EŠD: 236 75 Naselje: Koper Občina: Koper
Ime: Koper - arheološko najdišče Koper Področje: A
Obdobje: srednji in novi vek
V skladu s kulturnovarstvenimi pogoji, izdanimi Mestni občini Koper kot investitorju širitve komunalnih privezov v Kopru, je Skupina za podvodno arheologijo ZVKDS v sodelovanju z ZVKDS, OE Piran, med 20. in 25. 10. 2005 izvedla preventivno arheološko raziskavo območja starega mandrača v Kopru (pare. št. 1390 in 1543 k. o. Koper), med januarjem in marcem 2007 pa je izvajala tudi nadzor nad poglabljanjem morskega dna med Semedelsko promenado in obstoječim pomolom v mandraču. Tehnično podporo pri podvodnih delih v letu 2005 so zagotovili Potapljači Luke Koper in Športno društvo Trident. Ekstenzivni podvodni pregled morskega dna s kolekcijo površinskih najdb, ki je bil opravljen v dveh delovnih dneh, je zajel večji del potencialno ogroženega območja zahodno od današnjega pomola v izmeri okoli 160 x 65 m.
V plankvadratni mreži, ki je potekala vzporedno s pomolom, je bilo skupno pregledanih 56 kvadrantov oziroma zbiralnih enot s stranico 10 m. V okviru preventivne raziskave je bila izvedena tudi arheološka interpretacija sedimentov iz dveh vrtin v mandraču, izvrtanih za potrebe geomehanskih raziskav. Sest vzorcev sedimentov iz vrtine VI (KPM VI/vz 1-6) je bilo predanih v paleobotanično analizo na Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU v Ljubljani, arheološke
Amfora poznejše variante LRA 1 iz nasipa Porporelle (foto: D. Badovinac)
najdbe pa v trajno hrambo v Pomorski muzej
"Sergej Mašera" v Piranu.
Kot arheološko zanimivo se je izkazalo obsežno kamnito nasutje, ki predstavlja ostanke nekdanjega valobrana in obenem služi tudi kot podlaga obstoječega pomola. Nasutju, širokemu med 10 in 18 m, ki ga sestavljajo do 30 cm veliki, delno zaobljeni kamni, lahko sledimo skoraj do konca današnjega pomola. Na površini nasipa ležijo posamični pravokotni bloki peščenjaka, ki jih lahko deloma povežemo z ruševino pomola ali starejšega valobrana. Manjši kamni se pojavljajo na deloma porasli površini dna še nekaj metrov proti zahodu.
Jedrni vzorec iz vrtine VI tik ob zahodni fronti pomola kaže, da je nasutje sestavljeno iz 2 m debele plasti (abs. globina -0,3 do -2,3 m) slabo zaobljenih peščenjakovih kamnov, velikih do 30 cm, in številnih lupin mehkužcev. Pod nasutjem leži morski sediment iz peščene gline s školjkami in pomešanim gruščem manjših dimenzij (2,3-2,8 m), ki navzdol prehaja v mastno sivo glino (2,8-6,8 m). V vzorcu iz vrhnjega dela te plasti (2,8 m) je bilo poleg številnih ostankov morske favne ugotovljenih tudi precej rastlinskih makroostankov. Največ je bilo grozdnih pešk vinske trte (Vitis vnifera) ter pecljev grozdnih jagod, nekaj pešk oljk (Olea europaea), lesno oglje ter še nekaj drugih nedeterminiranih rastlinskih ostankov. Radiokarbonska starost pešk vinske trte je 1122 ± 25 BP, cal AD 899, 920, 957 (KIA 30912).
Največja koncentracija arheološko zanimivih najdb je bila ugotovljena v 18 kvadrantih vzdolž osrednjega dela pomola. Do podobnih ugotovitev je privedel tudi arheološki nadzor poglabljanja morskega dna do globine 2,0 m, pri katerem je izvajalec uporabljal rezalno-sesalni bagrer in kopač na splavu - maoni. Nadzor se je opravljal na mestu odlaganja izkopanega materiala, torej na izpustu rezalno-sesalnega bagra ter na plavajočem objektu.
V skladu z dinamiko del se je ciklično izvajal tudi podvodni pregled profilov izkopa.
Med pridobljenim gradivom prevladuje keramični gradbeni material, kot so opeke in strešni korci ter različni recentni odpadki (steklo, keramika, kovina), arheološko in kulturnozgodovinsko zanimive najdbe pa vključujejo predvsem keramiko iz časa med 16. in 18. stoletjem (562 kosov ali 90 odstotkov najdb). Slabše zastopani so stekleni (15 kosov ali 2,37 odstotka najdb) in kovinski predmeti (7 kosov ali 1,1 odstotka najdb), med katerimi velja omeniti poznosrednjeveški ali zgodnjenovoveški bronast zvonec s polkrožno zanko. Poleg loncev je med keramičnimi najdbami
Izbor glaziranih skled (foto: D. Badovinac)
(303 kosi) posebej pogosta glazirana keramika severnoitalijanskih delavnic (slika 2), zastopana s krožniki s prstanastim dnom (63), krožniki (47), skledami (90) in vrči (37), najdenih pa je bilo tudi 15 tobačnih pip. Pri podvodnem pregledu je bila najdena poznoantična amfora bizantinske produkcije, verjetno poznejša varianta LRA 1 iz 6.-7. stoletja n. š. (slika 1).
Najdbe iz nasutja lahko najverjetneje obravnavamo kot odpad oziroma predmete, ki so bili odvrženi iz sidrišč in privezov na območju tako imenovane Porporelle, valobrana glavnega mestnega pristanišča za manjše ladje in galeje pred vrati sv. Martina. Sodeč po načrtih in vedutah mesta iz 17. in 18. stoletja, je bil valobran skoraj za polovico daljši kot današnji pomol, ki s svojim zalomljenim tlorisom posnema eliptično obliko nekdanjega valobrana. Ta je pred jugozahodnikom in zahodnikom ščitil tudi del pristanišča, ki se je širil na območje današnje tržnice.
V današnjem tlorisu in dimenzijah je pomol upodobljen na katastrskem načrtu iz leta 1819, ko je deloval še kot valobran. Na njegov vzhodni konec se je leta 1824 naslonila cesta proti Izoli, ki se je začela z mostičkom na mestu današnjih stopnic, medtem ko je prostor današnje tržnice in parkirišč še pred prvo svetovno vojno zavzemalo plitvo morje.
Andrej Gaspari, Miran Erič, David Badovinac, Metka Culiberg
EŠD: 236 76 Naselje: Koper
Občina: Koper
Ime: Koper - arheološko najdišče Koper Področje: A
Obdobje: srednji vek, novi vek
V sklopu prenove severne mestne obvoznice mesta Koper so poleg konservatorskega nadzora, ki ga je opravila dr. Sonja Ana Hoyer, potekali tudi arheološki nadzor z dokumentiranjem in posamična arheološka zaščitna raziskovanja na naslednjih lokacijah: Pristaniški trg, Belvedere in Ribiški trg. Dela so s posameznimi prekinitvami (arheološka dela so se prilagajala dinamiki gradbenih del) potekala od februarja 2006 pa vse do 29. 9. 2006, ko smo z arheološko sondo na ulici Belvedere želeli locirati potek srednjeveškega mestnega obzidja, vendar so sondiranja pokazala, da je bilo obzidje na tem mestu odstranjeno;
postavljeno je bilo neposredno na litološko osnovo, vsega 0,20-0,35 cm pod današnjo hodno površino. Dela na Pristaniškem trgu in na ulici Belvedere je vodil P. Predan, univ. dipl.
arheolog, arheološka sondiranja na Ribiškem trgu je vodila B. Hofman, univ. dipl. arheolinja.
Arheološki nadzor z dokumentiranjem sta izvajala T. Kajfež, univ. dipl. arheolog, in A. Semrov, arheološki nadzor nad vsemi opravljenimi deli in strokovni nadzor pa so izvajali spodaj podpisani.
V sklopu zaključnega poročila je bilo pripravljeno zgodovinsko poročilo o srednjeveškem mestnem obzidju (V. Prohinar, univ. dipl. umetnostni zgodovinar), zbirno geodetsko karto z vsemi posegi je posnel in pripravil A. Grilc, univ. dipl.
geodet.
Prvi poseg je potekal med 15. in 27. 3. 2006 v sklopu projekta prenove severne mestne obvoznice, sondiranje pa sta vodila mag. Draško Josipovič, univ. dipl. arheolog, in Primož Predan, univ. dipl.
arheolog. Ekipo so sestavljali tehniki Monika Arh, študentka arheologije, Boris Tušek in Aljaž Grbec ter trije fizični delavci.
Glede na to, da smo pričakovali prisotnost arheoloških plasti in ostanke starega mestnega obzidja, je bil naš glavni cilj ugotoviti natančen potek in ohranjenost mestnega obzidja ter naravo in globino stratifikacije na tem območju.
Sondo v velikosti 8,5 x 5,8 m smo locirali na delu, kjer se stikata cestišče in sprehajalna pot (priloga
1). V globino je merila 1,94 m. Do globine 0,3 m smo sondo kopali strojno, nato ročno do že omenjene globine. Vse arheološke znake smo
