Čeprav se je že v obdobju Levčevega (1899) in prvega Breznikovega pravopisa (1920) pri Škrabcu3 omenjalo anketo kot merodajno za pravopisna (a ne pravorečna) vprašanja, pa je bilo odločanje o t. Pričakovanje, da je mogoče doseči pravopisni »optimum«, kakor se je že leta 1970 za angleščino odločil Noam Chomsky, je utopično in za razvoj knjižnega jezika hkrati zavirajoče.
I Pravopis in drugi »predpisi«
V SSKJ je glagol v normi v prvem slovarju opredeljen kot "s predpisom, zakonom določiti, kaj sme ali mora biti", v VST pa kot "urediti po pravilih ali predpisih (enotno); . V jezikoslovju izraz (književnojezikovna) norma se pogosteje uporablja v pomenu 'kodificirana norma', kar sovpada z opredelitvijo norme in normiranja v SSKJ (torej norma kot predpis, določilo).
PRAVOPISNA NORMA PROTI NORMAM DRUGIH VED IN PODROČIJ ČLOVEKOVEGA DELOVANJA, RAVNANJA
- Vpis v Poslovnem registru Slovenije in njegove posledice
- Nepravni razlogi za odstopanja od pravopisne norme
- Trojnost imen zdravil
- Kodifikacija v (področnih) priročnikih
- Imena avtomobilskih znamk, modelov in različic modelov
- Med individualnim in generičnim
Apaurin, persen, viagra), poleg tega vsaj eno generično ime (aminopirin) in imena farmakoloških skupin (npr. analgetik, antirevmatik). Čeprav ime podjetja in znamka avtomobila običajno sovpadata (npr. Fiat, Ford, Volvo), to ni nujno tako: npr.
PISANJE IMEN IZDELKOV IN ZNAMK
Iz teorije v pravopisno prakso
Če bi razloge za pisanje imen z malimi črkami želeli pojasniti z odločitvijo uporabnika, da tudi v »ljudski« rabi imena izdelkov piše z malimi črkami, kar pravopisna pravila v nekaterih poglavjih pravzaprav predpisujejo (npr. .. 148), je za uporabnika pa je problematičen tudi koncept »vljudnosti«, saj – kljub temu, da je pojem ljudske rabe besede definiran v jezikoslovju9 – ne vemo točno, v katerih besedilih se ta poimenovanja lahko »vljudno« uporabljajo. . Razlikovanje znotraj posameznih kategorij imen bi se lahko izkazalo za primerno tudi za prikaz imen drugih kategorij, saj je med lastnimi lastnimi imeni pri umeščanju posameznih kategorij v sistem precej zadržkov (npr. imena priznanj, zgodovinskih dogodkov, državnih praznikov, imen institucij in njihove zgradbe, bolezni itd.
II Pereča pravopisna vprašanja in njihovo reševanje
Pridevniki iz lastnih imen kot pravopisna kategorija
Lastnoimenski pridevniki, ki bi jih morda lahko imenovali lastnoimenski pridevniki,1 sodijo med pravopisno problematične besede v slovenščini in obsegajo široko skupino pridevnikov, ki jim je skupna lastnoimenska motivacija. 1 Pojem lastnoimenski pridevnik je omejen samo na svojilne pridevnike in izpeljanke osebnega lastnega imena z izrecno izključitvijo pridevnikov s končnico -ski (Toporišič 1992: 92).
V Slovenskem pravopisu so pridevniki iz lastnih imen tradicionalno zajeti v poglavju o pisanju »lastnih pridevnikov« iz osebnih lastnih imen, npr.
Slovar bo v tej pravopisni kategoriji obvestilen, če bo ustrezno razmejil rabo velike oziroma dvojnične velike in male začetnice pridevnika. Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd .) – Državna založba Slovenije (zal.
PISANJE ZAČETNICE V PREDLOŽNIH LASTNIH IMENIH
Predložnost zemljepisnih imen
Nekateri toponomastiki (Frančič pri predložnoimenskih toponimih govorijo o arhaičnih skladenjskih zgradbah, delih dia- loga, ki so pravzaprav odgovori na vprašanje Kje. Šimunović ob tej problematiki navaja, da so z univer- bializacijo predložnih zvez najpogosteje nastajala imena naselij (naselje za grabom > Zagreb), ki le redko ohranjajo prvotno predložno obliko; slednja je kot oblika posrednega poimenova- nja s pomočjo drugega objekta (imenovana tudi relacijski ojkonim) pogosta v mikrotoponi- miji in pri imenih mestnih delov, npr.
Rešitve v slovenskih pravopisnih priročnikih
V zaključku poglavja, posvečenega predlogom, je še poudarjeno, da se morebitnim dvoumnostim najbolje izognemo, če navedemo vrstniško oz. z veliko začetnico: Na Logu, Pri Fari, Za Vrhom, Pri Treh Hišah, Pri Vasi - Pri Stari vasi (imena naselij); Na Klancu, Pod Trančo, Na Levem bregu (imena delov mesta, ulic� � ).
Uresničevanje pravopisnih pravil v praksi ter pregled kritik in alternativnih predlogov
Da bi se izognili čim večjemu številu različnih konceptov in posledično neenotnih rešitev, se ledinski registranti v prvi fazi registracije trudijo izogibati zapisovanju predlogov, še posebej pri imenih, kjer se kot predloga pojavljata na in v, saj je motivacija imena Na Klancu, Težko spremenimo register, če se kraj imenuje Klanec ali Log. Zato se je Karniçar s svojim predlogom vrnil k Planu (1981), ki konkretno rešuje problem predložnih samostalnikov18 (Pod pečmi, Na gori, Na vratih, Na logo, Pod logom, Na Koglju), a ima tudi slabost. : na zemljevidih se sedaj druga ob drugi pojavljata obliki Na Produ in Kuharjev prod.
PISNO PODOMAČEVANJE NOVEJŠIH PREVZETIH BESED V SLOVENŠČINI
- O prilagajanju prevzetega besedja zakonitostim slovenščine s stališča izrazne prilagoje- nosti slovenskemu jeziku največ izvemo iz pravopisnih priročnikov, saj se v slovenskem pro-
- Pričujoča raziskava o pisni prilagojenosti novejšega tujega izrazja slovenskemu jeziku obsega izbran nabor izrazja s področja ekonomije, tehnologije, hrane, športa, zdravja in poli-
- Preverjanje, kako uporabniki zapisujemo novejše prevzeto besedje, bomo začeli z obrav- navo tistih prevzetih besed, za katere gradivo izpričuje dvojnični zapis, torej citatno in podo-
- Ob pregledu palete zapisovalnih različic za posamezne novejše prevzete besede pa smo v gradivu izluščili tudi take, ki »segajo korak dlje« v procesu podomačevanja, kot je predvideno
Neustaljene vmesne različice, pri katerih je proces podomačevanja izpeljan le delno ali celo neustrezno glede na zakonitosti pri razmerju glas – črka v izvornem jeziku, iz katerega pre- vzemamo, nam dokazujejo, da je pisno podomačevanje za uporabnike vse prej kot enostavno 2 O rabi te besede na spletnih forumih glej Jakop. Ob tem pa je treba upoštevati, da prilagajanje tujega besedja zakonitostim slovenščine ni povsem predvidljiv proces.
GLASOVNO DOMAČENJE LASTNIH IMEN IZ NELATINIČNIH PISAV
Razen v izjemnih primerih, povezanih s kolonialno preteklostjo (npr. prevzem arabščine v španščino), iste oblike uporabljajo tudi drugi zahodnoevropski jeziki. Nekateri jeziki (npr. ukrajinščina) se zgledujejo po angleških sistemih prečrkovanja, drugi (npr. beloruski) pišejo šumnike enako kot gajica, tretji (npr. ruščina) uporabljajo več kot en sistem.
TUJIH MOŠKIH LASTNIH IMENIH IZ EVROPSKIH JEZIKOV, ZAPISANIH V LATINIČNIH PISAVAH
- Črka za soglasnik
- Samoglasniško dvo- ali veččrkovje a) Zapisano s črkami za samoglasnike
- Soglasniško dvo- ali veččrkovje
- Nemi -e za c in g ter dvo- in veččrkovjem a) Za c in g
- Nemi -d in -g
- Nemo dvočrkovje -gh
8 Samoglasnik ali soglasnik se imenuje glede na glas (npr. -ew je dvojni samoglasnik za glas -u/-ú ali -ju). Neobvezno ga je razširiti na samostalnike z govorjenim -r, ne razširimo pa ga na tiste, ki že imajo v izgovoru deblo -j (npr. Bligh [bláj], Castlereagh [kásəlrej]).
PRAVOPISNA OBRAVNAVA ANGLEŠKEGA NEMEGA -E
- Kadar končni -e sledi soglasniku, na primer v besedah collapse ('zrušiti'), twelve ('dvanajst') in serve ('streči'), je v moderni angleščini večinoma glasovno neizražen, zato se je zanj uvelja-
- Sklanjanje
- Prva skupina: Blake – Blaka/Blakea
- Druga skupina: Wilde – Wilda/Wildea
- Tretja skupina: Wallace – Wallaca/Wallacea in George – Georga/Georgea To skupino bomo obravnavali na primeru osebnih imen Wallace in George
- Besedotvorje
- Prva skupina: Blake – Blakov/Blakeov
- Druga skupina: Wilde – Wildov/Wildeov
- Primer rabe in pravopisno pravilo Evro bankovci in kovanci
- Problem
Znova je opaziti tudi, da podatki iz korpusa FidaPLUS pričajo o večjem razkoraku med rabo in pravo- pisno normo kot podatki iz korpusa Nova beseda. Podatki iz korpusa Nova beseda razkrijejo sorazmerno visoko pogostnost imena: pojavi se 6301-krat, od tega 2430-krat v sklonih od rodilnika dalje.
RAZMEJITEV MED BESEDNIMI ZVEZAMI IN ZLOŽENKAMI V SODOBNEM JEZIKOVNEM GRADIVU
Besedotvorje in pravopisje: pojav je v porastu, zapis je obojen
Tudi obsežnejši pregled več kot 2100 novotvorb jezikovnega sistema po SSKJ (Logar 2003: zlasti 141–144) je pokazal, da je delež medglasovnih zloženk v tem sklopu tretjinski, pri Stramljiču Brezniku (2004) pa celo skoraj 40 % . Razprava Stramljiča Breznika (2005), ki prikazuje analizo celovitega sklopa novih povezav, ki ima v prvem delu okrnjeno prevzeto komponento tipa agro-, eko-, etno-, je potrdila, da gre za produktivni način. besedotvorja, ki je pod vplivom globalizacijskega jezika v zadnjem desetletju v slovenščini in drugih slovanskih jezikih v porastu (Stramljič Breznik 2005: 8; prim. tudi Stramljič Breznik 2003).
Slovaropisje: izhodišče je raba
Če pa gre za »zloženke, ki imajo v prvem delu konverzivni (samostalniški) pridevnik, [�] so navedeni konkretni primeri – če sta registrirani obe možnosti – v vrstnem redu, kot se piše ločeno, pisano skupaj", npr. npr. V LBS, ki se še dodeluje, je konverzabilnost besedne vrste, kot je npr. pojavlja ob samostalniku joga, kadar se pojavi v zvezi z joginim listom, označenim z omejitvijo »v pridevniški rabi« in dopolnjenim s kolokacijami in primeri iz korpusa, prim.
Splošna raba: evro bankovec … evrobankovec … evrski bankovec
GANTAR, Polona, idr ., 2009: Sporazumevanje v slovenskem jeziku (kazalnik 6) – Standard za izdelavo posamezne leksikalne enote v leksikalni bazi. Ljubljana: SAZU (izd .) – Državna založba Slovenije (zal). Jože Toporišič idr .) Ljubljana: SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd .) – Založba ZRC (zal.
NOVEJŠA SLOVENSKA LEKSIKA V LUČI OBRAVNAVE
4 Besedilne potrditve v materialnih virih (npr. v besedilnih korpusih Nova beseda in Gigafida, iskalnikih Najdi .si, Google; tudi v klasičnem Listkovnem kazalu besed, zbranih po letu 1991 v Leksikološkem oddelku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU). ) v nekaterih od teh tipov ponekod prikazujejo tudi zapis enot skupaj, vendar, če že, v bistveno manjšem obsegu kot zapis posamezno. Pri prevzetih leksemih je poleg citatnega zapisa v snovnih virih pogosto potrjen ali že prevladujoč podomačen zapis (npr. wellness, velnes), pri prevzetih dvobesednih leksemih pa je dvoumnost pogosto že bila. dokazano. v zapisu citata (npr. hitra hrana, hitra hrana; na spletu, na spletu).
SAMOSTALNIŠKIH ZLOŽENK V SLOVENSKEM PRAVOPISU 2001
- Slovar slovenskega knjižnega jezika I (1970)
- Devetdeseta leta – Slovenski pravopis 2001
- Pravila SP 2001
- Slovarski del SP 2001
- Prevzete, zlasti citatno pisane prve sestavine zloženk
- Kratične prve sestavine, ki alternirajo v zapis po črkovalnem branju kratic
- Tvorba priponskoobrazilnih pridevnikov kot sopomenskih variant k prvim sesta- vinam zloženk
- Leksemske enote, katerih prva sestavina je lastnoimenska
Zaradi takšne obravnave v Pravilniku slovarski del SP 2001 z načelno in dosledno opredelitvijo kategorije leksema SSKJ s št. vrste, vendar so te le izjemoma navedene v slovarskem delu za tovrstne spojine, večinoma pa ne (železo gama tudi železo gama, faktor rezus tudi faktor rezus).
PISANJE SKUPAJ IN NARAZEN V SLOVARJU NOVEJŠEGA BESEDJA SLOVENSKEGA JEZIKA
Kratice
CD, DVD, GSM, SMS, UMTS, USB, VIP itd., pri katerih je ta način snemanja potrjen v uporabi. Slovar novejšega besedja slovenskega knjižnega jezika pomeni precejšen odmik od ustaljenih slovarskih rešitev, saj (glede na dejansko rabo, potrjeno v korpusu Nova beseda) v več kot dveh tretjinah tovrstnih besednih zvez le navedite pisavo posebej.
LOČILA IN DRUGA PISNA ZNAMENJA V ELEKTRONSKIH BESEDILIH
Enako velja za internetne naslove (npr.
PRAVOPISNA OBRAVNAVA PRISTAVČNOSTI
Dvomljivo pa je, ali so naslednji (v prejšnjem navedku namenoma izpuščeni) vezniki dejansko priponski kazalniki: »npr. recimo; vključno, kot; zlasti, zlasti, predvsem, večinoma« (ibid.), saj lahko glede na svoj obseg uvajajo le »odvisnike«, ki s pomenskega vidika predstavljajo podmnožico, del ali tipičnega predstavnika tistega, kar označuje začetni samostalnik oz. se lahko pojavijo tudi lastnoimenske pripone, kjer med uporabniki ni nič manj dvoma o (ne)uporabi vejice kot pri osebnih lastnih imenih, npr.: Microsoftov najnovejši operacijski sistem (,) Windows 8( ,) drevesa se bo predstavil tudi tukaj.
POVEDNOST PRAVOPISNIH PRAVIL O TREH PIKAH
Nekončne enodelne tri pike
- Nekončne enodelne tri pike zaznamujejo
- Najpogosteje se postavi vprašanje, ali za nekončnimi tremi pikami pisati še vejico, če bi jo stavčna zgradba povedi brez teh pik zahtevala, saj nas zgledi v § 405 za nakazan »premor pri
Za upoštevanje pravil za vezaj, ki zaznamuje tudi spremembo skladenjske tendence (§ 387), vendar za njim ne postavljamo vejice, moramo uporabiti primer Tebi, za začeti za čečna ..., saj bi sicer so ostali tako sami. Pri Prešernu je vejica (in v nekaterih izdajah de namesto da), zato bi bilo bolje staviti tudi zadnje tri točke: Videl sem,. da le pet podaja slovensko ime, ...; zaradi jasnosti bi bilo še bolje, če bi bili v oglatih ali oglatih oklepajih.
Končne enodelne tri pike zaznamujejo
- Pravopisna pravila sicer s formulacijo »navadno ne pišemo« dopuščajo bodisi zapis dveh zaporednih pik, neskladenjske in skladenjske (§ 260), 25 bodisi končno piko za izpustnimi tremi
Iz zgledov (15 in 20) bi lahko le sklepali, da prvotna vejica pred tremi pikami na začetku stavka ni ohranjena, sredi stavka pa je postavljena pred tremi pikami, če zgradba oz. stavek to zahteva. Opozoriti je treba, da vejice pred narekovajem (npr. Zgrajene ceste, bolnišnice, namakalni sistemi ... > Zgrajene ceste, bolnišnice, namakalni sistemi ...) ne pišemo, razen če to zahteva zgradba stavka,26 , kot je primerno tudi za vejico po treh pikah (zgled 33).
Tri pike med povedma zaznamujejo premolk
Pike ne bi pisali po treh pikah, razen če pika sledi citiranemu stavku ali njegovemu delu, ki je v narekovajih (npr. Hladnik navaja primer »Slovenski roman – zlasti Jurčičev – se je razvil tako, da je bil del besede odstranjen (npr. r..., k...a) ali števke v številu (npr
KORPUSNA ANALIZA PODALJŠEVANJA SAMOSTALNIKOV MOŠKEGA SPOLA NA -O
- Obravnava lastnoimenskih samostalnikov v i SP Primere v preglednici 1 je mogoče razdeliti v nekaj skupin
- Samostalniki, ki jih v i SP ni
- Samostalniki, pri katerih je v i SP podaljšava eksplicitno navedena kot nepravilna Pri več kot polovici primerov iz preglednice 1 i SP podaljšavo eksplicitno navaja kot nepra-
- Samostalniki, pri katerih i SP ne opozarja na podaljšavo
- Podaljševanje lastnoimenskih samostalnikov v korpusu Gigafida
- Obravnava občnoimenskih samostalnikov v i SP Primere v preglednici 2 je mogoče razdeliti v nekaj skupin
- Samostalniki, ki jih v i SP ni
- Samostalniki, pri katerih i SP ne opozarja na podaljšavo
- Samostalniki, pri katerih je v i SP podaljšava eksplicitno navedena kot nepravilna V preglednici 2 je tudi nekaj primerov, pri katerih i SP na podaljšavo eksplicitno opozarja
- Primer, pri katerem i SP podaljšavo navaja kot ustrezno
- Podaljševanje občnoimenskih samostalnikov v korpusu Gigafida
HBO, PRO, GSO), samostalniki z naglasom -o po drugih pregibnih paradigmah (npr. stopnja, igralnica, biro) in drugi trivialni primeri (npr. iSP) tudi ne zajemajo lem, ki niso v skladu z obstoječo pravopisno normo (npr. odsotnost, evro ).
III Večravninskost pravopisa
S tem skušamo razširiti pogosto izrečeno predpostavko, da jezikovne korektivne službe v slovenskem prostoru mehanično prenašajo normative v svoje revizijsko delo, in sicer s tezo, da te službe hkrati ustvarjajo vzporedno jezikovno normo, ki je arbitrarna in orientirana iz predpisov v rabi. , a hkrati izrazito restriktivna – z izrazitimi omejitvami se vzporedna norma lahko odraža le kot povsem reducirana različica jezikovne kodifikacije, predpis v predpisu.2 V luči prenovljenega delovanja jezikovnih delavcev problematiziramo tudi uporabnost besednega dela veljavnega pravopisnega priročnika in hkrati z iste perspektive problematizirati jezikovne priročnike nasploh. Na primeru alternativne kodifikacije pokažemo, da jezikovno popravljanje v slovenskem prostoru pospešujejo tudi elementi subjektivnega popravljanja, predvsem slogovnega, vzroke za to pa iščemo v tradicionalističnem pogledu na vlogo korektorjev in jezika na enem mestu. roka. na drugi strani pa tradicionalno pravopisno tradicijo 3 V uvodnem delu prispevka predstavimo posebnosti slovenske jezikovne situacije in poudarimo razloge za heteronormnost ter poskušamo ugotoviti razloge za nastanek jezika. intervencijska služba.
PRAVOPIS IN KRIVI PISMOUKI
Jezikovna korekcija in SP 2001
Glede na ponujeno delitev na področju izdelave novih pravopisnih priročnikov, in sicer na strokovne, tradicionalne in pedagoške priročnike (Dobrovoljc) in ob upoštevanju, da lektorji s sedanjim priročnikom očitno niso zadovoljni, se zdi, da je strokovni pravopis priročnika bolj ali manj primeren. je edina možna izbira. SP 2001 v celoti sledi tradicionalnemu pravopisnemu načinu, vključno z vrednotenjem leksemov z normativnimi oznakami za stanje izbranih leksemov v knjižnem jeziku, in sicer prepovedano, nepravilno, odsvetovano ter z nazornimi ponazoritvami medleksemskih razmerij z oklepaji in drugimi grafičnimi oznakami. .
Vloga jezikovne korekcije
Po drugi svetovni vojni je jezik izgubil status svetinje in dobil status vrednote ter se tako desakraliziral. Po drugi svetovni vojni je bila večina novopečenih novinarjev, ki so prevzeli položaje politično kontroverznih poklicnih piscev, preslabo pripravljenih za tako odgovorno delo.
