152
Naselje: Koper Občina: Koper
Naslov: Cankarjeva ul. 11, 13, 15, Bazoviška ul. 1 Področje: A
Obdobje: prazgodovina, rimsko obdobje, pozno rimsko obdobje
Vrsta dela: 6, 7
V Soglasju k lokaciji za nadomestno gradnjo poslovno- stanovnjskega objekta na pare. št. 207, 208 in 209 vse k.o. Koper, ki ga je izdal MZVNKD Piran je bilo zahtevano, da se v 1. fazi na omenjenih parcelah izvede zaščitno arheološko sondiranje. Ministrstvo za kulturo je izdalo dovoljenje 23.02. 1993 (št. 617-01/93).
Po dogovoru z MZVNKD Piran sem 05.07.1993 pred- ložil investitorju GIP STAVBENIK D.D. Koper po- nudbo in sicer kot samostojni raziskovalec. V pooblastilu mi je MZVNKD Piran določil pogoje pod katerimi lahko izvajam arheološke raziskave in strokovni nadzor.
Finančni servis mi opravlja MIC, podjetje za izo- braževanje in svetovanje d.o.o. Ljubljana, ki je z investitorjem 05.07.1993 podpisal pogodbo za iz- vedbo zaščitnega arheološkega sondiranja v Cankar- jevi ulici 11, 13, 15 in Bazoviški ulici 1.
Arheološke raziskave je v celoti financiral investitor GIP Stavbenik d.d. Koper.
Arheološka ekipa (2 dipl. arheologa, 2 študenta arheologije in 4 delavci, ki jih je najel investitor) je po dogovoru tako z investitorjem kot tudi MZVNKD Piran pričela z delom na terenu 6. julija 1993. Delo na terenu smo zaključili v dogovorjenem roku 7.
avgusta 1993.
Kljub strojni odstranitvi ruševinskega materiala smo teren pred pričetkom izkopa še ročno očistili (na absolutni višini med +840 in 940 cm) ter zakoličili sondi A in B. Sondo A smo postavili v smeri V - Z, to je vzporedno s Cankarjevo ulico in približno 10 m severno od nekdanje južne fasade porušenih objektov.
Dolžina sonde A je 22 m in smo jo razdelili na 11 kvadrantov velikosti 2 x 2 m. Širina obeh sond je namreč 2 m. Pravokotno na sondo A smo postavili sondo B (smer S - J), tako da jo seka v kv. 4. Dolžina sonde B je 20 m in smo jo prav tako razdelili na 10 kvadrantov. Pri štetju kvadrantov v sondi B smo sečiščni kvadrant A/4 izpustili.
Kvadrante 7 - 11 v sondi A in 6 - 9 v sondi B smo izkopali do lapornate osnove, ki je na absolutni višini okoli 670 cm. Ostale kvadrante smo izkopali do višine okoli 770 cm, kjer je bila že sterilna rumeno rjava ilovica.
Ob ostankih temeljev zadnjih treh porušenih objektov (osrednji je bil na podlagi arhitekturnih raziskav opredeljen kot gotski) smo odkrili tudi nekaj starejših, ki pa jih zaradi fragmentarnosti za sedaj še ne moremo natančneje interpretirati. Dno temeljev je na višini okoli 820 cm, kjer se že začenja plast rumeno rjave ilovice. Vanjo je bila v sondi A, kvadranti 1 do 7, položena še ena vrsta kamenja (brez maltne vezave), ki pa ima odklon JZ - SV glede na zid 1 v isti sondi.
Na podobni višini okoli 830 cm smo v kvadrantih 1 in 2 sonde B odkrili ostanke še dveh zidov, katerih smer je prav tako V - Z. V obeh primerih je bila ohranjena samo ena vrsta kamenja. Ostanke podobno grajenih zidov smo našli še v kvadrantoma 10 in 11 sonde A, ter kvadrantu 7 sonde B.
Koper, Cankarjeva ulica, merilo 1:100 (pomanj. na 33 %)
Koper, Cankarjeva ulica, Tabela 2 (pomanj. na 80 %)
Koper, Cankarjeva ulica, Tabela 1 (pomanj. na 60 %)
Med izkopanimi drobnimi najdbami je najstarejša kamnita retuširana klina, ki je bila izdelana najkasneje v mlajši kameni dobi. Iz časa pred Kristusovim rojstvom je še polovičen as rimske republike (verjetno 2. st. pred Kr.).
Številčnejše pa so najdbe iz časa pozne antike 5. do 7.
st. Večinoma gre za fragmente amfor vzhodno me- diteranskega izvora in tako imenovanega kuhinjskega posodja. V isti čas postavljamo tudi najdbo bakrenega prstana z razširjeno prednjo stranjo, ki je okrašena z vrezanim križem.
Fragment kamnitega ovalnega stebrička bifore (?) bi lahko postavili v gotsko obdobje.
Dobra polovica izkopanih predmetov (prevladujejo fragmenti keramike, nekaj je tudi steklenih in ko- vinskih) pa sodi v čas od 16. stoletja dalje.
Opravljena terenska dela so potrdila predvidevanja, da se nahajamo na terenu, ki je bil obljuden najkasneje v času pozne antike to je po 5. stoletju. Najdbe frag- mentov amfor pa dokazujejo povezave Kopra - bi- zantinskega Justinopolisa - z vzhodnim Mediteranom.
Podobne najdbe so bile najdene na bližnjih lokacijah kapucinskega vrta in bivšega samostana sv. Klare (glej:
R. Cunja, Kapucinski vrt, Arheološki pregled 27, 1986; isti, Koper med Rimom in Benetkami, razstavni katalog, 1989). Kamenodobna retuširana klina je bila na raziskovano lokacijo skoraj zanesljivo prinešena pozneje. Verjetno velja isto za republikanski novec, saj je verjetnejša lokacija istodobne Aegide Sermin (glej J. Šašel, Koper, Arheološki vestnik 25, 1974, 446 ss).
Da je bil ta predel nekdanjega otoka urbaniziran že v gotiki, so potrdile že omenjene arhitekturne raziskave.
Urbanizacijo v začetku 17. st. pa dokazuje tudi Finijev načrt Kopra iz leta 1619.
Vsi arheološki posegi na obravnavani lokaciji so dokumentirani (stratigrafsko - SE), z risanimi profili kot tudi šestnajstimi fotoskicami narejenimi s stativa.
Vsi potrebni posnetki: geodetski, foto črnobeli in dia so bili prav tako narejeni med raziskavami.
Najdeni ostanki živalskih kosti so bili dani v analizo.
Na čiščenju oziroma konsesrviranju so tudi vse kovinske najdbe z izjemo novcev. Določitev teh je že opravil A. Šemrov (Numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani).
Ker je arheološka komisija v sestavi: Dr. Marijan Slabe, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, Matej Zupančič, Pokrajinski muzej Koper, Mojca Guček, Marko Stokin, oba MZVNKD Piran in Damijan Snoj sam. kult. del. sklenila, da je treba sondiranje nadaljevati, sem investitorju že poslal ponudbo za drugo fazo zaščitnih arheoloških raziskav, ki bo dopolnila dosedanje rezultate.
Damijan Snoj
153
Naselje: Koper Občina: Koper
Naslov: Tovarniška ulica Področje: A
Obdobje: rimsko obdobje, stari vek, novi vek Vrsta dela: 6, 7
Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran je v Soglasju k lokaciji za nadomestno gradnjo poslovno - stanovanjskega objekta na pare.
št. 1331, 1332 in 1333, vse k.o. Koper (S/III. - 1441- 92) zahteval, da morajo biti pred pričetkom gradbenih del na omenjenih parcelah izvedena zaščitna arheolo- ška izkopavanja.
Po dogovoru z MZVNKD Piran sem 12.10.1992 predložil investitorju GIP Stavbenik d.d. Koper ponudbo in sicer kot samostojni raziskovalec. V po- oblastilu, izdanem 23.11.1992 (S/III-1801-92), mi je MZVNKD Piran določil pogoje pod katerimi lahko izvajam arheološke raziskave in strokovni nadzor.
Pogodba za izvedbo zaščitnih arheoloških izkopavanj v Tovarniški ulici 8,10 in na Vojkovem nabrežju 17 v Kopru je bila podpisana med servisnim podjetjem izvajalca MIC d.o.o. in investitorjem 08.02.1993 (PO 13-93.POG).
Za opravljanje omenjenih arheoloških raziskav je Ministrstvo za kulturo 05.01.1993 izdalo odločbo (št.
617-96/92).
Arheološke raziskave je v celoti financiral investitor GIP Stavbenik d.d. Koper.
Arheološka ekipa (2 dipl. arheologa, 3 študenti arhe- ologije in 6 delavcev, ki jih je najel investitor) je po dogovoru z investitorjem kot tudi MZVNKD Piran pričela z delom na terenu 15. februarja 1993 in ga zaključila v dogovorjenem roku 26. marca 1993.
Po očiščenju, na absolutni višini med +130 in 150 cm, smo celoten teren razdelili na tri sektorje (A, B in C) ter 14 kvadrantov velikosti 4 x 4 m.
Raziskana je bila povprečno dober meter debela kulturna plast z ostanki arhitekture in drobnimi najdbami, ki segajo v čas od zgodnje antike do danes.
Najstarejši izkopani najdbi sta fragment dna sigilatne posode s kvadratnim dvovrstičnim žigom (T. 1:2) in zaključek amfore - verjetno s Knidosa - (T. 1:4), ki ju po analogijah lahko postavimo v čas 1. stol. pr. ali 1.
stol. po Kr.
Ob fragmentih domače keramike (T. 1:3; T3:l-5), katerih izdelavo lahko postavimo v poznoantično ozi- roma zgodnjesrednjeveško obdobje (5.-10. st.) smo našli tudi dva fragmenta amfor (T. 1:1; T.2:l) vzhod- nomediteranskega izvora, izdelana v času med 5. in 7. stoletjem.
Najstarejši arhitekturni ostanki (glej prilogo - zid grajen v suhozidni tehniki) ne dopuščajo celovitejših rekonstrukcij, ker se nadaljujejo tudi izven raziskanega območja. Gre za ostanke zidu, ki je grajen v suhozidni tehniki iz velikih kamnitih blokov (velikosti 30 x 40 x 80 cm), katerega potek v smeri S - J (z rahlim odklonom proti Z) smo odkrili v sondah 4 in 5.
Omenjen zid je ležal na trdni lapornati osnovi med absolutnima višinama -100 in -120 cm. Zid je do ohranjene višine 120 cm grajen stopničasto. Prvi cokel je na globini -70 cm, po prvi vrsti kamnitih blokov, medtem ko je drugi cokel na četrti vrsti (na višini približno 0 m). Ker je celotni odkriti del opisanega zidu v dolžini 8 m v vzhodnem profilu (v katerega se tudi nadaljuje) nismo mogli ugotoviti njegove širine.
V kvadrantih 1 in 5 smo odkopali podobno suhozidno grajena zidova (?), morda samo ruševine (?), katerih potek je približno pravokoten na opisan zid. Nanj je
