pa je za zdaj v grobem zakitano. V nadaljevanju bo treba izvesti kitanje poškodb s finim ometom in re- tuširanje.
Robert Peskar
212
Naselje: Novo mesto Občina: Novo mesto Ime: ž.c. sv. Nikolaja Področje: UA, R Vrsta dela: 4, 5, 8
Župnijski urad Novo mesto - Kapitelj nas je zaprosil za soglasje za ogrevanje notranjščine ž. c. sv. Nikolaja s plinskimi sevalnimi telesi. Ker smo se na Zavodu s tovrstno tehnologijo srečali prvič in je redkost tudi v Slovenskem prostoru - njeno uporabo poznamo le v ž. c. v Brezovici pri Ljubljani in v evangeličanski cerkvi v Ljubljani - smo se z investitorjem, župnijskim ura- dom Novo mesto - Kapitelj, projektantom, digl. ing.
Tomažem Colaričem iz PROCESNEGA INŽENI- RINGA d.o.o. iz Domžal in Jožetom Kastelcem do- govorili za srečanje v kapiteljski cerkvi, kjer se bomo detajlno seznanili z omenjeno ogrevalno tehnologijo.
Ker plinska sevalna telesa ne ogrevajo zraka, temveč toplotno žarčijo neposredno na ljudi in predmete, smo kot pogoj za soglasje zahtevali, da mora biti ZVNKD Novo mesto pred in med ogrevanjem cerkve omo- gočen nadzor nad stanjem notranje opreme in da se v prezbiteriju in ladji namestijo merilci vlažnosti in tem- perature. Sklenjeno je bilo, da se bo ladja ogrevala s plinskimi sevalnimi telesi, ki bodo pritrjena na kovinsko ogrodje visela izpod stropa v obliki lestenca (načrt za lestenec je izdelal Jože Kastelec), sevalna telesa v prezbiteriju pa se vgradijo v steno nad sla- volokom. Opisana rešitev se nam je zdela najbolj pri- merna zato, ker se po eni strani sevalna telesa diskretno vključujejo v arhitekturno in likovno bogato notra- njščino cerkve, po drugi strani pa se je lahko celotna plinska napeljava izvedla z minimalnimi gradbenimi posegi zgolj v obsegu cerkvenega podstrešja. Dela je izvedlo Gradbeno podjetje PIONIR iz Novega mesta.
Robert Peskar
213
Naselje: Novo mesto Ime: ž.c. sv. Nikolaja Področje: UA
Vrsta dela: 4, 7
V letu 1996 se je na podlagi projekta, ki ga je izdelal Josip Ušaj, dipl. ing. el., izvedla zunanja razsvetljava kompleksa kapiteljske cerkve sv. Nikolaja v Novem mestu.
Tomaž Golob
214
Naselje: Novo mesto Občina: Novo mesto
Ime: Mlini in žage na reki Krki Področje: T
Vrsta dela: 1
Naloga inventarizacije naravne in kulturne dediščine na reki Krki na območju mestne občine Novo mesto je stekla poleti 1996. Opravljen je bil pregled vseh objektov na vodni pogon ob reki Krki v sodelovanju s Tadejem Bratetom, svetovalcem za tehniško dediščino pri Upravi RS za kulturo. Opisano je bilo stanje teh objektov, preverjeni zgodovinski podatki o teh objektih in pregledana literatura, ki se nanaša na vodne pogone.
Naloga je še v delu, zaključek je predviden konec januarja 1997.
Finančno je nalogo omogočila mestna občina Novo mesto.
Judita Podgornik
215
Naselje: Piran Občina: Piran
Ime: župna cerkev sv. Jurija Področje: UA, A, R
Vrsta dela: 4, 6, 7
V letu 1994 so bili do predzadnje faze restavrirani angeli s stranskega oltarja župne cerkve sv. Jurija v Piranu, restavratorske posege je opravil Restavratorski center RS.
V tem letu so bile opravljene nedestruktivne arhe- ološke raziskave v cerkvi in na celotnem področju oko- lice cerkve. Vsa dela je izvajal Techno ftitur service iz Modene.
Zaradi izdelave idejnega projekta in statične sanacije ostrešja je RC RS izdelal posnetek obstoječega stanja strešne konstrukcije. Restavratorski center RS je izde- lal idejni projekt sanacije strešne kritine in izdelal potrebno študijo statike v sodelovanju z ing. S. Ribni- karjem. Poseg za zamenjavo strešne kritine celotne cerkve izvaja Župni urad Piran, kateri bo še v tem letu pristopil k posegu. Del sredstev spomeniškovarstvene akcije je bil sporazumno z Župnim uradom Piran namenjen za dodatno izolacijo strehe zaradi platen na stropu ladje.
Pred pričetkom sanacije ostrešja in zamenjave kritine, je bila narejena zaščita vseh stropnih slik, da ne bi med posegom prišlo do poškodb na platnih. Zaradi pre- gleda stropne konstrukcije in nadaljne restavratorske obdelave je bilo treba sneti osrednjo ovalno sliko. V zadnjem delu prezbiterija je bila urejena začasna re- stavratorska delavnica, saj je slika zelo velikih dimenzij in močno poškodovana (strgana), zato ni primerna za transport v restavratorsko delavnico.
Ob 650-letnici piranske župnije je bila restavrirana oltarna slika sv. Jurija, restavratorski poseg je opravila Mira Ličen-Krmpotič. Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran je ob jubileju pripravil razstavo o opravljenih delih spomeniško-
varstvene akcije obnove župne cerkve, ki poteka od leta 1991 dalje. Razstava je bila dvojezična (itali- janščina) in je bila na ogled v turistični sezoni.
V mesecu decembru 1994 je MZVNKD Piran, RC RS v sodelovanju z Župnim uradom Piran in Slo- venskim konservatorskim društvom organiziral stro- kovni enodnevni simpozij s predstavitvijo interdisci- plinarnega načina dela in s tem povezanim meto- dološkim pristopom prezentacije sakralnega spome- nika. Simpozija se je udeležilo približno 80 konserva- torjev iz vseh slovenskih zavodov.
Mojca Guček
216
Naselje: Piran Občina: Piran
Naslov: Bolniška ulica Področje: A
Obdobje: rimsko obdobje, srednji vek, novi vek Vrsta dela: 6, 7
Podjetju Projektiva inženiring Piran je Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Piran izdal Soglasje za obnovo objekta Bolniška 1 v Piranu, na pare. št. 865 k.o. Piran - mesto pod pogoji, da se med drugim predhodno opravijo zaščitne arheološke raziskave (S/III. - 663 - 93).
Po dogovoru z odgovornim konservatorjem g. B.
Purgerjem sem predložil investitorju PIP-u ponudbo in sicer kot samostojni raziskovalec. V pooblastilu, izdanem 18. 05. 1993 (O/II. - 1049 - 93), mi je MZVNKD Piran določil pogoje, pod katerimi lahko izvajam arheološke raiskave in strokovni nadzor.
Na željo PIP-a je bila sklenjena pogodba med ser- visnim podjetjem izvajalca MIC d.o.o. in SGP Koper samo za polovičen obseg del. 11. 06.1993 je bil dodan
in podpisan aneks k omenjeni pogodbi (2/5 - 146/93) prav tako s podjetjem SGP Koper.
Za opravljanje omenjenih arheoloških raziskav je Ministrstvo za kulturo na podlagi zahtevka MZVNKD Piran (O/II - 935 - 93) izdalo odločbo 05. 05. 1993.
Ker v prednjem delu (gledano s Tartinijevega trga) objekta niso bili predvideni posegi v arheološke plasti, smo raziskali le drugo SV polovico objekta (glej planum in foto 1,2).
Raziskana je bila povprečno meter debela kulturna plast z ostanki arhitekture in drobnimi najdbami, katerih glavnino (približno 500 kg !) datiramo v čas zgodnje antike - 1. st. pred in po Kr.
Začetna višina raziskanega področja je zaradi dviganja terena rasla od +180cm do +280 cm absolutne višine.
V kvadrantu 3 (foto 1:1) pa smo poglobili izkop do trdnega - sprijetega grušča, ki se je začel na globini - 5 cm. Nad njim je bila še približno 50 cm debela sterilna plast grušča ter nad njo kulturne plasti.
Najglobja kulturna plast (SE 024) je bila polna ostankov antičnih opek in amfor ter drugega posodja, ki pa so bili vsi zaobljeni. Glede na absolutne višine med katerimi se je ta plast nahajala (+50 do +120 cm) je zelo verjetno, da je zaobljenost posledica delovanja morja, ki je še pred sto leti napolnjevalo mandrač na mestu današnjega Tartinijevega trga.
Mogoče je, da so z razbitimi opekami, amforami in drugo keramiko zasipavali obrežje nekdanjega man- drača. Lahko pa smo z našimi raziskavami prišli v bližino antičnega skladišča, za kar bi prav gotovo lahko govorili tudi številni fragmenti amfor, kot tudi njihovih pokrovov. Ostanki finejšega namiznega posodja (si- gilata, s črnim premazom, vrči...) so procentualno skromno zastopani.
Datacijo keramičnih najdb dopolnjuje tudi novec - as cesarja Domicijana (Domitianus 8 1 - 9 6 ) iz konca 1.
st. (opredelitev novca opravil A. Semrov, Numizma- tični kabinet Narodnega muzeja Ljubljana).
