DIGITALNA KNJIŽNICA IN SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI PROSTOR
Blaž LesnikBrina Jerič Tanja Curhalek Martina Kerec
Oddano: 06.01.2001 – Sprejeto: 14.05.2001
Strokovni članek UDK 02:004.738.52(497.4)
Izvleček
Digitalna knjižnica je termin za knjižnico sedanjosti in prihodnosti, ki je postala izziv tradicionalnim oblikam knjižničnega dela. Avtorje zanima predvsem slovenski digitalni prostor visokošolskih ustanov. V raziskavi so bile pregledane digitalne zbirke večine fakultet Univerze v Ljubljani ter na osnovi ankete pridobljeni podatki o uporabnikovih (študentovih) potrebah in seznanjenosti z digitalno knjižnico. Z ugotovitvami raziskave se pričakuje pozitiven vpliv digitalnih knjižnic na študij, iz rezultatov ankete pa spodbuda bibliotekarski stroki za nadaljnja raziskovanja. Anketa je bila izvedena konec leta 1999 na Filozofski fakulteti v Ljubljani (FF), v njej pa je sodelovalo 275 študentov FF. Rezultati so pokazali, da je študentom bibliotekarstva pojem digitalne knjižnice bližji in da ga pravilneje razumejo kot ostali študenti. Večina anketiranih študentov uporablja osebni računalnik pogosto in z veseljem. 71,1% študentov bibliotekarstva pozna izraz digitalna knjižnica, medtem ko je le-ta poznan samo 43,8% ostalih študentov. Večina anketiranih se je odločila za pravilno opredelitev pojma digitalne knjižnice (digitalna knjižnica je zbirka medsebojno povezanih sistemov in virov, dostopnih preko mreže), pri tem pa je po mnenju avtorjev šlo predvsem za ugibanje. V skladu z rezultati raziskave avtorji članka menijo, da se bo nadaljnji razvoj tudi v Sloveniji usmeril k izboljšavi izgradnje in k širši uporabi digitalnih knjižnic.
Ključne besede: digitalne knjižnice, visokošolske knjižnice, uporabniki, študenti, bibliotekarstvo
Professional article UDC 02:004.738.52(497.4)
Abstract
Digital library is a term for a library of the present and of the future challenging the traditional libraries. Authors are interested mostly in the digital space of Slovene academic instutions. In the research, the digital collections of most of the University of Ljubljana faculties are examined. A questionnaire was used to obtain information about the users' (students') needs and their acquaintance with the concept of the digital library. Two things were expected: the research was aimed at finding the positive effect of digital libraries on studies, and the questionnaire as an incentive in the library profession for further research. The questionnaire was made in the end of 1999 at the Faculty of Arts in Ljubljana (FF). It included 275 students of FF. The results showed that the students of librarianship had a better understanding of the term digital library than the students of other courses. A personal computer is used frequently and with pleasure by most questioned students. The term digital library is known to 71,1% of the students of librarianship, and only to 43,8% of others. Most of the students chose the correct definition of the digital library (the digital library is a collection of disparate systems and resources, accessible on the net), but that was, by the authors' opinion, mostly a lucky guess. According to the findings of the research, the authors believe that future development will improve and accelerate a wider use of digital libraries, in Slovenia as well.
Key words: digital libraries, academic libraries, users, students, librarianship
1 Uvod
Pisati o digitalnih knjižnicah v slovenskem prostoru pomeni soočiti se z novimi izzivi in trendi, ki spremljajo pojav digitalnih knjižnic. Slovenska knjižničarska stroka nima dolgoletne tradicije na področju razvoja, delovanja in tudi raziskovanja digitalnih knjižnic; še najbolje so se le-te uveljavile na področju specialnih in visokošolskih ustanov. Marsikatero podjetje ima že svojo digitalno knjižnico, ki pa ni dostopna zunanjim uporabnikom, zato lahko le predvidevamo število vseh digitalnih knjižnic specialnih ustanov v Sloveniji.
Lažje dostopne so digitalne knjižnice visokošolskih ustanov oz. fakultet, ki so namenjene ciljni skupini študentov in profesorjev ter so zanimive za nas kot študente. Te danes delujoče digitalne knjižnice fakultet delujejo predvsem kot pripomoček pri študiju in seveda klasičnim knjižnicam. Eksponentna rast osebnih računalnikov ter Interneta bo približala digitalno knjižnico vsakemu študentu. Pravzaprav bo njena uporaba postala obvezen del študija. Ker se zavedamo njenih prednosti1, bo to predvsem pozitivna sprememba, ki bo dvignila kakovost študija, saj bodo imeli študenti dostop do študijske literature brez časovnih in prostorskih omejitev. V kolikor pa nas navdušujejo te prednosti digitalne knjižnice, se moramo ob izgradnji le-te zavedati problema avtorskih pravic, s katerim smo se soočili tudi sami. Nastali tekst je tako rezultat raziskovanja fenomena digitalne knjižnice, ki postaja vsakdan v slovenskem prostoru, predvsem na področju visokošolskega izobraževanja2.
2 Teoretično ozadje digitalne knjižnice
2.1 Opredelitev termina »digitalna knjižnica«
1 Rezultati anket govorijo temu v prid.
Pisati o digitalnih knjižnicah pomeni dvoje:
1. soočiti se s terminološko neenotnostjo samega izraza (sinonimno se uporabljajo izrazi kot virtualna, elektronska, hibridna, gateway knjižnica, knjižnica brez sten ter knjižnica prihodnosti)3,
2. obstajajo različne opredelitve oz. definiranja koncepta digitalne knjižnice.
Avtorji članka uporabljamo izraz digitalna knjižnica, saj je »digitalna knjižnica najbolj svež in predvsem zelo razširjen termin, ki se danes skoraj izključno uporablja na raznih konferencah, na internetu ali v literaturi« (Cleveland, 1999). Različnemu pojmovanju digitalne knjižnice botruje tudi dejstvo, da jo uporabljajo različni uporabniki, ki jo poimenujejo vsak po svoje.
Digitalna knjižnica je torej:
• za informacijsko službo velika baza podatkov,
• za ljudi, ki delajo s hipertekstnimi tehnologijami, je digitalna knjižnica lahko določena aplikacija,
• tistim, ki se ukvarjajo z internetom, je lahko digitalna knjižnica internet sam oz. svetovni splet,
• za bibliotekarsko stroko pa je naslednji korak pri avtomatizaciji knjižnic, ki poteka že vrsto let.
Pravzaprav je digitalna knjižnica vse zgoraj našteto. Vendarle pa pojmovanja ne smemo posploševati in razumeti digitalne knjižnice enostavno kot internet. Svetovni splet je zbirka tisočih in tisočih dokumentov. Veliko ljudi zato pojmuje to ogromno zbirko kot digitalno knjižnico, ker lahko v njej najdejo željene informacije, prav tako kot lahko npr. naročijo priljubljeno zgoščenko ali opravijo elektronsko bančno transakcijo.
Vendar, ali je to res digitalna knjižnica? Clifford Lynch, eden vodilnih avtoritet na področju razvoja digitalnih knjižnic, pravi, da ni: »Včasih slišimo, da ljudje označijo internet kot svetovno knjižnico digitalne dobe. Vendar ta opis ne vzdrži niti čisto običajne presoje. Internet – in posebej še njegova zbirka multimedijskih virov – namreč ni bil osnovan za organizirano hranjenje in izposojanje dokumentov, kot to poznamo pri klasičnih knjižnicah. Lahko bi kvečjemu rekli, da gre za kaotično zbirko naključno objavljenih dokumentov. Torej na kratko: internet ni digitalna knjižnica« (cv: Cleveland, 1999).
Kaj je digitalna knjižnica? Zavedati se je treba, da so digitalne knjižnice knjižnice, za katere veljajo isti cilji in nameni kot za klasične knjižnice, to so zbiranje, obdelava, hranjenje in izposoja. V prvi vrsti so digitalne knjižnice še vedno knjižnice, za katere veljajo nekatere skupne značilnosti. Digitalne knjižnice so lahko samostojne zbirke in vsebujejo gradivo v elektronski obliki, medtem ko hibridne knjižnice lahko vsebujejo tako elektronsko kot papirno gradivo. Oboje nudijo jasen pregled vseh informacij in gradiva, ki jih ima knjižnica na voljo, vključujejo vse procese in službe, ki so hrbtenica tradicionalnih knjižnic, ter bodo še vedno služile določenim krogom, institucijam, skupnostim. Digitalna knjižnica torej mora, če naj logično nadgradi tradicionalno knjižnico, ohraniti njene značilnosti, vendar jih mora razvijati in razširjati ter vključevati vanjo nove tehnologije, procese in medije.
Če želimo objektivno definirati digitalno knjižnico, moramo izbirati izmed vrste različnih opredelitev. Tako smo se odločili, da prevzamemo opredelitev Garyja Clevelanda, ki pojmuje digitalno knjižnico kot »zbirko različnih sistemov in virov, ki so povezani preko mreže in integrirani drug v drugega ter namenjeni specifičnim namenom in uporabnikom« (Cleveland, 1999).
2.2 Organizacijski vidiki digitalne knjižnice
Digitalna knjižnica je v zadnjih letih pritegnila pozornost mnogih računalniških strokovnjakov, programerjev, raziskovalcev sistemov in strokovnjakov s področja bibliotekarstva, vanjo so usmerjeni mnogi veliki nacionalni projekti in druge raziskave. Toda digitalna knjižnica je pogostokrat raziskovana z močnim poudarkom na tehnologiji, medtem ko organizacijska vprašanja ne vzbujajo prav veliko pozornosti.
To poglavje zato govori o določenih organizacijskih vidikih, ki morajo biti proučeni za boljše razumevanje razvoja digitalne knjižnice. Pri tem se opiramo na članek Boba Travica (1999). Raziskava podaja razmerje med trendi v organizaciji knjižnic in digitalno knjižnico, kar je konceptualizirano v obliki štirih osnovnih modelov, ki se razlikujejo med seboj po obsegu, v katerem se oddaljujejo od obstoječe knjižnice. Ti modeli so nekakšen ideal, ki ga po vsej verjetnosti v praksi ne najdemo v čisti obliki, to pa so:
2) Notranje-organizacijski model (Interorganizational Model): digitalna knjižnica lahko gradi notranje-organizacijske odnose z namenom, da izmenjava bibliografske informacije in gradivo itd. Digitalna knjižnica je v okviru tega modela lahko v celoti motivirana, grajena in vzdrževana s pomočjo računalniške mreže. Primer tega modela je majhna knjižnica z omejeno knjižnično zbirko, ki pa vendarle nudi visokokakovostne usluge s pomočjo mrežne povezave z drugimi knjižnicami.
3) Sistemski model (System Model): tu nastopa digitalna knjižnica kot popolnoma nova organizacijska oblika, ki ima boljši dostop in dostavo gradiva, nudi močnejšo podporo uporabnikom. V tem modelu prevladuje digitalna/virtualna organizacija, za katero je značilno: dinamično vključevanje različnih organizacij v virtualno organizacijo, ki se pojavljajo kot ena sama organizacija; fizična oddaljenost med deli organizacije, ki so povezani preko elektronskih kanalov; in možnost ponudbe običajnih storitev. Te značilnosti kažejo, da digitalna knjižnica vključuje vidike mrežne organizacije.
4) Neposredovalni model (Disintermediation Model): knjižnica je del kroga, v katerem nastopajo avtor, založnik, trgovski posrednik, knjigarna, knjižnica, komercialni informator in uporabnik. V tem krogu vladajo različni odnosi, ki temeljijo na pretoku publikacij. Založniki in posredniki so ključni pri dobavi publikacij, medtem ko knjižnica posreduje med založnikom in uporabnikom, med posrednikom in uporabnikom ter delno med komercialnim informatorjem in uporabnikom. Ta model se sčasoma spreminja, saj nastopajo novi odnosi – založnik npr. dobavi knjigo neposredno uporabniku, še bolj radikalno spremembo pa predstavlja neposreden pretok publikacije od avtorja do uporabnika, kjer se preskoči vse faze pretoka. Tudi v primeru mrežnih knjigarn knjižnica ni več posredovalec dostopa publikacij za domačo uporabo. Ti novi odnosi knjižnico izključujejo iz njene ustaljene vloge, kar postane prikladno drugim elementom kroga. Založnik, knjigarna in avtor postanejo posredovalci digitalne knjižnice.
Travicove raziskave so pokazale, da je v ameriških univerzitetnih knjižnicah, ki jih je naključno izbrala American Library Directory, najvišje zastopan podsistemski model, najmanj oz. sploh pa ni zastopan neposredovalni model. Digitalna knjižnica ni zastopana kot radikalna sprememba v organizaciji, ampak je splošno mnenje o njej le nekoliko oddaljeno od klasične knjižnice. Digitalna knjižnica je torej največkrat prisotna kot podsistem znotraj knjižnične organizacije, bolj kot zbirka CD-ROM-ov kakor pa radikalno nova organizacijska oblika, kot predlaga sistemski model.
3 Digitalne zbirke fakultet Univerze v Ljubljani
Digitalne zbirke ljubljanskih fakultet smo pregledovali po določenem vzorcu: zastavili smo si pet ključnih vprašanj, ki se nanašajo na digitalne knjižnice, oz. njihovi pritrdilni odgovori predstavljajo glavne značilnosti visokošolske digitalne knjižnice.
1. Ali zbirka vsebuje seznam študijske literature? 2. Ali je študijska literatura navedena v polnem tekstu?
3. Ali zbirka vsebuje gradivo s predavanj, seminarske in diplomske naloge? 4. Ali so vključeni tudi primeri vprašanj za izpite in kolokvije?
5. Ocena oblikovne podobe zbirke.
Po pregledu večine ljubljanskih fakultet na svetovnem spletu smo ugotovili, da imajo vse fakultete že oblikovane predstavitvene strani. Nas so seveda zanimale predvsem digitalne knjižnice. V splošnem prevladujejo zbirke seznamov literature za študente, ponekod z abstrakti, lahko pa so prisotni tudi polni teksti predavanj, vendar je to bolj izjema kot pravilo. Približno pri tretjini pregledanih zbirk se nahajajo tudi vprašanja z izpitov in kolokvijev. Seznami seminarskih in diplomskih nalog so prisotni v manjši meri, opise vsebin predmetov pa najdemo skoraj povsod. Vse je v večji meri prepuščeno posamezni fakulteti in njenim interesom, ažurnosti ter zagnanosti študentov v tej smeri. Veliko je poskusov prav s strani študentov, ki zbirajo gradivo za digitalno knjižnico na lastno pobudo. Digitalne zbirke pa se tako po vsebinski zasnovi kot oblikovni podobi močno razlikujejo tudi znotraj fakultet, saj imajo različni oddelki popolnoma različen odnos do elektronske oblike študijskega gradiva in predstavitve svojega oddelka.
namenjene, oz. s pomočjo fakultetnih računalnikov ali z uporabniškim geslom. Zato nam je bil vpogled v prave digitalne zbirke oz. knjižnice fakultet onemogočen.
Od zbirk, ki so se najbolj približale pojmovanju digitalne knjižnice, velja omeniti zbirko elektronskih dokumentov (predvsem gre za online dostopne elektronske revije) »Virtualna knjižnica« (»Elektronska čitalnica«) Ekonomske fakultete4. Zbirka Medicinske fakultete »Digitalna knjižnica«5 nam nudi dostop do elektronskih revij v polnem tekstu (ISIS, JAMA) ali pa so dostopni abstrakti posameznih člankov (Zdravniški vestnik, Medicinski razgledi). Vanjo je vključena tudi zbirka medicinskih multimedijskih knjižnic. Prav tako vreden ogleda je dostop do elektronskih revij Centralne tehniške knjižnice6.
Posebej je potrebno omeniti še projekt »Virtualna univerza«7, ki je začel nastajati leta 1998 na Fakulteti za matematiko in fiziko. Gre za interaktivno računalniško bazo, v katero naj bi bile vključene vse fakultete Univerze v Ljubljani. V enotni obliki naj bi vsebovala študijske pripomočke kot so: kratki povzetki predavanj, seznami literature, primeri nalog z izpitov in kolokvijev, primeri vprašanj ustnih izpitov, obvestila v zvezi s posameznimi predmeti, urniki itd. Računalniška baza je že zasnovana, ključni korak pa je navezava stikov s profesorji in študenti vseh ljubljanskih fakultet, ki bi bili odgovorni za pošiljanje ažurnih informacij in gradiva. Vsekakor je velika prednost projekta enotna zbirka, ki bo dostopna na enem mestu in bo imela enotno obliko za vse fakultete.
4 Raziskava mnenj študentov Filozofske fakultete
4.1 Metodologija
Osnova naše raziskave je bila anketa, ki smo jo izvedli konec novembra in v začetku decembra leta 1999. Anketo smo izvedli na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki združuje 22 oddelkov. Oddelek za bibliotekarstvo je eden najmlajših na fakulteti; ustanovljen je bil v študijskem letu 1987/1988 in je imel v času naše raziskave vpisanih 352 študentov.
V anketi je sodelovalo skupno 275 študentov Filozofske fakultete v Ljubljani, kar je predstavljalo 5,2% študentov celotne fakultete. Od tega je bilo 83 (30,2%) študentov bibliotekarstva, ostali pa so bili z drugih smeri: največ je bilo študentov geografije (15,1%),
4 URL: http://www.cek.ef.uni-lj.si/vk/index.html
5 URL: http://www.mf.uni-lj.si/mf/d-knjiznica/index.html 6 URL: http://www.ctk.uni-lj.si/revije.html
potem študentov slovenskega jezika in književnosti (13,5%), sledijo študenti filozofije (12%) in študenti umetnostne zgodovine (11,5%)8. Za obe skupini (študenti bibliotekarstva in ostali) je značilna prevlada ženskega spola: pri »nebibliotekarjih« je bilo anketiranih 73% študentk, bodočih bibliotekark pa celo 77%. Porazdelitev po letnikih je pri bibliotekarjih enakomernejša kot pri drugi skupini. Pri nebibliotekarjih je na vprašalnik odgovorilo kar 44,3% študentov prvih letnikov, sledili so drugi (19,3%), tretji in četrti letniki (vsak po 13%) ter absolventi (10,4%). Pri študentih bibliotekarstva prevladuje tretji letnik (33,7%), sledita mu prvi (22,9%) ter drugi (19,3%), nadalje četrti (15,7%) ter absolventi (8,4%). Pri obeh skupinah tudi prevladuje redni način študija (pri obeh je več kot 97% študentov rednih), kar je gotovo posledica anketiranja v času, ko na fakulteti ne potekajo predavanja za izredne študente.
Ker se naša anketa dotika tudi uporabe računalnikov in interneta, je treba povedati, da je fakulteta dobila računalniško učilnico konec osemdesetih let. Do računalnikov je imel dostop vsak študent Filozofske fakultete, vendar pa je bil zaradi prostorske stiske (v isti učilnici so potekale tudi obvezne vaje) in uničevanja programske opreme dostop v času anketiranja onemogočen. Študenti tako niso imeli dostopa do interneta na fakulteti, ker je učilnica z računalniki zaklenjena in namenjena samo predavanjem in vajam. Po naši anketi 17% anketiranih uporablja Internet na fakulteti, vendar je treba opozoriti, da gre pri tej skupini verjetno za študente, ki imajo pri obveznih vajah dostop do Interneta, možno pa je tudi, da jih nekaj uporablja Internet na kateri od drugih fakultet (anketa namreč ne omogoča opredelitve fakultete). Tudi iz naše ankete je razvidno, da je bil dostop do računalnikov in interneta v času anketiranja zelo omejen, kar študentom ni bilo po godu (»Na fakulteti nikakor nimam dostopa do Interneta.«9). V času, ko smo anketo zaključili, so na FF znova uredili dostop do računalnikov in interneta, vendar v manjši učilnici in s slabšo opremo. Prav tako še vedno prihaja do problemov pri vzdrževanju programske opreme in nadzoru dostopnosti do računalnikov.
Anketa za študente nebibliotekarje je obsegala 13 vsebinskih vprašanj, za študente bibliotekarstva pa smo tem dodali še 7 dodatnih vprašanj, ki se v glavnem nanašajo na uporabo obstoječih zbirk predavanj v elektronski obliki.
4.2 Rezultati ankete
Z anketo smo želeli raziskati morebitne razlike pri uporabi interneta in poznavanju pojma »digitalna knjižnica« med študenti bibliotekarstva in ostalimi študenti Filozofske fakultete.
Predpostavili smo, da je študentom bibliotekarstva izraz digitalna knjižnica bolj domač, saj ga spoznajo med študijem. Prav tako smo predvidevali, da so študenti bibliotekarstva računalniku in internetu v splošnem bolj naklonjeni kot ostali študenti. Predstavljeni rezultati prikazujejo razlike, ki so prišle najbolj do izraza.
1. vprašanje: Kako bi ocenil-a svoj odnos do osebnega računalnika?
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%
Delo za računalnikom mi
je povsem tuje.
Nerad uporabljam osebni računalnik, vendar moram.
Navdušen sem nad osebnim računalnikom, vendar nimam
možnosti uporabe.
Osebni računalnik uporabljam pogosto in z
veseljem.
Drugo. Študenti bibliotekarstva
Ostali študenti
Grafikon 1: Odnos do osebnega računalnika
študiju ali pa je celo vir eksistenčnega zaslužka (»Brez računalnika ni hrane.«11). V naslednji skupini so študenti, ki so sicer nad računalnikom navdušeni, vendar pa nimajo možnosti uporabe: 8,5% takih je študentov bibliotekarstva, ostalih pa 12,5%. Manjšini je delo za računalnikom povsem tuje: 2,4% študentov bibliotekarstva in 6,3% ostalih študentov FF. Vzroke je iskati v njihovem neznanju (»Nimam dovolj znanja.«12).
Na odprti tip vprašanja je odgovorilo 9,6% študentov bibliotekarstva in kar 15,1% ostalih študentov. Vse te odgovore lahko razvrstimo v tri skupine: takšne, ki kažejo izrazito pozitiven odnos do računalnika in ga uporabljajo z entuziazmom, nadalje v odgovore, ki vsebujejo indiferentno stališče do uporabe računalnika (»delo z računalnikom ni vedno prijetno«, »menim, da je dobro povezati prijetno s koristnim…«13) in nazadnje v odgovore, ki nakazujejo neuporabo računalnika.
Strnemo lahko, da so si rezultati med študenti bibliotekarstva in ostalimi študenti Filozofske fakultete podobni, bistvena razlika je v večji osveščenosti študentov bibliotekarstva glede aplikativnih razsežnosti uporabe računalnika. Vzrok gre pripisati sami naravi študija bibliotekarstva na FF, ki daje precejšen poudarek delu z računalniki.
2. vprašanje: Ali poznaš izraz digitalna oz. virtualna knjižnica?
10 V zadnjih letih se je odnos do računalnika spremenil pri študentih humanističnih znanosti. 11 Citat iz odgovora na odprti tip vprašanja.
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%
DA NE NI ODGOVORA
Študenti bibliotekarstva Ostali študenti
Grafikon 2: Seznanjenost z izrazom digitalna oz. virtualna knjižnica
S tem vprašanjem smo želeli dobiti anketirančevo samooceno poznavanja izraza digitalna knjižnica, medtem ko naj bi naslednje vprašanje (glej vprašanje št. 3) pokazalo, kaj anketiranci dejansko pojmujejo pod tem izrazom.
Razlika med študenti bibliotekarstva in ostalimi študenti je pri odgovoru na vprašanje 2 očitna, saj kar 71,1% študentov bibliotekarstva po lastni opredelitvi že pozna izraz digitalna oz. virtualna knjižnica, medtem ko je ta izraz poznan »le« 43,8% ostalih študentov. Gotovo gre razloge za tako razliko iskati v dejstvu, da se med študijskim procesom študenti bibliotekarstva pri različnih predmetih srečujemo s tem izrazom. K poznavanju izraza gotovo pripomore tudi praktična uporaba, saj sta v času anketiranja dva profesorja Oddelka za bibliotekarstvo nudila svoja predavanja v elektronski obliki, dostopna na mreži.
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%
Zbirka medsebojno
povezanih sistemov in virov,
dostopnih preko mreže.
Internet. Online knjižnični
katalog. Drugo. Brez odgovora.
Študenti bibliotekarstva
Ostali študenti
Grafikon 3: Razumevanje izraza digitalna oz. virtualna knjižnica
Pri tem vprašanju je potrebno opozoriti na splošni terminološki problem in problem definiranja izraza digitalna knjižnica. V anketi smo ponudili tri različne odgovore, četrta možnost pa je bila, da je anketiranec sam napisal, kaj pojmuje pod tem izrazom. Skladno z našo opredelitvijo pojma digitalna knjižnica (glej teoretični del) smo za pravilnega vzeli prvi odgovor (digitalna knjižnica je zbirka medsebojno povezanih sistemov in virov, dostopnih preko mreže), za katerega se je odločilo največ anketiranih. Preostali možnosti sta po našem pojmovanju digitalne knjižnice zavajajoči.
Zanimivo je, da se je kar 26 % študentov nebibliotekarjev odločilo za odgovor, da je digitalna knjižnica online knjižnični katalog (študentov bibliotekarstva je bilo v tej skupini 10,8%). Najbrž se jih je nekaj za to možnost odločilo zaradi povezave online kataloga z bibliotekarstvom, saj so anketiranci vedeli, da anketo opravljamo študenti bibliotekarstva. Verjetno pa gre poglavitni vzrok iskati v napačnem pojmovanju sicer zelo popularnega slovenskega online knjižničnega kataloga COBISS kot slovenske virtualne knjižnice14. Za pojmovanje interneta kot digitalne knjižnice se je odločilo najmanj študentov iz obeh skupin (študentov bibliotekarstva 2,4% in ostalih študentov 1,6%). Precej anket pa je bilo vrnjenih brez odgovora (ali z neveljavnim odgovorom) na to vprašanje (študentov bibliotekarstva 8,5%, ostalih pa kar 17,7%).
Le malo anketiranih študentov (6% študentov bibliotekarstva in 2,1% ostalih študentov) se je odločilo »ugovarjati« tem trem opredelitvam digitalne knjižnice, napisali so svoj pogled in razumevanje (npr.: »Digitalna knjižnica predstavlja možnost, da na enem računalniku dobiš informacije o vseh knjižničnih gradivih v vseh knjižnicah v Sloveniji,« ali: »Digitalna knjižnica je knjižnica preko mreže.«15).
Kot smo pričakovali, je študentom bibliotekarstva pojem digitalna knjižnica bolj domač in ga tudi pravilneje razumejo kot ostali študenti.
5 Projekt vzpostavitve digitalne knjižnice na Oddelku za bibliotekarstvo
Filozofske fakultete
Pri pripravljanju ankete za študente smo se spraševali, kakšni bodo rezultati. Upali smo, da naši študenti poznajo digitalne knjižnice, predvsem pa, da jih uporabljajo. Naše želje je potrdil tudi rezultat odgovora na vprašanje v anketi za bibliotekarje: »Ali misliš, da študent bibliotekarstva danes ali v bližnji prihodnosti potrebuje digitalno knjižnico?«, kjer je 91,6% študentov odgovorilo, da digitalno knjižnico potrebujemo. Vse skupaj nas je tako spodbudilo, da smo se odločili v prihodnosti izpeljati projekt vzpostavitve Digitalne knjižnice na Oddelku za bibliotekarstvo Filozofske fakultete. Digitalna knjižnica, ki jo oblikujemo, je manjša in specializirana, vendar nujno potrebna v naši stroki, namenjena predvsem študentom in profesorjem16.
14 Avtorji članka se ne strinjamo s tem javnim poimenovanjem in predlagamo čimprejšnjo spremembo naziva s strani terminološke komisije.
15 Citata iz odgovorov na odprti tip vprašanja.
16 O pomembnosti digitalnih knjižnic za izobraževanje glej članek Advantages and disadvantages of use of digital
Načrtovanje tako zahtevnega projekta je za skupino študentov velika naloga, zato se bomo z začetnimi idejami in načrti obrnili na profesorje oddelka. Upamo, da bo pod njihovim mentorstvom in z vključitvijo projekta v študij, projekt, ki zahteva organizacijsko in vsebinsko kontinuirano delo, lažje izvedljiv, hkrati pa bomo dosegli, da bodo študenti bibliotekarstva dobili priložnost sodelovanja pri projektu, s katerim bodo teoretično znanje podkrepili s prakso.
Vsebinska zasnova digitalne knjižnice je vzpostaviti zbirko, namenjeno študiju bibliotekarstva. Ob največji problem pri urejanju te zbirke bomo trčili pri zbiranju obvezne literature za izpite, saj so mnoga besedila že objavljena v pisni obliki in s tem podvržena avtorskim pravicam. Problemi, ki bodo ob tem nastajali, so rešljivi, vendar so odvisni od individualnega interesa avtorjev. Čeprav se zavedamo dileme med varovanjem pravic avtorjem in načelom splošne dostopnosti informacij, bi želeli, da bi v našem primeru prevladalo slednje in tako omogočilo nastanek dobre zbirke v izobraževalne namene.
6 Zaključek
Paradigma digitalne knjižnice, o kateri govorimo, je odziv na hitre spremembe v visokem šolstvu in bibliotekarstvu, na katerega vplivajo tehnološki razvoj in njegove možnosti. Knjižnične usluge digitalnih knjižnic so enake uslugam klasičnih knjižnic, vendar so ustrezno prilagojene novim tehničnim možnostim. Te spremembe se nam kažejo v dveh vidikih: kot študentom (uporabnikom) in kot bodočim bibliotekarjem – informacijskim strokovnjakom, ki nudijo te usluge drugim uporabnikom.
S svojo raziskavo smo lahko samo potrdili pričakovano vsesplošno razumevanje in pozitivno sprejemanje možnosti, ki jih nudijo digitalne knjižnice s strani študentov. Te rezultate smo namreč pričakovali, četudi morda ne v tolikšnem obsegu. Velika večina študentov že uporablja digitalno knjižnico v različnih oblikah in ima očitno že potrebne sposobnosti ter pozitiven pristop do nje.
Nova oblika knjižnice se pojavi, ko je zbrana zadostna količina dokumentov v digitalni obliki, in je zadostno število uporabnikov bolj naklonjeno digitalnim kot dokumentom v klasični obliki. Prav slednje je prava prednost nove informacijske dobe knjižnic. Menimo, da govorijo rezultati naše raziskave temu v prid. Torej, prihodnost je videti svetla.
iniciativa je pomemben dejavnik, in upamo, da bo imel naš projekt dolgoročne učinke, predvsem pa pozitiven vpliv na našo profesionalnost. Vendar obstaja dilema, ali bodo današnji študenti na delovnih mestih imeli možnost graditve digitalnih knjižnic. Nedvomno bi več sredstev za organizacijo digitalnih knjižnic in izboljšan dostop do gradiva v tej obliki moralo slediti tu ugotovljenemu interesu in znanju študentov na naši univerzi.
Avtorji smo prepričani, da se bo nadaljnji razvoj tudi v Sloveniji usmeril k izboljšavi izgradnje in k širši uporabi digitalnih knjižnic. Študenti so izrazili potrebo po čim večji količini digitalnega gradiva in po dostopu do digitalne knjižnice, čemur se mora prilagoditi tudi stroka. V študentih je torej dober potencial, vprašanje je le, ali jih bo stroka znala uporabiti. Vsekakor je digitalna knjižnica pomembna za celotno knjižničarsko stroko in ne samo za študij.
Čas, ki prihaja, je čas sprememb predvsem na področju uporabe informacijskih tehnologij, kar je in mora biti izziv knjižničarski stroki. Le z aktivnim prizadevanjem v tej smeri bomo slovenski knjižničarji pridobili na statusu stroke.
7 Citirani viri
1. Bawden, D., & Rowlands, I. (1999). Understanding digital libraries: towards a conceptual
framework. London: City University London.
2. Cleveland, G. Digital libraries: definitions, issues and challenges. (marec, 1998). Ottawa, CA: IFLA UDT Core Programme. Pridobljeno 9.9.1999 s spletne strani:
http://www.ifla.org/udt/op/
3. Digital library on the sunny side of the Alps (2000). V: Access 2000 : intellectual property vs. the
right to knowledge? Proceedings of the 8th International BOBCATSSS Symposium on Library and
Information Science (str. 103-113). Copenhagen: Royal School of Library and Information
Science.
4. Južnič, P. (1995). Virtualna knjižnica. Knjižnica, 39(4), 31-38.
5. Travica, B. (1999). Organizational aspects of the virtual library: a survey of academic libraries.
Library and Information Science Research, 21(2), 173-203.
6. Vrana, R., Badurina, B., & Golub, K. (1999). Advantages and disadvantages of use of digital collections in the process of education. V: Learning society, learning organization, lifelong
learning. Proceedings of the 7th International BOBCATSSS Symposium (str. 484-495). Darmstadt:
Fachhochschule Darmstadt, University of Applied Science, Department of Information Science, Stuttgart : Fachhochschule Stuttgart, Hochschule für Bibliotheks und Informationswesen.
---
Blaž Lesnik, Brina Jerič, Tanja Curhalek in Martina Kerec so študentje bibliotekarstva na Oddelku za bibliotekarstvo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani.
Naslov: Aškerčeva 2, Ljubljana
