dohitel, če ne prehitel. Vendar pa so zdaj, nedvomno tudi po zaslugi no vega direktorja Vinka Možeta, akcijo za izgradnjo novega ter minala odločno zastavili. Z natečajem za izdelavo idejanega projekta so dobili nekaj rešitev, ki jih bodo lahko s pridom uporabili. Ocenjevalna komisija je namreč februarja podelila dve enakovredni drugi nagradi, ki sta ju prejela CT tozd Pro jekt Ljubljana in Slovenija projekt Ljubljana, tretjo nagrado pa je prejel IZA Inženiring Ljubljana. Povezali pa so se z raz vojnim oddelkom letališča Miinchen kot konzultantsko fir mo, dobre stike imajo z vodjem projekta izgradnje novega le tališča v Munchenu, zato pričakujejo, da bodo lahko njihove najnovejše rešitve in izkušnje prenesli k nam.
fear gT^pinsko letališče je staro . **t, do konca lanskega leta ?*peegli skupni promet 210 S* letal, 10,6 milijonov po-J * * in 115,5 tisoč ton tovo-ji J*ni pa je promet znašal
' «»oč operacij letal, 886 ti-JJPotnikov in 9 tisoč ton
to-Ostori letališke stavbe so K , sn i , več j i h ne more spreje
la °bčasno prihaja do zasto paj.Potniki se mešajo in iščejo j J ^ o , saj je tudi obveščanje i V . i izrabljenih naprav slabo, n^d '.Prometni infarkt je letališ-JlfcJ?2ivelo 26. decembra lani, ko
1 0 zaradi megle zaprto
za-Na letališče seveda prihajajo najrazličnejši ljudje, zato potre bujejo različne storitve, vse po vrsti pa so slabe, bolje rečeno omejene. N i prostorov, kjer bi se lahko poslovneši na hitro sesta li, turisti nimajo možnosti naku povanja, gostinske storitve so skromne, sanitarne prav tako,
zdravstveni ni, itd. Drugod po svetu so letališča postala majh na mesta, kjer je potniku na vo ljo kopica stvari, ljubljansko še vedno spominja na malce boljšo avtobusno postajo.
Š e letos nameravajo prenoviti l e t a l i š k o stavbo
» Če ne bomo nič storili, se bo ljubljansko letališče zadušilo v prometu, izgubili bomo ugled, bojim se, da se bodo letalski pre
vozniki vse bolj izogibali lju bljanskega letališča, saj lete pač
T
pstanovili društvo
todjarjev Gorenjske
a
$H>
| t *a ni ' 26- februarja - V Iskri Kibernetiki je bil ustanovniob-'*v r .D r u ž t v a orodjarjev Gorenjske, ki bo prirejalo strokovna
^ n j a , posvete in srečanja privlačno pa je zlasti za mlade stro g e , saj kakor je dejal Rudi Zorko, direktor razvoja v Kiberne-Prodoru novih tehnologij postaja orodjarstvo zibelka roboti-t*
\ V%i°Venski orodjarji so doslej
il l J\ } °V ab predvsem v splošnem
k H i 'l l\e t viu za kovinsko predelo-fSl<rKt .lrjdustrijo pri Gospodarski
l ci Slovenije. V njegovem
^ djf Z a orodjarstvo delujejo
Kj; ektorji večjih slovenskih
M i^n in predavatelji visokih &v,v bor skrbi predvsem za •j(W .0 r° d j a r s t v a v Sloveniji,
^ ^ 1 °UsmerJanJe kadrov ter
^ N i a V o sis <-e r n a za tipizacijo 9 \t Vsako leto organizira
se-> •
SLS
•Vi "a
-l ? 'n ^r uf ie izobraževalne
*^Kj['^b tem dejavnostim
orod-1 H D o v *r o^aJ0 o rS a n i z a c i j o , k i
}e.L \;vez°vala tudi neposredne
* ' ^al ce " izdelovalce
orod-iii'Hor° ^' i z v e cJi h orodjarn ob
i tffcHi1 0 c^bora in gospodarske
V yV !i aC e p r i š , a pobuda za usta-l C f V ^ e društev po regijah i CA O rodjarjev Slovenije, k£
je tudi pogo>zu usmuu»i'i,cv *jve-ze orodjarjev Jugoslavije.
Orodjarji so bili v šestdesetih letih že združeni v Zvezi orod-jarjev Slovenije, vendar je kas-neje razpadla. Sedaj delujeta društvi v Ljubljani in Celju. Na pobudo iniciativnega odbora za ustanovitev Zveze orodjarjev Slovenije naj bi društvo orodjar-jev ustanovili tudi na Gorenj-skem.
Največ orodjarjev na Gorenj skem ima T O Z D Orodjarna v Iskri Kibernetiki. T i so pobudo, ob sodelovanju drugih orodjarn, letos uresničili. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili organe
d r u š t v a in sprejeli delovni načrt za letošnje leto. Za predsednika d r u š t v a so izvolili Braneta Jere ba iz Iskre Kibernetike, ki je vo dil dosedanje organizacijske pri
prave.
Alojz Boc
«ćh° marec - V sredo, 24. februarja je prišlo do izpada
V**1« n e n e rBji e 35 kilovoltnem daljnovodu, k i napaja
Go-'•yk''Hi* j e d i l n i c o na Trati. Jekleni drog, k i je bil postavljen pred 25
^ o ^ i i l l aK n i l in vodniki so se dotaknili tal, r a z m o č e n teren pa je
\ %v'd° < l a t n e nevšečnosti. V četrtek, 25. februarja so delavci
V^Hli 1 i z Zagreba jambor postavili v pravo lego in ga dodatno
^ • ^ tuL°V,*K W , , u nu me K l H r o i ( i° r« n J s k o pre
i '>V*ni d i d n * u normuln
w
ravnjo postaviti spomludi. Popoldne ob dilnico spet priključili na omrežje, v pe »».no steklu, v soboto pa so nadoknadili i z
-\ Hj '°vni dan. Prva ocena škode na daljnovodu znaša 35 m i
zarjev. I). Papler
sti za polete po Jugoslaviji so do sti večje, saj je moč poleteti celo v Osijek . Ljubljansko letališče pa ima vse bolj priprto okno v svet, J A T je ukinil tudi linijo Ljubljana — New York in tako zdaj ljubljansko letališče rednih povezav s prekomorskimi deže lami nima. Odletelo je tudi več tujih letalskih družb, nekdaj je bilo č a r t e r s k o prisotnih kar osemnajst. Razlogi so seveda tu di drugje, pravi motiv za njihovo prisotnost je konkurenca v zra ku, pri nas pa seveda vlada mo nopolizem.
» Če v n a j k r a j š e m času, letos, najkasneje prihodnje leto ne bo mo prenovili obstoječe letališke stavbe in če v prihodnjem sred-njeročju ne bomo zgradili nove ga, j u ž n e g a terminala, potem bo ljubljansko letališče postalo športno letališče, namenjeno ob č a s n i m vožnjam po Jugoslaviji, « pravi Vinko Može. Nemudoma torej nameravajo obnoviti letali ško poslopje in tako izboljšati raven storitev, kar j i h bo veljalo 7 milijard dinarjev.
Pripravljajo se n a gradnjo j u ž n e g a t e r m i n a l a
V tem srednjeročju bodo pri pravili vso potrebno dokumenta cijo, v naslednjem pa naj bi zgradili novi, južni terminal. Le
tališče torej nameravajo razširi ti na južni strani, kjer bo nave zano na novo avtocesto in kjer zemljišče v glavnem že imajo, teče še nekaj postopkov za pri dobitev preostalega.
Nova letališka stavba za po tniški in tovorni promet bo na začetku lahko sprejela 1,5 mili jona potnikov letno, kasneje pa bo moč njene zmogljivosti razši riti na 5 do 6 milijonov potnikov, Letališka ploščad bo imela 13 parkirišč za letala, kasneje lah ko 30, zmogljivost vzletno —pri stajalne steze pa bodo povečali s sedanjih 8 do 10 operacij na uro na 20 do 25. Skratka z izgradnjo j u ž n e g a terminala si bodo na ljubljanskem letališču odprli pot za nadaljnjo širitev, saj pričaku jejo, da bo tudi pri nas letalski promet hitro naraščal. V svetu n a m r e č napovedujejo 10 —od stotno letno rast tovornega letal skega prometa, v naslednjih de setih letih pa naj bi se število prepeljanih potnikov s sedanje 1 milijarde povečalo na 2,5 mili jarde potnikov. Načrtovanje ter minala, k i bo v končni fazi lahko sprejel do 6 milijonov potnikov letno torej ni brez osnove.
Z izgradnjo j u ž n e g a termina la pa bodo sedanjo letališko stavbo namenili A d r i a Airway-su, k i ima na B r n i k u svojo bazo, ter razvili brezcarinsko cono.
Izgradnja j u ž n e g a terminala
bo po sedanjih ocenah veljala 40 milijonov dolarjev.
D e n a r naj bi prispevalo z d r u ž e n o delo
V načrtih obnove sedanje stavbe in izgradnje novega ter minala pa manjka bistveni od govor. Letališče n a m r e č denarja nima, saj posluje na robu renta bilnosti. » Letališča so drugod po svetu državni objekti, nikjer ni majo toliko denarja, da bi se lahko širila sama, « je dejal V i n ko Može in dodal, da denimo no vo letališče v Muenchenu grade z d r ž a v n i m denarjem, polovico ga je prispevala Bavarska, po četrtino pa mesto Muenchen in federacija. Čeprav se zavedajo, da zlahka ne bo šlo, pričakujejo sredstva združenega dela, kar naj bi zakonsko uredili.
Tudi sis za letalski promet n a m r e č ne zagotavlja dosti de narja, prispevna stopnja (iz či stega dohodka) je zdaj le 0,15 odstotna, kar bi prineslo 530 mi lijonov dinarjev, od tega 300 mi lijonov ljubljanskemu letališču. Letos pa računajo, da se bo na bralo 700 do 800 milijonov
dinar-Je v- M . Volčjak
J a p o n s k i o b l i k o v a l c i v I s k r i T e l e m a t i k i
Sredi februarja je prišlo v Slovenijo trideset japonskih obliko valcev. Obisk je bil ena od postaj na njihovem evropskem popotova nju. P r i nas so se mudili po dogovoru z oblikovalce mag. Davorin Savnikom in v organizaciji sekretariata B I O .
Ob prihodu v Iskro Telematiko je goste pozdravil Miroslav Marc, direktor programskega področja Terminali. Skupaj z Davori nom Savnikom so si ogledali priložnostno razstavo telefonskih apa ratov in se pogovarjali o izkušnjah na področju sodobnega industrij skega oblikovanja. Odveč je poudarjati, da je obiskovalce ponovno očarala znamenita in v svetu že n e š t e t o k r a t kopirana oblika aparata E T A 80. Po ogledu proizvodnje telekomunikacijske opreme j i h je sprejel tudi glavni direktor DO Andrej Polenec. Med drugim je pove dal, da dajemo v Iskri Telematiki oblikovanju izdelkov velik pomen, vendar se ne ukvarjamo samo z videzom, temveč predvsem s funk cionalnostjo oblike.
Kazimir Mohar
Na železnici več zabojnikov
Že nekaj let v Železniškem gospodarstvu Ljubljana še posebno pozorno spremljajo tako imenovane kontejnerske prevoze blaga. T a k š n i prevozi so danes kakovostni in predvsem zanesljivi ter hitri. Poleg tujih tudi domači poslovni partnerji niso več izjeme pri odlo
čanju za t a k š e n način prevoza blaga. Lani se je na primer
kontej-nerski prevoz, v primerjavi z letom 1986 povečal kar za 38 odstotkov (od 31.778 na 44.154 prepeljanih kontejnerjev). Skoraj 100-odstoten porast so v Železniškem gospodarstvu Ljubljana zabeležili pri to
vrstnem prevozu iz M a d ž a r s k e in Avstrije. Skoraj za 50 odstotkov pa se je povečal tudi tako imenovani tranzitni kontejnerski prevoz iz
zahodnih evropskih držav za Bolgarijo in Grčijo. Letošnji januar in
februar pa kažeta, da bodo tovrstni prevozi še naraščali. Vsak petek
zdaj že odpelje iz Ljubljane poseben kontejnerski vlak v italijansko
luko Livorno. Vsakih štirinajst dni pa odpelje iz luke Koper po So
š k e m koridorju poseben vlak s 100 kontejnerji v Salzburg in naza^.
M i p a k a r
č a k a m o
Ko po svetu govorijo o turistični podobi Jugoslavije, ko de lajo ankete in pišejo raziskave, že nekaj let dobivajo podobne re zultate. Tujci z nezaupanjem gledajo na naše nestabilno gospo darstvo, na našo politično situacijo, predvsem pa na kakovost naših storitev.
Pred prihajajočo turistično sezono je težko reči, da bomo za radi turizma ovrgli prvo trditev, saj se turistični delavci zaveda jo, da je na področju gospodarske in politične situacije ta trenu tek težko kaj narediti, da je glas o naši krizni situaciji obšel že vse, ki so se o tem hoteli pozanimati. Pričakovati je tudi, da bodo tik pred sezono (maja ali junija) odmrznjene cene še bolj podiv jale, kar tujcem (iz leta v leto vajenih enakih cen izdelkov doma) dostikrat ni čisto razumljivo in zato raje za vsak primer s seboj pripeljejo hrano in vse potrebno za počitnice. Pa ne le zaradi cen, to še nekako zmorejo, predvsem zato, ker nikoli ne vedo ali bodo pri nas našli vse potrebno, čemur se na počitnicah nočejo odreči. Tu pa že lahko govorimo o kakovosti naših storitev.
Kdo bi odšel na pot in ne bi vnaprej vedel, po kakšnih ce stah se bo vozil, ali bo v hotelu voda ali ne, ali bo v trgovini kava ali ne, ali si bo v hotelski sobi lahko ogledal kakšno nogometno tekmo ali ne... Morda nekaj avanturistov, drugi pa bodo odšli ra je drugam, kjer to lahko pričakujejo, kjer še niso bili razočarani.
Sami, pa tudi naši gostje, si pogosto zastavljamo vprašanja, ali res ne znamo, ali ne zmoremo ali nočemo... v to, da se ne bi splačalo, redko kdo dvomi. Če nam je zadnja leta prevelik zalo gaj narediti nov hotel, nam ne bi smelo biti preveč dobro vzdrže vati že zgrajenih, jih dobro opremiti, ponuditi gostu domače udobje (na primer televizijo in videorekorder), predvsem pa biti vsaj prijazen in ustrežljiv.
Zanimivi so na primer primeri v svetu, ko so se šefi (lastni ki) hotelov sami s svojo družino za teden dni preselili v svoj ho tel, seveda s tem, da so računali le na hotelsko postrežbo. Marsi katera pametna ideja se jim je porodila, ko so v deževnih dneh poležavali po hotelskih sobah...
Mi pa ob tem, ko bi se lahko vsako leto veselili, koliko bomo zaslužili od turizma (lepa narava, morje, planine... so še vedno naš adut), navadno boječe čakamo konec leta, ko bomo prešteva li izgube. Ob preštevanju mark in dolarjev se bomo spet spraše vali ali k nam res prihajajo najrevnejši gostje ali pa spet nismo znali poskrbeti, da bi naši gostje ob počitnicah odšteli še kakšen dinar več, razen plačila periziona ali bivanja v avtokampu
V. Stanovnik
I Z G O S P O D A R S K E G A S V E T A
Nedosegljive cene stanovanj
V Jugoslaviji so se v zadnjih dveh letih v povprečju cene sta novanj zvišale za več kot 100 odstotkov, saj je pred dvema letoma na primer 60 kvadratnih metrov stanovanja stalo 13 do 20 milijo nov dinarjev, lani pa od 20 do 43, ponekod pa še več. T a skok se je pokazal tudi pri številu vlog za stanovanjska posojila, k i j i h je bi lo lani občutno manj. Medtem ko je bilo leta 1986 še 218.000 pro šenj za stanovanjska posojila, j i h je bilo lani le še 51.000.
Rekordno število štrajkov
V Jugoslaviji je bilo lani 1685 prekinitev dela, v njih pa je so delovalo 288 tisoč delavcev. Tako se je število štrajkov lani pove čalo za 98 odstotkov, večje pa je tudi povprečno število delavcev, k i so prekinili delo. Največkrat prihaja do prekinitev dela v go spodarstvu (v 92,7 odstotkih),vedno več pa j i h je tudi v šolstvu, zdravstu, sociali in kulturi.
Kava spet (malce) cenejša
Kilogram kave bo v kratkem za tisočaka cenejši, so sklenili na sestanku republiškega odbora za kavo slovenski pražarji. Ta ko bo po novem kilogram kave v povprečju stal 16.150 dinarjev, do sedaj pa je bilo treba zanjo odšteti čez 17 tisočakov. Do poceni tve je prišlo zaradi spremenjenih poslovnih pogojev, zlasti nižjih
obresti. > ' '
. . . u , - . ^ -s;
V D E L O V N I H A L J I
Rezka Bertoncelj
T u d i v t r g o v i n i je d o s t i k r a t t e ž k o d e l o
Železniki, 3. marca - K o gledamo prodajalke v trgovinah, ne pomislimo dostikrat, da je njihovo delo tudi naporno. K o l i k o zaboje, paketov, steklenic in vsega drugega morajo vsak dan znova zlagati na police. Vse tisto pač, kar kupci potem po malem znosimo domov. Rezka Bertoncelj
je v trgovini v Železnikih za poslena že več kot osem let in dobro pozna lepe in tudi manj lepe strani svojega poklica. Ta kole je povedal ob odprtju pre novljene in povečane trgovine v
Železnikih: "Sedaj, ko je trgovi
na večja, bo seveda tudi bolje za
ložena, več bo izbire, pa tudi nam trgovkam bo laže delati.
Prej so bile dolge vrste, sedaj pa
se bodo kupci porazgubili po tr
govini in tudi me bomo laže de
lale. Upam, da tudi toliko pri tožb ne bo, saj so se prej pritože
vali čez vse, ker trgovina ni bila
dosti velika. Škoda je le, ker smo v trgovino zaenkrat uspeli
dobiti eno samo trgovko več."
Zakaj mislite, da mlada dekleta ne marajo trgovskega p o k l i
ca?
"Gotovo je res, da ne marajo v trgovino zaradi izmenskega
dela in dela ob sobotah. Res pa je tudi, da je delo trgovk veliko krat tudi težko fizično delo, da je na to treba biti pripravljen.
Kljub temu pa mi je bilo vedno všeč, vedno sem rada delala s
strankami in nikoli nisem premišljevala, da bi bila kaj drugega
kot trgovka," pravi Rezka Bertoncelj. y Stanovnik
Praznovanje — Že od petka naprej se po krajih in krajevnih skupnostih na Gorenjskem, po šolah, vrtcih, v delovnih organi zacijah vrstijo proslave in prireditve ob letošnjem dnevu žena. Vrstijo se proslave, srečanja, marsikje tudi razstave... Tako je na primer pripravil razstavo ročnih del krožek pri komisiji za kul turo sveta krajevne skupnosti Vodovodni stolp. V znamenju praznika se je končal kuharski tečaj v Babnem vrtu. Bila so že tu in tam srečanja s starejšimi ženami, ki so jim najmlajši pri pravili prisrčen program. Drevi (danes — torek) ob 17. uri na pri mer vabijo na proslavo dneva žena družbenopolitične organiza cije in krajevna skupnost Kranj Center in sicer v prostore Muze ja v Tavčarjevi ulici. Lepo srečanje pa so pripravili najmlajši in vodstvo vaškega odbora v soboto zvečer v prenovljenem vaškem domu na Rupi v krajevni skupnosti Vodovodni stolp (na sliki). — A.. 2.
Nadaljevanje lanskega
Radovljica — Za redno vzdrževanje 89 kilometrov lokal nih cest v radovljiški občini je lani občinska skupnost za ce ste zbrala in namenila kar 99 milijonov dinarjev. To je več, kot so načrtovali v letnem planu. Na področju investicijskega vzdrževanja pa je bii največji zalogaj za občinsko skupnost gradnja mostu čez Savo v Otočah. Promet po mostu zdaj že poteka, ko bodo spomladi končana vsa vzporedna dela, pa bo ta investicija veljala prek 600 milijonov dinarjev. Čeprav je najprej kazalo, da bodo za izgradnjo tega mostu porabili vsa razpoložljiva sredstva, so vseeno obnavljali tudi druge mosto ve in cestne odseke.
Pravzaprav so lani v občini na področju obnavljanja mo stov uresničili večleten in dokaj zahteven program. Obno vljen je bil tudi most v Globokem, Savici, Brodu in še dva manjša v občini. Med pomembnejšimi deli na cestah pa so tu di asfaltiranje od Kamne gorice do Lancovega, obnova asfalta v Begunjah, udeležba pri urejanju ceste Jereka-Podjetje, na Koprivniku in na Bledu.
Čeprav vsega iz lanskega programa niso naredili, so bili delegati na zadnji seji skupščine z delom na cestah in mosto vih zadovoljni. Finančni jiačrt in program bodo sprejemali v občinski skupnosti za ceste na eni prihodnjih sej. Do takrat pa bodo nadaljevali z deli iz lanskega programa. To pa so med drugim semaforji na prehodih za pešce, urejanje ceste od Partizana do Petrola v Radovljici in nadaljevanje progra ma urejanja cest v partizansko vasico Podjetje v Bohinju.
A. Zalar
Z a š t i r i d e s e t p r i k l j u č k o v sto k a n d i d a t o v
Radovljica — K o so Begunje dobile svojo telefonsko centra lo, se je v radovljiški sprostilo štirideset priključkov, za katere je bilo v mestu veliko zanimanja, še posebej v ulicah, kjer so brez telefonov. V krajevni skupnosti so odločili, naj bi priključke dobi li vasici Vrbnje in Gorica, ki sta od Radovljice nekoliko oddaljeni
in za zdaj nimata niti enega priključka. Tudi v teh vaseh je vsaj sto krajanov, ki bi si želeli telefon, zato bo gradbeni odbor imel
zelo težko delo, kako in na osnovi k a k š n i h meril bo razdelil pri ključke. Koliko bo stala razširitev omrežja, za zdaj še ni znano; v krajevni skupnosti pa upajo, da bodo telefoni v vaseh Vrbnje in Gorica zabrneli še letos.
C. Z.
F r a n c K o š i r i n j e s e n i š k a g o d b a
Primskovo — V petek, 11. marca, ob 19. uri bo v Zadruž nem domu na Primskovem prijeten večer, na katerem se bo predstavila j e s e n i š k a Pihalna godba. V drugem delu večera se bo glasbenikom pridružil nič manj znani glasbenik Franc Košir s trobento, pa tudi povedal bo kaj. Vstopnice po 3000 din so v pred-prodaji v trgovini Živila na Primskovem.
L
D O P I S N I K I S P O R O Č A J O1
Gasilci so zborovali
Na nedavnem prvem občnem zboru gasilskega d r u š t v a Pod-nart so člani ugotovili, da je bilo prvo leto po ustanovitvi društvo zelo uspešno, piše C i r i l Rozman. Enajst članov je opravilo izpit za i z p r a š a n e g a gasilca, štirje so opravili podčastniški izpit in en član za strojnika. Z družbeno pomočjo so kupili sodobno brizgal-no, dobili pa so tudi deset delovnih oblek in U K V postajo. Z vese lico in srečelovom so zbrali 100 starih milijonov dinarjev. Ob no vem letu so gasilci obiskali gospodinjstva, razdeljevali koledarje in zbirali naročila za gasilske aparate. Letos bodo pregledali vse hidrante v krajevni skupnosti, ugotovili, koliko starih vodnjakov
je uporabnih za gašenje, naročili so že opremo in paradne oble ke, dogradili pa bodo tudi gasilske prostore. Maja ali junija pa
bodo pripravili veselico s srečolovom in razvili prapor.
Program TD Dovje-Mojstrana
Branko B l e n k u š piše, da namerava turistično društvo Dovje-Mojstrana za letošnji program porabiti 7,5 milijona dinarjev. Or
ganizirati nameravajo Kmečki dan, nabaviti nove klopi in koše,
cvetje in sadike ter urejati gredice. V n a č r t u pa imajo tudi infor macijske table in sodelovanje pri obnovi drsališča. Skrbeli pa bo do tudi za turistični podmladek.
Boljša povezava prek Vršiča
Na skupnem sestanku so se predstavniki j e s e n i š k e in tol minske občine dogovorili, da bodo skušali cestarji Vršič odpreti še pred prvim majem letos. Tolminci pa se zavzemajo, da bi bila ta cesta odprta celo leto in da bi morale biti tudi planinske koče na Vršiču odprte.
u r e j a ANDREJ ŽALAR
Krajevna skupnost Trebija
K o n e c p o m i s l e k o v i n m e n c a n j , t r e b a se
je o d l o č i t i
Trebija, 5. marca — »Dobro leto je tega, ko smo prevzeli naloge v vodstvu krajevne skup nosti. In čeprav smo se takoj lotili del na komunalnem področju in nas tudi letos čaka ena največjih tovrstnih akcij in sicer asfaltiranje cest proti Stari Oselici, ugotavljamo, da je čas, da razrešimo nekatere probleme, ki se že nekaj časa vlečejo po sestankih,« ugota vljata predsednik sveta krajevne skupnosti Franc Gladek in predsednik skupščine kraje vne skupnosti Janez Vidmar.
Trebija z naselji Fužine, Kladje, Pod-goro, delom Stare Oselice i n delom Ho-bovš pri Stari Oselici je ena tistih krajev nih skupnosti v škofjeloški občini s 560 prebivalci, kjer so se i n se še vedno zaradi hribovitega območja srečujejo s komunal n i m i problemi. Še do nedavnega so bili slabo telefonsko povezani, ceste pa so kar obvezni del njihovih vsakoletnih progra mov. Da ne govorimo o mostovih, k i so j i h tudi že urejali.
»S komunalo se ubadamo vsako le to. Teren je hribo vit, domačije so raztresene i n ceste do njih so nenehen problem,« ugota vlja predsednik skupščine Janez Vidmar. »Z denar jem, k i ga dobimo, ne moremo kaj do sti narediti, imamo pa, če tako r e č e m , le dve d r u ž b e n i de javnosti na "našem območju: skladišče Jelovice i n elektrarno Soro. Zato smo v glavnem vezani na privspevke i n lansko delo. Tako smo urejali pred dvema letoma na primer telefonijo, pa v prejšnjem sred n j e r o č n e m obdobju mostove, ceste...«
Še najbolj, pravijo, sta v krajevni skupnosti delavna gasilsko d r u š t v o i n or ganizacija rdečega križa. V primerjavi z nekaj leti nazaj so mladi nekako zastali, kulturno in turistično društvo pa nekako životarita. Pa ne zato, da ne bi bilo v kra jevni skupnosti prostora. Morda je vse skupaj nekako povezano s problemi, s ka terimi se že lep čas ubadajo i n zaradi njih včasih tudi prerekajo na sestankih. Ven dar pa so v vodstvu krajevne skupnosti Janez Vidmar, pred
sednik skupščine kra jevne skupnosti
zdaj trdno odločeni, da je treba narediti konec različnim pomislekom in menca-njem in se enkrat za vselej odločiti.
»Poleg ceste od Trebi je proti Stari Ose lici in najbrž tudi ponovne telefonske ak cije nas letos čakajo tri naloge, kjer mora mo najti rešitev in se odločiti. V prvi vrsti je to Dom pod Planino. Takšen kot je, je krajevni skupnosti, ki ga ima v lasti in upravljanju oziroma vzdrževanju v veliko breme. Zgrajen je bil sicer za turizem, vendar je od tega danes v njem le manjši gostinski prostor, ki smo ga dali v najem. Nekateri menijo, da je Dom, kakršen pač je, še vedno dober. Morda res, vendar se moramo odločiti, kaj in kako z njim jutri.
Drugo, kar nas v krajevni skupnosti boli, sta dve opuščeni šoli in sicer na Tre-biji in v Stari Oselici. Veliko otrok se da nes vozi v šolo v Gorenjo vas in Žiri in vedno bolj bi potrebovali vrtec. Razmiš ljamo, predlagamo, da bi vsaj staro šolo na Trebiji morda lahko ponovno odprli in jo namenili tema dvema dejavnostima. Pravega posluha za tovrstna razmišljanja za zdaj ni. Vendar se bo treba odločiti, si cer bosta stavbi zgolj in samo propadali.
Tretja naloga, ki nas čaka še letos, pa je kanalizacija na Trebiji. Imamo že cevi za tristo metrov kanalizaci je. Imamo tudi opozorilo sanitar nega inšpektorja, da je zadevo treba urediti. Zdaj pa nas čaka, da se dokon čno sporazumemo in odločimo, kdaj in kako bomo zače li,« poudarja pred
sednik sveta Franc
Gladek. Franc Gladek, pred
sednik sveta krajevne skupnosti
Poleg opuščene stare sole na Trebiji in k*n*J^ zacije je predvsem tudi Dom pod Planino Trebiji problem, ki ga je treba razrešiti...
Prav lahko pa se zgodi, da se bodo v krajevni skupnosti morali lotiti še ene n* loge. K o so pred dvema letoma gradili tc lefonsko omrežje i n je takrat dobilo tele fon okrog 100 novih naročnikov v krajev^1 skupnosti, so zgradili zračni vod. Začenj8 pa se akcija za polaganje zemeljskega k8 bla in morda bo predvsem tisti del, ki j vezan na centralo v Gorenji vasi mor*1 kmalu poprijeti za delo.
»Že nekaj časa pa traja tudi akcija #J ureditev i n asfaltiranje ceste od Trepij proti Stari Oselici. Celoten odsek je sice» dolg okrog osem kilometrov, vendar n8* meravamo letos urediti okrog 2 kilometr8 ceste od Trebije navzgor. Na srečo je & ' stišče dokaj utrjeno i n zato ne bo tflHg| prostovoljnega dela, ljudje pa tudi že zb'" rajo denar. Radi bi, da bi to cesto ured«' še do polletja.«
Čeprav j i h čaka tudi obnova še enega mostu in sicer pod Pilovcem na odcepu &
ste Trebija-Podgora, dokončanje del t*8 vodovodu v Podgori in gradnja dveh P°T
ž a r n i h bazenov, k i so se ju v Stari Oseltf
lotili gasilci v vodstvu krajevne skupnost1 za uresničitev tega dela programa niso z8 skrbljeni. Razumevanje, volje in podpor pa si želijo predvsem pri razrešitvi tjSH
glavnih problemov in sicer pri Domu, šoa
in kanalizaciji. ^ Žala1
Sedma razstava Turističnega d r u š t v a Š e n č u r
Po b a l i , . . . tokrat i z b a
Šenčur, 5. marca — Pred 14 leti ustanovljeno Turistično društvo Šenčur vsako drugo leto ob dnevu žena pripravi zanimivo razstavo ročnih del. Za vsako doslej, ki so jo pripravili, velja pohvala, prizna nje. Letošnja, ki so jo odprli v petek zvečer, pa je še posebno zanimi va, številčna in kakovostna. Zaprli jo bodo jutri (sreda) zvečer.Najprej so proslavo ob dnevu žena v Domu K o k r š k e čete pri pravili učenci osnovne šole. To je bil prisrčen program z izvir nim recitalom, plesom, glasbo in diapozitivi. Nič manj slovesna od proslave pa je bila potem tudi otvoritev sedme razstave ročnih del članov turističnega d r u š t v a Šenčur. Prek sto razstavljalcev tokrat razstavlja okrog 250 razli čnih izdelkov. Prevladujejo ple tenine, veliko pa je tudi vezenin, k v a č k a n i h in ročno tkanih izdel kov, makramejev in gobelinov... Za resnično bogato in mikavno razstavo pa še posebej poleg čla nov d r u š t v a in organizatorjev zasluži pohvalo a r a n ž e r Štefan Močnik.
»Razstave, ki jih društvo z 220 člani in 50 podmladkarji prireja na vsaki dve leti, seve da niso edina dejavnost, « pravi Marinka Mo-har, predsednica d r u š t v a . »Delamo s pod mladkom, prirejamo izlete, krožke, urejamo kraj in prostore in sodelujemo tudi na drugih razstavah in prireditvah.«
Sestavni del razstave je tudi kulinarična ponudba.«
»šenčurska godla in budelj že kar neka ko sodita raven. Vendar pa stremimo, da z vsako razstavo ročnih del prikažemo še kaj • več. Tako snu* v uvodnem delu že predsta-Vturinka Mohar v ,Ja , i crno kuhinjo, kmečko balo,
žganjeku-ho, stara kmečka orodja. Letos imamo izbo, v drugem delu pa dosežke šenčurskih športnikov Gregorja Grilca, Marka Cudermana, Ksenije in Marjana Podržaja...«
»Koliko dela je s t a k š n o l e razstavo,« smo vprašali predsednico razstave Kristino Tušek.
»Pravzaprav z a č n e m o razmišljati in se p r i pravljati na novo že po k o n č a n i razstavi. V letošnjo pa smo vključili tudi dela iz zadnje ga k r o ž k a . Dela ni malo, odgovornost pa je tudi velika. Neizmerno bogastvo je v teh dneh v tem prostoru v Domu K o k r š k e čete. Največje priznanje pa so nam pohvale, k i j i h dobivamo od številnih obiskovalcev.
Razstava bo odprta še danes in jutri. Svetujemo vam, da si jo ogledate.
Kristina Tušek A . Žalar
Petdeset let skupnega življenja Ane in J o ž e t a Rozmana — let bosta letos, v drugi polovici leta stara A n a in J o ž e Rozman-ki živita v Ulici Veljka Vlahoviča v Kranju. Poročila sta m pred 50 leti, minulo soboto dopoldne pa sta v Mestni hiši I Kranju pred predsednikom občinske skupščine Ivanom Tor' karjem, m a t i č a r k o in predstavnikom občinske konference ffl cialistične zveze ter v spremstvu najožjih svojcev in vnukov potrdila zlati jubilej skupnega življenja. J o ž e se je rodil Lužah; bil je sin kajžarja in cestarja, dobil pa je službo kot i*1' kasant in pokoj dočakal v inkasantski službi pri Elektr0 Kranj. Ana, doma iz Tržiča, pa se je izučila za šiviljo, po P°r <j ki pa je ostala doma in gospodinjila. Jože se še posebno ra<* spominja pevskega zbora pri Bralnem d r u š t v u Tržič in kasne' je sodelovanja pri P r e š e r n o v e m zboru v Kranju. Ob jubileju jima želimo obilo zdravja! — A . Ž.
/ ~ P R I T O Ž N O K N J I G O , P R O S I M
Uničujejo nam pot
Precej razburjen in slabe vo lje je bil v petek Franc Ladi slav z Jesenic, ko nam je ra zlagal, kaj se dogaja na Tom šičevi ulici na Jesenicah: »Do novozgrajenega stano vanjskega naselja, ki smo ga
zgradili člani zadruge in za
sebni graditelji, smo od stav be gozdne uprave do trgovi ne zgradili tudi pešpot. Pred tednom dni pa so po tej poti
začeli voziti težki tovornjaki in jo uničevati. Res je sicer, da zdaj Kovinar na tem ob
močju koplje za vročevod, vendar nas ni nihče vprašal,
niti ne povedal, kaj in kako bo po dograditvi s to potjo. Ker smo jo zgradili sami, smo še toliko bolj nezado voljni, da se ne bo nazadnje zgodile, da bi jo morali tudi
sami popravljati. Zato
odločno proti težkim t°v
