Predsodek se vedno zgodi na podlagi nečesa. Pa naj bo to iz preteklih izkušenj, anekdot drugih oseb ali predispozicij določene družbene skupine, rasne skupine ali spola. Kot primer lahko navedem: »Italijani imajo radi pico.« Seveda to ne velja za popolnoma vse osebe, saj vsepovsod obstajajo posebnosti in deviacije. Vsak človek je drugačen in po svoje unikaten.
Diskriminacija se mnogokrat zgodi zaradi predsodkov, kar pa je popolnoma naraven pojav in tendenca ljudi, saj nam je v naravi – tako smo se tudi razvili, in sicer da se učimo iz preteklosti in poslušamo mnenja bližnjih iz razloga osebne in skupinske previdnosti ter boljšega sprejemanja odločitev. Skeptičnost in previdnost sta povsem običajna pojava pri ljudeh.
Slednje lahko opažamo tudi pri živalih. Če pride nova oseba v skupino amazonskega plemena, bodo domačini nanjo najprej usmerili svoje sulice in se previdno približevali – sploh če je oseba drugačne rase. Novost lahko prinese nevarnost. Bela rasa je za njih zelo drugačna in zato nenavadna. Določena mera strahu in previdnosti je nujna za uspešno preživetje in razvoj družbe. Seveda pa ni prav, da neko osebo popolnoma diskriminiramo, sodimo in ji ne damo možnosti zaradi vnaprej sprejetih domnev o njej. Tudi amazonsko pleme čez nekaj časa sprejme tisto osebo medse, če ta pokaže, da ni nevarna in da ji lahko zaupajo.
Takšno obnašanje je manj smiselno v današnjem svetu. Ampak tudi v moderni civilizaciji večina ljudi ne bo kar tako sprejela nove osebe v svoj krog prijateljev (lahko je morilec, psihopat ali karkoli, kar bi lahko bilo nevarno ali odvračajoče). Tako si mora vsako bitje na nek način izboriti zaupanje in sprejemanje v družbi. Vsaka oseba ima svojo pravico, da spušča v svoje življenje tiste ljudi, ki jih želi. To je lahko težavno v mestih, kjer živi veliko različnih pripadnikov skupaj. Ljudje smo še vedno prvinska in nagonska bitja. Mnogi so deležni krivic.
Lahko je v osebnem življenju, lahko je v poslovnem življenju. Pripadnik romske skupnosti bo pri nas veliko težje dobil zaposlitev kot pa etnični Slovenec. Pa čeprav je lahko ta Rom odličen delavec, se bo srečal z veliko skepticizma. Delodajalec se bo spomnil na svoje pretekle izkušnje, opažanje splošne romske skupnosti, za katere velja, da ne delajo trdo in da niso pošteni. Sem pa podpornica tega, da ima vsak delodajalec pravico, da se sam odloča o tem, koga bo zaposlil, saj je v tej poziciji v podjetju ali organizaciji in ima odgovornost, da sestavi čim boljšo ekipo za dosego nekega cilja. Tako nanj pade prosta presoja. Jaz bi v takem primeru dala enako možnost vsem osebam. Knjige se težko sodi po platnicah. Za to je potrebna oseba z dobrim smislom za karakterno presojo.
Diskriminacija je sinonim za sovraštvo. Sovraštvo izvira predvsem iz strahu. Zakaj so pripadniki manjšin deležni toliko sovraštva v državah, v katerih prebivajo? Zaradi občutka ogroženosti prvotnih prebivalcev. S tem je že nekaj let veliko težav v Severni Evropi. Ne želijo si, da bi njihovo ljudstvo postalo manjšina v svoji državi in tako na nek način izgubilo svojo deželo, kulturo in navade. Ljudje smo ustvarjeni tako, da prepoznavamo obraze, ki so nam podobni.
Podobni obrazi v naših možganih vzbudijo pozitivne občutke. Nevroni sporočajo, da smo na varnem. Obratno se zgodi, ko zagledamo obraze, ki so nam tuji. Ali zaslišimo tuji jezik. Ljudje smo teritorialna bitja. Ne želimo, da nas ogrožajo tuja »plemena«. Zgodovina Zemlje je prepita z osvajanjem novih dežel in vojskovanjem. Lahko bi rekli, da je to osrednja zgodba naše preteklosti. Konstantno se gradijo civilizacije, ki se kasneje širijo, tako da pobijejo ostale civilizacije in razširijo svoje. S tem kažejo svojo nadvlado in širijo svoj imperij. To je eden od sistemov narave, ki pravi, da le najmočnejši preživijo. To se dogaja tako dolgo, dokler
126
civilizacija ne propade ali pride neka močnejša civilizacija, ki jih uniči. Tako le tiste zmagovalne civilizacije širijo svojo kulturo, znanje, tehnološke napredke in svoje gene.
Genetska diskriminacija. Naši čuti zaznavajo tudi genetsko strukturo drugih oseb. in sicer če so geni močni ali šibki. To je najbolj razvidno z našimi očmi. Najboljši pokazateli so obrazni razvoj, višina, fizična moč. Slabo razvite te 3 karakteristike so dober pokazatelj šibkih in inferiornih genov, gledano iz strogo biološke perspektive. Simetrični obrazi signalizirajo pravilen razvoj. Ob pogledu na te obraze čutimo pozitivne občutke in tem osebam pripisujemo višji status. Po opravljenih raziskavah naj bi bili direktorji na uspešnih podjetjih povprečno za okoli 5 cm višji od ostalih zaposlenih. Komplikacije v nosečnosti, slaba prehrana, prisotnost zdravil ali drog, okoljskih strupov in manj kvalitetni geni povzročijo spremembe v razvoju otroka. Višja je dovzetnost za bolezni. Alergije v otroštvu povzročijo specifične obrazne poteze, ki deviirajo od normalnega razvoja obrazne strukture. To je eden od večjih podzavestnih signalov, da ta oseba prenaša šibke gene. To pomeni tudi nižjo ali nepravilno vsebnost moških ali ženskih hormonov, torej substance, ki se prenašajo po krvi in vzpodbujajo naše celice k določenim dejanjem (ženski ali moški fizični izraz, obnašanje in razmišljanje). To je vse iz evolucijskih razlogov. Evolucija nam je dala sposobnost, da podzavestno vemo, kdo ima višje število spolnih hormonov in kdo nižje. Seveda pa so spolni hormoni sploh odgovorni za našo sposobnost razmnoževanja. Tako si bomo spolne partnerje iskali glede na te karakteristike.
Oseba s šibkejšimi geni, slabim zdravjem in nizkim nivojem hormonov, ki bi izražali njeno spolnost, bo z več težavami pridobila spolnega partnerja. Te karakteristike človeški možgani prepoznajo v manj kot sekundi. (dimorfizem). Wikipedija pravi: »Spolna dvoličnost ali s tujko spolni dimorfizem je pojav, da se predstavniki moškega in ženskega spola neke vrste dosledno razlikujejo med seboj po telesni zgradbi ali drugih znakih, kot odraz različne vloge spolov pri spolnem razmnoževanju.« Temu lahko rečemo neke vrste spolno-genetska diskriminacija.
Ponovno z razlogom, da se širijo le najbolj zdrave celice.
Takšne diskriminacije so mnogokrat deležni tudi pripadniki različnih etničnih skupin. V očeh ženskega spola so mnogokrat pripadniki določene rase videni kot primernejši za partnerstva.
Evropejci imajo močnejše obrazne poteze in so v povprečju višji (še posebej v severnejših predelih Evrope) kot njihovi prijatelji iz azijskih, latino-ameriških in afriških držav. Študije kažejo, da imajo še posebej moški vzhodnoazijskih držav in Indije manjše možnosti za pridobitev naklonjenosti nasprotujočega spola v primerjavi z ostalimi. Moški v Aziji so v povprečju mnogi nižji (okoli 160–170 cm v večini Azije. Moški v Laosu so povprečno visoki 155 cm). Višina je znak dominance in moči. Azijci prav tako kažejo nižje stopnje obraznega spolnega dimorfizma. V Indiji se dogajajo tako imenovane »breeding parties« ali »oploditvene zabave«, ki se organizirajo z namenom, da se Indijke oplodi s semenom belskega moškega, saj je želja po belih otrocih pri indijskih ženskah tako velika. V državah Južne Amerike in Azije je bela polt videna kot statusni simbol in privlačna, željena karakteristika. Zelo velik je trg raznih lepotnih pripomočkov in krem za beljenje kože. Temu bi lahko spet rekli neke vrste rasna diskriminacija.
Evropejci imajo v teh deželah mnogo večje zaposlitvene možnosti, pa čeprav ne kažejo zadostnega znanja. Mnogo anekdot govori o tem, da zaposlijo kogarkoli, le da je Evropejec.
Podjetja najemajo Evropejca kot model, da pozira v fotografijah za predstavitev podjetja. Tako se pokažejo javnosti v boljši luči. Nekateri etnični priseljenci v državah zahodnega sveta se pritožujejo nad težavnostjo pri iskanju romantičnih zvez. Tudi ženske iz njihove etnične
127
skupine raje izbirajo ostale pripadnike. Stopnja osamljenosti in samomorov azijskih moških v Evropi in Ameriki je na alarmantnih nivojih. Obsedenost azijske družbe z evrocentričnimi potezami se kaže še posebej v njihovi »anime« kulturi. To so risanke, ki so vedno upodabljale like z evrocentričnimi potezami, ki pa živijo na Japonskem in govorijo v japonščini. Takšen je tudi film iz leta 1971 z naslovom»Death in Venice«, v katerem igra igralec Bjorn Johan Andresen. Na Japonskem je bil pravi fenomen. Japonci so bili tako navdušeni nad izgledom tega igralca, da je tam postal zvezda, začeli so ga upodabljati na mnogih risbah in postal je inspiracija za današnji tipični videz japonskih anime risank.
To so nekateri od primerov družbene etnične in genetske diskriminacije ali celo rasizma, ki pa je lahko pozitiven ali negativen – oziroma pozitiven za eno skupino in negativen za drugo. Je pa to diskriminacija, ki ne sloni na predsodkih ali sovraštvu, ampak na naši genetiki in obnašanju nevronov v naših možganih, čustvih in signaliziranju hormonov.
Viri in literatura:
Wikipedia. https://sl.wikipedia.org/wiki/Diskriminacija (Dostopno:29.12.2022)
128