SADE: BUDOAR IN POLIS1

Filozofski vestnik L etn ik /V o iu m e XXI • Š te v ilk a/N u m b er 3 • 2000 • 69-83

SADE: BUDOAR IN POLIS1

Cl a u d e Le f o r t

U žitek, k ru to st, spozn av an je narav e s p o m o čjo užitka, s p o m o čjo kru to sti, vse te te m e se v Filozofiji v budoarju p re p le ta jo s sprijenosÿ o.

T a ro m a n - to d a a lije res ro m an ? - n a p a rad o k sen n ač in izstopa iz Sado- vega o p u sa , in to tak o p o svoji la h k o tn o sti k o t tu di p o svoji te o re tič n i in p o li­

tični am biciji. S ad e n a m n a m re č v tem delu pove, kaj m o ra biti repu blika. Kaj bi n a prvi p o g le d m o g lo biti resnejše? Smo v term id o rsk e m o b d o b ju , tik po R o b e sp ie rro v e m in S aint-Justovem padcu. Živahna d e b a ta p o te k a m ed tisti­ m i, ki m en ijo , d a j e rev olucija k o n ča n a, in onim i, ki so zagovorniki vrnitve ja k o b in iz m a . R e s je n a m re č , d a S ade n e govori v svojem im en u . Id e a ln a re ­ p u b lik a j e o p isa n a v p a m fle tu , ki ga e d e n izm ed nasto p ajo čih likov v b u d o a rju p re d sta v i svojim p rijateljem . N aslov p am fleta je : »Francozi, še m alo se p o tru ­ d ite, p a b o ste p o stali re p u b lik a n ci« . T a tekst je zbudil tolikšno zan im an je in ­ te rp re to v , d a so ga obravnavali celo k o t n eod v isn o delo, tak o d a so ga, zdaj je že n ek aj le t tega, objavili p ri J e a n Ja c q u e s u P auvertu k o t p o se b n o izdajo. Dejs­ tvo j e , d a se tistih nekaj Sadovih p o litičn ih spisov iz časa, k o j e bil sek retar p arišk e sekcije P iq u o v (1793), n e razlikujejo dosti o d rev o lu c io n arn e lite ra tu ­ re tistega o b d o b ja, č e tu d i n jegova dejavnosti n ik a k o r ni b ila zanem arljiva. Z ato p a spis »F rancozi, še m alo se p o tru d ite ...« navdihuje izjem na volja po z a m a jan ju vsakega vzpo stavljenega reda. Ne p o zn a m sram o tiln eg a spisa, ki bi la h k o tekm oval s tem u p o ro m m isli, p o d ira n je m vseh p re p re k m islivega, s tem ru šiln im valom , ki o d n e se vse, k ar m u j e n a poti; se pravi vse pozicije a v to ritete, tem elje re lig io z n e g a despotizm a, p olitičnega d espo tizm a, d e sp o ­ tizm a m n e n ja in d esp o tizm a, ki ga sam a d ru ž b a izvaja n a d svojimi člani.

D elo n e d v o m n o nosi p e č a t d u h a revolucije, v en d a r p a bi si o n em o g o čili p ra v iln o ra zu m ev an je Sadovega n a m e n a , če bi pozabili, d a j e spis »Francozi,

1 P ričujoči te k stje bil objavljen v: C. Lefort, Ecrire. A l ’épreuve dupolitique, Calmann-Lévy, Pariz 1992.

še m alo se p o tru d ite ... « sestavni del Filozofije v budoarju. Res bi se n as u te g n ilo zbegati razm erje m ed p am fle to m in dialogi, ki so h k ra ti k ru ti in la h k o tn i in ki p re d h o d ijo njegovem u branju. T o p a j e tud i razlog, zakaj j e sloviti Sadov b io ­ graf, G ilb ert Lély, tako n ep rem išljen o p reso dil, se pravi, b rez dokazov, d a j e avtor n a k n a d n o in sam ovoljno vključil ta tekst »v izjem n o p re m išlje n o zgrajeno celoto«. Zadostuje nekoliko bolj p o z o rn o b ran je, d a bi opazili, d a »Francozi, še m alo se p o tru d ite ...« nadaljuje v p o litičn e m re g istru s te m o sp rijeno sti, tem o , k ije navzoča že od začetka dela in ki n e n e h a biti navzoča vse d o ko n ca. N e pozabim o, d a je tem a sprijenosti vélika te m a p o litičn e filozofije. L očevanje m e d d o b ro u re je n o družb o, skladno z naravo, in sp rijen o d ru ž b o j e e d e n tem eljev klasične p olitične filozofije, d en im o , P latonove in A ristotelove.

Naj j e klasični n a u k še tako o m a ja n v o b d o b ju m o d e rn e , tu d i m o d e r n a j e v ed n o znova fo rm u lira la in p re fo rm u lira la p o litič n o kritiko sp rije n o sti, in to vsakič, k o je šlo za o b so d b o tiran ije ali p a za o b so d b o m o n a rh ije , ki se je n ag ib ala v absolutizem ; vsakič to rej, ko so razkrin k o v ali sam ovoljo o blasti, ki so si jo prilastili d o m n ev n i zastopniki ljudstva; vsakič, ko so opisovali p ro p a d ljudstva, ki se je navadilo n a svojo sužnost.

D a bi določil nekaj o p o rn ih točk, bi ra d o p o zo ril n a p o m e n k o n c e p ta »sprijenosti« v o b d o b ju državljanskega h u m a n iz m a v F ire n c a h n a za četk u 15. stoletja, p o zn e je p a n a njegov p o m e n v M achiavelijevem d e lu . R avno tako o po zarjam na to, kolikšno m obilizacijsko m o č j e im ela p u rita n s k a k ritik a s p ri­ je n o s ti v A ngliji 17. stoleÿa, n a p o le m ik o ra d ik a ln ih whigov, sk ra jn e levice

tistega obd obja. Naj o p o zo rim še n a o b s e d e n o s t s sp rije n o sljo m e d am erišk o in francosk o revolucijo. Naj p reciziram še - t o j e n a m re č p o m e m b n o za p r e ­ sojo Sadove m isli — d a j e za m o d e rn o z n a č iln a p re d sta v a o sp rijen o sti, ki n e zajam e le n ek o d o lo č e n o polis ali p a n ek i d o lo č e n n a ro d , tem več človeštvo k o t tako. T ak o so razbirali p o teze sp rijen o sti, skrite za p o d o b o civilizacije, za p o ­ d o b o m a te ria ln e g a n a p re d k a , razkošja, k u ltu rn e p re ta n je n o s ti. Z a d e v a je tak o znana, d a se mi zdi škoda tru d a n a n jo še posebej o po zarjati.

S ade, če se v rn e m o k n jem u, začn e s tem , d a nas sooči z v p ra ša n je m spri- ja n ja nravi, tako da nas p o p elje v svoj b u d o a r, z a p rt p ro sto r, o č itn o tuj vsaki polis. V tem p ro sto ru se gibljejo štirje liki: g o sp a d e Saint-A nge, n a č ig ar p o b u ­ do je sp lo h prišlo d o teg a srečan ja, n je n b ra t, im e n o v a n »Vitez«, n jeg o v p rija ­ telj, D olm ancé, veliki razpravljalec in izvedenec v u m e tn o s ti uživanja, in n a k o n cu še naivka. N a začetku d e la zvem o, d a g o sp o d e S aint-A nge vo di p rav želja p o sprijenju, ko skuje svoj n a č rt b re z p rim e re : v peljati lju b k o n aiv n o Evgenijo v svobodo uživanja. P o tem k o j o j e b r a t p re p rič a l, d a j e D o lm a n c é , ki ga sam a še ne pozna, »kar n a jp o p o ln ejši, največji sp rijen ec , n ajzlo b n e jši in najnizk otn ejši človek, k ar jih j e n a svetu,« se nav d u ši n a d zam islijo, d a bi si ga vzela za pom agača. Kaj je n a m re č Filozofija v budoarju? N e k ak šen ro m a n v

Sa d e: b u d o a rinpo l is

obliki dialogov, to d a p o d a n v o bliki, ki sp o m in ja n a gledališko predstavo, zn a­ čaj d ra m a tu rš k e k o m p o zicije p a še bolj p o u d a rijo navodila o p re m ik a n ju ak­ terjev in njihovi v o k lep aj postavljeni tihi sam ogovori. T em a ro m a n a je torej vzgoja m la d e g a d e k le ta o ziro m a , k o t sem pravkar povedal, iniciacija v svobo­ d o uživanja. G re za p o d je tje , ki zahteva, ko t to šaljivo pove gospa, k ije dekle zvabila v b u d o a r, teo rijo in prakso. P raksa obsega k ar najbolj razno vrstn e vaje, p ri k a te rih b o E vgenija so delovala k o t objekt, dejavnik in p riča. T eo rija p a bo o m o g o č ila ob rav n av o ra v n o tako ra zn o lik ih p roblem ov , n a p o b u d o p okvarje­ n ih vzgojiteljev, v e n d a r p a tu d i k o t odgov or n a n e n a sitn o ra d o v e d n o st naiv­ ke.

Z ač en jam z o sn ovam i vzgoje. Evgenija bi ra d a p o zn a la im e n a in funkcije vsega, k a r la h k o vidi, se d o ta k n e ali čuti. Kaj j e »tič«, sprašuje? Kaj so »testisi«, kaj j e »klitoris«, »vagina«? K ot o tro k je, željan novih besed. Kaj je »fukanje«, kaj p o m e n i »kurba«? N je n a filozofska ra d o v ed n o st j e za sid ran a v otroški želji vse v ed eti, o n a j e tista, ki h o če , d a j o p ou čijo glede koristnosti kreposti. V ztra­ ja , d a se n je n i učitelji sp e t v rn e jo k tem i religije, s k atero so za n jen okus

p r e h itr o opravili.

S eveda p a j e ra zp ra v a v eč k rat p re k in je n a s prav tako p o u č n im i p ra k tič n i­ m i vajam i, k ijo p o p e lje jo o d o d k ritja do odkritja. Vse to pa, o p o za ija m , tako d a d ia lo g n e za m re n iti za h ip . Vse, k ar se p o čn e , je tudi izrečen o . Se p re d e n D o lm acé razglasi »pravico izreči vse«, form ulo , n a kateri bo vztrajal zlasti M au­ rice B la n c h o t, a le zato, d a j o bo povezal z n o ro stjo Sadovega pisanja, se p ro i­ zvede neustavljivo g ib an je b ese d e. Nič se n e k o n tra h ira , nič se n e sp rošča v telesu n asto p ajo č ih oziro m a v njihovih m ožganih (D olm ancé v nekem tren u tk u vzklikne: »K akšna dom išljija ... se sp rošča v n jen i glavi«), n o b e n e g a d o tik a ali p a rje n ja ni, ki ga n e bi sp re m ljal glas. Z ahteva p o po jasnilu, ki ga zahteva m la d o d e k le , se n e ustavi p r e d n ičem e r.

T ak o Evgenija, ki jo razdeviči Vitez, Evgenija, k ijo h k rati o d spredaj in od zadaj p e n e tr ir a la m lad i v rtn a r, p o k lican n a p o m oč, in D o lm ancé, Evgenija n a m eji izn iče n ja , E vgenija v ekstazi, p o n o v n o n ajd e zm ožnost govora in spraše­ vanja. Z ra z o ro ž u jo č o re sn o stjo šolarke vpraša: »Rada bi vedela, ali so nravi re sn ič n o p o te b n e vladavini in ali im a njihov vpliv kakšno težo za d u h a n a ro ­ da?« P rav v tem tr e n u tk u p a - sp o m n im o se - D olm ancé, najbolj izprijen m ož, p riv leče n a d a n b ro šu ro , ki s o jo našli v Palači E nakosti, torej n a tistem k raju , k je r s e j e zbiral ves re v o lu c io n a rn i Pariz.

S ade n e z a n e m a ri n o b e n e p o d ro b n o s ti v tistem , č e m u r je G ilb ert Lély re k el »izjem n o p re m išlje n o z g ra je n a celota«. B ran je p am fleta »Francozi še m alo se p o tr u d ite ...« sledi d v o jn e m u posilstvu Evgenije, ki s e ji p o razdeviče­ n ju zdi, d a j e n a k o n c u svojih m u k in užitka, b ra n je pa zau p ajo V itezovem u » le p e m u o rg a n u « , tiste m u , ki m u priznavajo privilegij, d a opravi najbolj vzvi­

šen o nalogo. Z adnji Evgenijin k r ik je bil: »ja, v tem tre n u tk u o p ija n je n ja p ri­ segam , d a bi bila prip rav ljen a, če b i b ilo tre b a , p re d a ti se k o m u r ko li k a r n a cesti«. P ro sto r b u d o a rja se tako že o d p r e ja v n e m u p ro s to ru polis. N e b o m pozabil n iti n a tole opozorilo: p re d e n se vitez polasti b ro šu re , g o sp a Saint- A nge postavi p re d vrata m lad eg a v rtn arja , e d in e g a lika, ki bi se m o ra l zahvali­ ti n en a v ad n i velikosti svojega u d a za p ravico v sto p a v b u d o a r, in e d in e g a , ki ni bil sokrivec, pač p a zgolj o ro d je u godja: »Avguštin, to le p a n i zate, to d a n e oddalji se preveč, m o rd a b o m o pozvonili, d a se vrneš, če b i b ilo p o tre b n o .«

Zakaj torej Avguštin n e sm e poslušati? D ru g a č e p o v e d a n o , kaj h o č e S ade s to p o te z o povedati nam , bralcem ? K akšno sokrivdo h o č e splesti z n a m i, b ra l­ ci, da m u ni tre b a upravičiti izključitve človeka iz ljudstva? In to p rav v tr e n u t­ ku, k o se filozofija b u d o a rja o d p re za p o litič n o filozofijo. T o z n a m e n je s i j e treb a zap o m n iti, kakršen koli j e že njegov p o m e n . N ekaj b o iz re č e n o , k a r j e n e d v o m n o bolj resn o , nekaj, k a r p re se g a g o v ore, ki sm o j i h doslej slišali. Ali to p o m e n i, d a nas p o litičn a filozofija izpostalja največjim n e v a rn o stim ali p a m o ra m o , n a sp ro tn o , čisto p re p ro s to p riz n a ti, d a » teleb a n « , k o t g a j e p o im e ­ novala Evgenija, prej ni u teg n il poslušati, tako n e s trp e n je bil, d a bi fukal. V tre n u tk u , ko se teo rija loči od p rak se, p o s ta n e n av z o čn o st teles b re z idej, k o t je d ejala A nnie L e b ru n , izvrstna in te rp re tin ja S ada, n e u m e s tn a .2 V sa ta v p ra ­ šanja bi nas m o ra la opozoriti, d a j e d e lo zelo s k rb n o zasn o v an o , zato d a bi b ralca p re se n e č a lo in m u bilo v užitek.

M en im , d a j e dispozicija b ra lc a, k i j e sledil prv im d ia lo g o m in ki s e j e pripravil n a predstavo, povsem d ru g a č n a o d dispozicije tistega, ki se loti p am f­ leta »Francozi, še m alo se p o tr u d ite ...«, n e d a bi bil n an j p o p re j p rip ra v lje n in ki trči o b tele prve stavke, k i j ih p re b e re Vitez: » P o n u ja m vam velike ideje: poslušali j i h boste, prem išljevali b o ste o n jih . Ge vam vse n e u g ajajo , j i h bo vsaj nekaj ostalo. V n eč em bom to rej p rip o m o g e l k n a p r e d k u razsvetljenstva in zadovoljen b om s tem .«3 Ta b ra le c bo seveda n a h u d i p re iz k u šn ji n e k o lik o po zn eje, k o b o zvedel, na kak šn ih te m e ljih j e tre b a sezidati re p u b lik o . A v prvem h ip u in celo nekaj časa še, b o prevzel to n , ki m u ga vsiljuje filozofov diskurz, to n razsvetljenskega m isleca. (K olik o k rat sm o j i h slišali go vo riti o » plam enici filozofije«!...)

S kratka, reči ho čem , d a vsako b ra n je tek sta im p licira, d a j e bilo b ra lc u to, k a r b e re , n a p o se b e n n ač in p o v ed a n o . Se pravi, d a ga in te r p r e tir a že s p o u ­ d ark o m , ki ga d aje besed am , ki j i h b e re , s stavčnim ritm o m , z m o d u la c ijo b esed e, k i j e n e izgovori. M olièra n e b e re m o tak o k o t R acin a ali D escartesa.

2 L efort misli na delo A nnie L ebrun, Sudain un bloc d ’abîme, Sade, J.-J. Pauvert, Pariz

1985 in G allim ard 1993. (op. prev.)

3 D. A. F. de Sade, »Francozi, še m alo se p o tru d ite , p a boste postali republikanci«,

Sa d e: b u d o a rin po lis

T a ra zlik a n i v ce lo ti o d v isn a o d teksta. Razlika n a sta n e tudi z bralčevo o p e ra ­ cijo. Č em u b i sicer ra b ilo to, d a se n a u č im o b rati, če n e ravno tem u , d a razb e­ re m o in p o s re d u je m o n a p re j tisto, č e m u r pravim o »sporočila«? T o j e sicer z n a n o , a n a jv e č k ra t se vse dog aja, k a k o r d a ta v ed n o st n e služi n ičem u r. P o n a ­ vadi se u stra šim o tega, d a in terp re tacija-razu m ev a n je, u č e n a in te rp re ta c ija ni ločljiva o d te prve č u tn e in te rp re ta c ije , ki sp rem lja vsako b ra n je . T u im am o o p rav iti z n ed o lo čjiv im n ih a n je m m e d b ra n je m in razum evanjem . N ačin b ra ­ n ja že n a p e lju je n a ra zu m ev an je , razum evanje p a n ap elju je n a p o n o v n o b ra ­ nje, n a re a rtik u la c ijo b ese d ila , n a d ru g a č n o sk andiranje. M ed igralcem -inter- p re to m n a o d r u in u č e n im in te rp re to m razdalja seveda u te g n e biti n e o d p ra v ­ ljiva, to d a tu im a m o o p ra v iti tu d i s posred o v an jem , z veščino b ran ja, k ije ni m o g o č e d e fin ira ti. In k e r sem prav k ar zatrdil, d a n i izključno tekst tisti, ki n a re k u je n a č in b ra n ja , m o ra m zdaj popraviti vtis, ki ga je z b u d ila ta trditev in pristaviti, d a m o č b ra n ja v sekakor izvira iz m oči pisanja. B ralec n a m re č ve, da je n ek aj takega, č e m u r se re č e d o b ro branje.

Č em u ta digresija? Prav gotovo n am pisci, h o če m reči, pravi pisci, ne p ri­ h ra n ijo sp rašev an ja o n aše m n a č in u bran ja. Ni piscev, ki jih n e bi m o rali p o ­ n o v n o b ra ti, b ra ti še in še, zato d a bi poskušali uglasiti svoj glas z njihovim , tu d i če n a m p ri tem sp o d le ti — tu d i to se n am re č dogaja. In negotovosti b ra n ja nas n e m o re o d re šiti n iti p o zn av an je zvrsti, k i j i p rip a d a n jihov a lite ratu ra , n jih o v o pisan je. A tu d i če vse to sp re jm em o , je tre b a p riznati, d a so m ed tem i pisci tu d i taki, ki nas p a h n e jo v k a r največjo negotovost. S ad e j e e d e n izm ed njih . N e v prvi vrsti zato, k e r se izm ika vsaki akadem ski razvrstitvi, m arveč zato, k e r brezna, k ijih odpre, niso zmerom zanesljiva... Zato tu d i n i nič bolj zanes­ ljiva tista o p e ra c ija , s p o m o č jo k a te re m islim o, d a lahko v p re k le te m d elu n jeg o v eg a d e la o d k rije m o svet; v vsem ogočnosti želje, ki jo zatrjuje, čisto zani­ k an je za k o n a, ali p a v č e z m e rn o sti tistega, č e m u r Sade pravi »upor«, o d k rije­ m o S aint-Justovo » nep opustljivost«. T u im am v m islih in te rp re ta c ijo M auri- ce a B la n c h o ta ,4 k ije sicer sijajen kritik. Ker p a ni n e m oj n a m e n , n iti ni v m oji m oči, d a bi p o d a l o c e n o o c e lo tn e m Sadovem d elu , se vračam k n a č in u b ra ­ n ja spisa »F rancozi še m alo se p o tru d ite ...« - n a č in u bran ja, za k atereg a m e­ n im , d a sem se ga n au č il, ko sem pustil, d a m e vodijo prvi dialogi iz Filozofije v budoarju.

Ti d ialo g i so taki, d a nas z raznolikostjo vtisov, ki jih zbujajo, silno zbega­ jo. O m e n il sem že ra z n o lik o st p ra k tič n ih vaj in tem , o k aterih teče razprava. Zdaj b i b il p a čas, d a o m e n im še o d n o s, ki ga Sade vzpostavi z n am i, svojimi bralci. N e d a n a m m iru . O d nas zahteva skrajno o k re tn o st, zapeljujoč nas v ta ali o n i polo žaj, sam o zato, d a bi naj h ip n a to o d to d p regn al.

4 G re za d an es že klasično delo: Sade et Lautréamont, M inuit, Pariz 1949. (op. prev.)

» P rek in jen e drže«, k o tjih o p re d e li sam S ade n a n e k e m m e stu , k je r govo­ ri o svojih likih. G re za gledališki izraz. T o d a ta izraz se p o d a tu d i n a m , b ra l­ cem , k e r Sade n e n e h n o p re k in ja n aše lastn o g ib an je. K er m o ra m b iti k ra te k , bi dejal, d a to o k re tn o st sp o d b u d ijo triki, ki si j i h S ad e sp o so ja iz k o m ed ije. A n n ie L e b ru n u p ra v ič en o o p ozarja, d a j e Filozofija v budoarju »zelo zabavna knjiga«. Sam se n e bi zadovoljil zgolj s to o p re d elitv ijo . G re za k n jig o , k i j e m esto m a n ezn an sk o sm ešna, in to k ljub k ru to sti, a to v see n o n e p o m e n i, d a ni re sn a, in celo več ko t to, saj g re za kn jig o , ki trp in č i n aše m išljen je. Za kakšno trp in č e n je gre?

Prve b ese d e iz p o g o v o ra m e d g o sp o d e S aint-A nge in V itezo m so b e se d e razuzdancev. N apovedo spletko, ki se povsem u je m a z u trje n o trad icijo . A naše pričako vanje je vseeno ra z o č a ra n o , b rž ko g o sp a S aint-A nge pove, kak­ šen j e n je n n a č rt - gre za vzgojo - in k ak šen j e n je n n a m e n : »Dve n a m e ri h o če m u re sn ič iti istočasno: sam a h o č e m uživati v zločinski sli, h k ra ti p a h o ­ čem p o u čiti, zbuditi žejo po taki sli v ljubk i n e d o lž n ic i, ki sem j o u je la v svoje m reže.« O b tem p a še pristavi: »Jasno je , d a ji n e b o m n ič e s a r p rih ra n ila , zato d a bi j o spridila, ponižala, j i iz glave izbila vsa la ž n a m o ra ln a n a č e la , zarad i katerih bi lahko bila zdaj že p o p o ln o m a o to p ela.«

Z apeljati naivko, zato d a bi v njej uživali, j o razdevičili, so d o m izirali, za­ dovoljili svoje zločinske sle. T a ig ra nas n e p re se n e č a , če p o z n a m o lib ertin s- tvo, lib ertin sk o lite ra tu ro . A b ra le c se v see n o u ja m e v past, b rž ko g re za spre- go sprijenosti in vzgoje, iniciacije v u ž ite k in e m a n c ip a c ije . M reža, v k a te ro se u jam em o , se u te g n e zdeti zelo re d k a , celo prev eč p ro so jn a , saj j e ja s n o , d a Sade p re o b rn e sokratsko fo rm u lo : Nihče hote ne povzroča zla. A v n a d a lje v a n ju p o sta n e ja sn o , d a se Sade, izhajajoč iz p re m is, ki j i h j e postavil, po lasti idej, ki veljajo za najbolj vzvišene, idej, ki veljajo k o t civilizacijska p rid o b ite v , in to n a ta n k o zato, d a bi razv red n o til n a č e la m o ra le . T e le p e , vzvišene id eje so p o en i stran i v p ro tislo \ju s tistimi, ki vodijo e m a n c ip a c ijo E vgenije, a p o d ru g i stran i jih vseeno n e m o re m o zaobiti, m o rd a j i h celo n e m o re m o zao biti. S ade j e prisiljen , da o m e n ja n arav n o pravo, svo b o d o , en a k o st, b istv en e a trib u te

človeške narave.

V see n o sprašujem , kaj je človeška n arav a, če ta n a ra v a n e p o z n a n o b e n e no rm e? Kaj je svoboda, če e d in o sp o ln i g o n o d lo č a o v re d n o sti d ejan ja? In kaj j e enak o st, če izključuje m e d se b o jn o p rip o z n a v a n je p o d o b n ik o v ? A v rtin e c se s tem še n e ustavi, pač pa n ad allju je svojo p o t, saj n e sm em o p o za b iti n a željo gospe de Saint-Ange: »Rada bi jo, zatrd i, n a re d ila tak o zločin sko , k o t sem sam a, ... tako b re z b o ž n o ... tako razvratno.«

Z d ru g im i b esedam i, p re d m e t n je n e želje j e E vgen ijin a želja, a v n e k e m p o se b n e m p o m en u . H o teti j o sp rid iti p o m e n i h o te ti j o n a re d iti p o svoji p o ­ dobi, h o te ti se videti v njej. T a v rtin ec b ra lc u že p o v zro ča vrtoglavico. A o b sta ­

Sa d e: b u d o a rinpo l is

j a več vrst vrtoglavic: p o d o b a vzgojitelja-sprijevalcaje skrajno vznem irljiva. D e­ ja n sk o g re v vsakem v zgojnem p o d je tju za n e k a k šn o nasilje, ki se g a ne da izm eriti, nasilje, k i j e p rik rito , ki se kaže e d in o v obvezni razdalji m ed vzgojite­ ljem in u č e n c e m , nasilje, ki se kaže e d in o v vzgojiteljevem o d p o ru d o pulzije v e d n o sti, k ijo h o č e n ev tra liz irati, tiste pulzije n a m re č , ki bi ga lahk o zapeljala v d ru g o . In n a ro b e , v tem p o d je tju g re tu d i za nasilje, za n a p a d , ki p rih a ja z n a s p r o tn e , u če n č e v e stran i. T a n a p a d , ki ni v n ikakršn i zvezi z vsem tistim , kar p o v e d o u č e n c u , izvira iz tega, d a so njegovi čuti žejni spoznanja. Prav to dvoj­ n o ra z m e rje S ade n a re d i vidno, p o n a z o ri ga.

T ele sa se o b jem ajo , d ru g o d ru g e g a p re d ira jo , gibanje misli se p re k lo p i n a g ib a n je org an o v . Iz zon ču tn o sti vzniknejo misli. T o d a b ese d e likov niso nič m anj vznem irljive, tiste b e se d e n a m re č , ki sprem ljajo in p o im e n u je jo tele­ sn o g ib a n je in z a p o re d n e k o m b in acije položajev, k ijih vseskoz n a re k u je im ­ perativ užitka. Kajti zapovedi, odgovori, kom entarji, vzkliki povzročijo, d a vznik­ n e v nas, b ra lc ih , vtis u ro č e n o sti, ki g a je le m alo m a te ria ln ih prizorov zm ož­ n o proizvesti. B u d o a r, za p rti p ro s to r ug odja, u jam e bralca, ki p o sta n e tarča želje p o sp rijen ju . Kaj je bolj k o m ič n o o d šolarke, tako h itro p rip ra v lje n e za­ dovoljiti svojo p erv erz n o st, o č a ra n e n a d lastnim n ap red k o m : »O, zdaj šele ra z u m e m , kaj j e zlo, k ako zelo si ga želi m oje srce!« Ali pa: »T udi sam a lahko vidim , d a j e to, k a r zahtevaš, d o b ro zame!« In kako naj se sp e t n e zasm ejem o o b tem , ko g o sp a d e S aint-A nge, p o te m ko j e upravičila u m o r, posilstvo, in ­ cest in o č e to m o r, z vso re sn o stjo zatrdi, zato d a bi Evgenijo osvobodila vsake­ ga p o m islek a, ki bi g a u te g n ila im eti zaradi svoje m atere: »Ni m o go če, d a bi v sto letju , ko so si toliko p rizadevali za razširitev in poglob itev človekovih p ra ­ vic, m la d a d e k le ta še n a p re j m islila, d a so sužnje svojih d ru žin .« Ali pa: »U paj­ m o , d a se n a m b o d o zdaj o d p rle oči in d a takrat, ko b o m o jam čili za svobodo vseh p o sam ezn ik o v , n e b o m o pozabili n a u so d o u b o g ih d e k le t.... Človek, ki b o p o stal m o d rejši, k e r bo d o b il več svobode, bo zaznal krivico, p riza d ejan o tistim , ki bi jih d o le te l p re z ir, če bi tako ravnale (p ro ti navadi in m n e n ju ), in d a v d ajan je n a ra v n im vzgibom , ki ga zasužnjeno ljudstvo im a za zločin, n e bo več zločin za sv o b o d n o ljudstvo.«

Kako naj b e re m o te vzvišene b esed e, p o lo žen e v usta n iz k o tn e m u liku, kak o naj jih to rej izre čem o , n e d a bi posegli p o d e k la m a to rič n e m to n u , ko t sem ra v n o k a r tu d i sam storil. Se več, kako sp reg led ati v D olm ancéjevih sen- te n c a h , v n jeg o v ih u č e n ih ra zp ra v ah , ki so v službi kritike m o rale , am bicijo in d o g m a tiz e m , ki naj bi veljala za id eo lo g ijo tistega časa.

Že sam naslov Filozofija v budoarjuje sram otitev. Pravi kraj za p ra k tic iran je filozofije j e u č e n a d ru ž b a. Ni dvom a, d a s e je filozofija v tistem sto letju širila p o sa lo n ih , a s tem n i bil n je n prvi sm o te r v n ič e m e r o k rn je n , vsaj v o čeh n je n ih zvestih n e. F ilozo firati v b u d o a rju p a predpostavlja razu m eti m o d ro st

n a čisto p o seb e n način: ko t tisto, č e m u r so v an tik i rekli »življenje v sk lad u z naravo«. To p a p redpostavlja, d a so n a č e la n a še bolj n e n a v a d e n n a č in p re iz ­ k u šen a v luči dejstev. T u n e gre sam o za to, k o t so te m u rek li p o z n e je , d a filozofijo sp ustim o z n e b a n a zem ljo, pač p a za to, d a j o p rip e lje m o n a kraj razvrata.

A zn a n o st ni zaradi tega n iti n ajm an j razveljavljena. V b u d o a r ju ra zp ra v ­ ljajo o k re p o stih in p re g re h a h , o te m e ljih religij, o p o te h za d o se g a n je sreče, o klasičnem ločevanju m ed naravo in ko n v en cijam i. A te vélike te m e trad ic ije so obravnavane z gledišča b u d o a rja . Filozofija v b u d o a rju j e filozofija, k i j e p o d v rž e n a strogi presoji b u d o a rja . Res j e sicer, d a d ru ž b a v b u d o a r ju , k ar velja tu d i za u č e n o d ru ž b o , šteje m e d svoje č la n e tiste, ki im ajo n ek aj p ravice, d a so d elu jejo v pogovoru. T ak a d ru ž b a h o če , d a j o o d v u lg a rn e g a lo ču je o b ­ zidje. T o j e m o rd a tu d i razlog, zakaj so p re g n a li v rtn a rja . V sek ak o r p a ta d ru ž ­ b a v b u d o a rju izstopa tu d i po tem , d a g re za tajn o d ru ž b o , ki tak a h o č e tud i ostati, k er je razvrat v n a sp ro tju s pravili vsake p o litič n e d ru ž b e.

R e s je sicer, d a ra d o v e d n o st s p o d b u ja E vgenijo, d a sp ra šu je , ali so nravi re sn ič n o p o tre b n e vladavini, in d a D o lm an cé , k o t vsak razsvetljenec, ki im a m n e n je o vsem, n o če pustiti n o b e n e g a v p ra šan ja b re z o d g o v o ra , v see n o p a n e vidim o, k atero g o n ilo je sililo m alo d ru š č in o b u d o a rja , d a skuje m o d e l r e p u b ­ like, ki bi zadovoljila njihove želje. D ru žb a, ki k ar n ajb o lje u s tre z a n jiho vim željam , ta d ru ž b a je prav gotovo d ru ž b a , ki tega n e bi v ed ela. S ade p o te m ta ­ kem zelo sp re tn o vpelje p o litič n o filozofijo s p o m o č jo b ro š u re , ki p rih a ja o d zunaj. U p o ra b a tega trika n i sam o o d g o v o r n a n u jn o st, p ač p a se p o k až e, d a je že v službi zvijače, ki nas, b ra lc e, za h ip zbega.

V najbolj sežeti obliki bi a r g u m e n t iz b ro š u re la h k o povzeli tak ole: že prve b ese d e p a m fle ta predstavijo n jeg o v eg a avtorja k o t p r e p rič a n e g a d o m o ­ ljuba in re p u b lik a n ca, ko t v n e te g a b ra n ilc a revo lucije, s tem za d ržk o m , d a revolucija po njegovem še n i k o n č a n a . O d to d tu d i njego v poziv F ran c o zo m : »Se m alo se p o tru d ite!« D olgo časa u p o ra b lja g ovorico k re p o sti, n a to , ko razi­ skuje n ač in e , kako bolje u tem eljiti re p u b lik o ali, rajši, k ak o j o p o sa d iti n a n euničljiv e tem elje, pa se njegov govor p o s to p o m a b liža g o v o ru b u d o a rja , D o lm ancéjevem u , govoru gospe d e Saint-A nge. N e z n a n i av to r, k i j e tu je c b u ­ d o arju , le-tega n a neki n ačin n a novo izum i in p re d la g a , d a ga p o m n o ž ijo v obliki ustanov, ki bi jih ustvarila sam a vlada. M oški in žen ske, ki bi n a cesti opazili p rivlačnega posam eznika, bi ukazali, naj g a p riv ed e jo v b u d o a r , k je r bi uveljavljali svojo pravico d o uživanja v n je m , zato d a bi ga u p o ra b lja li p o svo­ je m oku su in v zajam čeni tajnosti. K onec k o n ce v im a m o p r e d seboj opis za­ ja m č e n e pravice, ki j e o p re d e lje n a k o t pogo j za b lag in jo re p u b lik e . K om ič­ n o st se še poveča s tem , d a je zdaj izh o d išče n o v eg a filozofskega, p o litičn o filo - zofskega itin e ra rija o b rn je n o g led e n a p o p re jšn je , se pravi, tisto z začetk a d ia­

Sa d e: b u d o a rin po lis

loga. O d čisteg a re z o n ira n ja o sp rijen o sti sm o prišli zdaj d o n je n e hvalnice. S ra m o tn o s t te g a p o č e tja je b ila o č itn a že o d začetka dialoga, č e tu d i s e je vča­ sih p re p le ta la , k o t sem že p ovedal, z novim i tem am i em an cip acije, svobode, e n a k o sti in n a ra v n e g a prava. Doslej sm o videli, kako s e je n izk o tn o st najp rej skrivala za b liščem velikih n ač el, n a to p a vznikne n e d o lž n o ovita v og rinjalo k re p o sti. P re p ro sto p o v e d a n o , k re p o s t se sp re m e n i v p re g re h o . A če n e priz­ n a m o , d a g re tu za Sadovo zavestno odločitev, sm o ob so jen i n a to, d a bo m o ra z u m e li sam o d e lč e k te h govorov. T o se pravi, obsojeni sm o n a to, d a Sadu p riso ja m o id eje, ki se j i h p o lasti sam o zato, d a bi jih popačil. O b so jen i sm o n a to, d a a r g u m e n te in m aksim e iz p rvega d ela teksta - razd elk a o religiji in n ra v e h - ra z u m e m o d o b e s e d n o , n e d a bi razločili, kaj j e d el igre. N avedel sem že prvi stavek: » P o n u ja m vam velike ideje ...«, cela vrsta d ru g ih stavkov b o o d m ev teg a prvega. D en im o : »Torej z a v e d n o u n ičite vse, k ar lahko n ek e­ g a d n e u n ič i vaše delo. P om islite, d a j e sad vašega d ela n a m e n je n sam o vašim v n u k o m , zato j e vaša d o lžn o st, stvar vaše p o šten o sti, d a jim n e zapustite n o b e ­ n e te h n e v a rn ih kali, ki bi j i h z o p e t lah k o po tisn ila v kaos, iz k a te re g a sm o s tak o težavo prišli.«r> Ali p a tale o d lo m ek: »Božje n e u m n o sti, s k aterim i ste u tru ja li m la d a o tro šk a ušesa, za m e n jajte z od ličn im i d ru ž b e n im i načeli, ... n a u č ite j i h c e n iti v rlin e, o k a te rih ste jim včasih kom ajda go vo rili...N aj o b č u ­ tijo, d a j e sre č a to, d a d ru g e n a re d im o tako srečn e, ko t bi sam i želeli biti.«1’ In n a k o n c u , tu se b o m n a m re č ustavil - »N ato se v rn ite h ko ristno sti m orale: o tej véliki tem i jim /v a š im u č e n c e m / dajte veliko več zgledov ko t p a naukov, veliko več dokazov k o t p a knjig, p a boste iz njih n ared ili d o b re državljane, iz n jih b o ste n a re d ili d o b re bojev n ik e, d o b re očete, d o b re zakonske m ože, n a­ re d ili b o ste lju d i, ki b o d o ... n avezani n a svobodo svoje d e ž e le ...« 7

E n e sam e o d te h m isli ni, ki n e bo v nadaljevanju b ro š u re ovržena in n o b e n e b e se d e ni, ki bi ji v n ad a lje v an ju lahko verjeli. T ako b o m o zvedeli, d a m o ra m o biti d o p rih aja jo č ih generacij p o p o ln o m a ravnodušni; m orala ni sam o n e k o ristn a , m arv eč n e v a rn a; d r u ž in a je o b so jen a n a u ničenje; o tro ci n e bo d o p o z n a li svojih očetov. Z ato se m i zdi, d a se M aurice B lan ch o t m o ti, ko pripiše S ad o v em u o d n o s u d o u m a, cio u m a, k ije , ko t pravi B lan cho t, v ed n o čezm e­ re n , tisto, k a r bi m o ra l sp o zn a ti k o t »najbolj p re d rz n a protislovja, sprevrača­ jo č e se a rg u m e n te , b ese d e, ki so n a trh lih nogah.« A B lan ch o t vseeno pristavi: »Sade govori, zato d a bi p re p rič a l. Svoje isk ren o p re p rič a n je vseskoz poskuša tu in tam m an ife stira ti.« T ak o ra zu m eti Sada p o m en i im eti g a bodisi za n o r­ ca, bo d isi za b e d a k a. P o n o v n o vztrajam , d a zadostuje, če d a m o tem stavkom p rave p o u d a rk e , zato d a p ro izv e d ejo tiste učinke, k ijih av to r pričakuje.

r' Ibid., str. 304. 0 Ibid., str. 306. 7 Ibid., str. 307.

T rd im , skratka, d a Sade izrablja filo zo fsk o -rev o lu cio n a ren d isk u rz, zato d a proizvede posledice, ki izničijo n ač ela, n a k a te ra se ta d isk u rz o p ira . C e p a p o leg teg a ra zb erem o še p o sto p ek , ki izvira, če še e n k r a t p o n o v im , iz g led ališ­ ke u m e tn o sti, p o te m m o ra m o p riz n a ti, d a g a av to r vseskoz izrab lja, k o skuša dokazati, da so p re g re h e v skladu z z a k o n o m n arav e v k lasičn e m p o m e n u tega p o jm a o ziro m a v skladu z n a ra v n im p ra v o m v m o d e rn e m p o m e n u b e se ­ de, ali p a s p o sled n jim i sm o tri re p u b lik e . Kajti S ade n e p o d v rže h o te n e m u izkrivljenju zgolj re v o lu c io n a rn e g a d iskurza, e n a k a u s o d a d o le ti filozofski d i­ skurz k o t tak. Zlasti p a to velja za re p u b lik a n sk i h u m a n iz e m . S ad e n e o m e n ja Platona, v en d ar se sklicuje n a njegovo teo rijo sk u p n o sti žensk, v e n d a r j o h k ra ti že potvori, ker iz nje izpelje le g itim n o st incesta. N e o m e n ja M achiavelija, a vseeno m u sledi, ko p rip o m n i, d a j e bil R im u te m e lje n n a zlo čin u , ali p a ta­ krat, ko zatrjuje, d a stare in sp rije n e re p u b lik e n i m o g o č e rešiti s k re p o stjo , pri tem p a vseeno pozabi o m en iti, kaj j e v M achiavelijevih o č e h v eličin a R im ­ ljanov, n a m re č to, d a je zanje zak o n u č in k o v it e d in o , k a d a r se u je m a z željam i sv o b o d n eg a ljudstva. R avno tako p ozabi o m e n iti, d a sp rije n o sti n i m o g o č e odpraviti s tem, d a je p o sam ezn ik o m p o d e lje n a pravica, d a za do vo ljujejo svoj zasebni užitek. N e o m en ja H o b b e sa , a p rila sti si H o b b e so v o tezo, d a j e n a ra v ­ n o stanje vojna vseh p ro ti vsem. A p ri tem s k rb n o pazi, d a n e bi p riz n a l, d a se civilno stanje p o ro d i, d a vznikne iz človekove n e m o č i, v ztrajati v tej vojni, v tej strašni preizku šnji. N e o m e n ja R o u sseau ja (o m e n ja ga le v zvezi s s m rtn o kaz­ nijo), v en d a r si prilasti njegovo p o jm o v an je civilizacijskega p ro c esa, s to razli­ ko, d a g a izrabi za sm otre, ki so n a s p ro tn i R ousseaujevim , k e r z a n ik a človeko­ vo n arav n o d o b ro to .

Sadu ne gre za kritičen p re tre s idej filozofov, p ač p a za to, d a iz n jih izvleče fo rm u le, ki m u o m o gočajo, d a svoj lastni d isk u rz p re o b la č i v filozofijo o ziro m a rek el bi celo, d a se ovija v c u n je tako ra z trg a n e filozofÿe. T o travesti­ j o n a re d i sk orajda o čitno, ko razsipava re fe re n c e , s k a te rim i se pokriva. Slavi d ru g e g a za d ru g im grške za k o n o d ajalce, S en ek o , C h a ro n n a , P lu ta rh a in celo vrsto d ru g ih ..., a le zato, d a bi d e k rim in a liz ira l k lev eta n je , posilstvo in so d o ­ mijo. Zakaj govoriti o protislovjih? P rotislovje j e nekaj zelo re sn e g a , zato k e r p o n o v n o postavi zahtevo po logiki. A zdi se m i, d a g re v S adov em p rim e ru za avtorjevo zvijačo. Sicer p a se filozofski d isk u rz n ik o li ni b ra n il u p o ra b e zvijač. Platonski dialogi ali p a M achiavelijeva d e la so veliki zgledi za to. Ni p a goto vo , ni pa izključeno, da se Sade n e zg led u je p ri n jih , a p ri n jem g re p re d v se m za to, da id eje odvrne - vztrajam p ri tem izrazu, k i j e im el veliko u s p e h a v le tu 1968 - o d njihovega p rv o tn eg a cilja, zato d a bi la h k o zam ajal av to rite to a rg u ­ m e n ta , vsakega arg u m e n ta . T o p a n a re d i tako, d a z e n a k o o d lo č n o s tjo zago ­ varja tezo in n jen o n asp ro tje o ziro m a tako, d a d o k o n c a izrab lja re su rse o tro š­ ke pam eti.

Sa d e: bu d o a rinpo l is

In c est, n a m pove, n i n ik a k ršn o zlo, kajti iz ploditve, vzete k o t n arav n o dejstvo, n e izh aja n o b e n a vez m e d o tro k o m in njegovim i ro ditelji. Izkustvo p a n a m p o le g teg a kaže, kolik o sovraštva lah k o zbudi to čisto k o n v en c io n a ln o ra zm erje. In c e st n i zlo tu d i zato, n am pove n eko liko p o zn eje, k er j e povsem n a ra v n o , d a nas p rite g u je p re d m e t, ki n am j e najbližji in najbolj p o d o b e n . D ru g zgled: zagovor k levetanja. T istem u , ki kleveta, bi m orali p rizn a ti vse za­ sluge. Č e se lo ti sp rije n e g a človeka, j e to koristn o , k e r o p o zo ri n an j, kajti s tem , ko m u p rip iše zločine, k i j i h ni zagrešil, prispeva k tem u , d a j e jav n o ra z k rin k a n ; če p a se loti k re p o s tn e g a človeka, ga s p o d b u d i k tem u , d a še p o d ­ voji svojo v n em o , ko b ra n i svojo čast. Ali lahko p o vsem tem rečem o , d a nas h o č e S ade p re p rič a ti? V see n o p a m o ra m p rip o m n iti, d a se Jac q u e s L acan, ki m u o b ič a jn o n e m a n jk a h u m o rja , tu prito žu je, d a j e Sadova d em o n strac ija n e k o lik o p re k ra tk a .

N i dvom a, d a S ade, n e g le d e n a arg u m e n tacijo , zasleduje d o lo č e n cilj. O d lo č e n , h o te n p o te k n jeg o v eg a d iskurza izključuje vsako m isel o n ek o n si­ s te n tn e m čv ekanju. U čin ek , ki ga p o sto p o m a proizvede b ro šu ra , se m i zdi izjem en . Filozofske d e m o n stra c ije postajajo d ejansko vse bolj p o d o b n e p ra k ­ tič n im vajam v b u d o a rju . Id e je se parijo, se ločujejo, se p o n o v n o povezujejo v sk lad u z govorčevim i številnim i položaji. Vešče povzročen n e r e d se zdi ustvar­ j e n za to, d a b ra lc u z b u d i užitek. N e govorim o m etafizičnem užitku. T a izraz, ki g a S ad e u p o ra b i, zato d a bi o bsod il ničevost in grozo ljub ezni, ki zbuja z lo h o tn i žar, k o t pove sam , b re z vsakega dejanskega u go dja, se pravi, ta m e ta ­ fizični u ž ite k nas lah k o le sp rid i. V Sadovem p rim e ru gre vse prej za užitek, ki izvira iz v zb u rje n o sti glave, tiste glave, ki »se sprošča«, če u p o ra b im o Dol- m an cé jev izraz. G re za u žitek, ki s e je zm ožen razširiti n a telo in ki s e je m o rd a celo začel rojevati v telesu.

V n e k e m sm islu se b ra le c zn ajd e v položaju, ki v m arsičem sp o m in ja n a E v g enijinega. G o sp a d e Saint-A nge je zau p ala svojem u b ra tu , d a bi ji ra d a iz glave izbila lažn a m o ra ln a n ač ela. M ar Sade n o če b ralcu izbiti iz glave filozo­ fije? R e s je sicer, d a E vgenija in b ra le c n e zasedata istega m esta. Ni n u jn o , d a j e b ra le c naiv en . P rav v e rje tn o je , d a S ade celo ra č u n a n a bralčevo sodelova­ n je in m o rd a celo še bolj k o t n a njegovo sodelovanje ra č u n a n a njegovo sp re o ­ b rn je n je . Izzvati v b ra lc u sm e h j e že n ačin , kako ga Sade sp rid i, kajti sm eh le ni tak o p ro te k tiv e n , k o t n a m p o g o sto dopov ed u jejo . S tem , ko b ra lc a zvleče v razv rat idej, si S ade p riza d ev a zb u d iti v njem telesn o vzburjenje, k i j e m o rd a že ak tiv iran o , zb u d iti v m islih pulzije, k ijih m isel zatira. In res, v n ek e m tre­ n u tk u n a m d a v ed eti, u p o ra b lja jo č v ta n a m e n D olm ancéja, da j e njegova filozofska s a ra b a n d a v relec želja. D o lm an cé je pravkar ko nčal do lg o razpravo o u žitk u , o volji d o g o sp o d o v an ja, k ijo sprem lja, in o nesm iseln osti u p ira n ja taki volji. N e n a d o m a p a vzklikne: »P resneto! V zburjen sem! P okličite Avgušti­

n a / t o j e v rtn a r /. N everjetno je , k ak o č u d o v ita rit te g a le p e g a d e č k a zapo sluje m oje misli, m e d te m ko govorim ! Zdi se, k a k o r d a se vse m o je m isli n e h o te vrtijo okoli nje.«

V seen o p a zaradi tega k o m e n ta rja n e bi sm eli z a n e m a riti v p ra ša n ja o Sa- dovem o d n o su d o revolucije in d o re p u b lik e . Zdaj se v račam k te m u o d n o su . S tem n o če m reči, d a je bil Sade k o n tra re v o lu c io n a r, d a j e bil p ro ti re p u b lik i o ziro m a d a je bil in d ife re n te n d o p o litik e. D vom im , d a bi lah k o kaj tek m ov a­ lo s Sadovo ra d ik a ln o kritiko religije. Z avračanje vsake o b lik e d eizm a , zavze­ m an je za vsako obliko vstaje j e S ada n e d v o m n o postavilo n a stra n rev olu cije. S p lošn a vstaja, ko lo saln o zam ajanje in stitu cij, vse tisto, k a r j e z b u d ilo nov o utvaro - besn eč h u d o u rn ik , vulkanski iz b ru h , p o tre s — nič teg a m u ni bilo tuje. Z ato pa Sade sovraži re v o lu c io n a rn o id eo lo g ijo in vse tisto, k a r ta id e o lo ­ gija p rin a ša v obliki novih n o rm , prisil, zah tev p o k re p o sti. N a e n i s tra n i bi rekel, d a j e Sade, če že n i re p u b lik a n e c , v sekako r n e k d o , ki zago varja ta re ­ žim, če n e zaradi d ru g e g a p o te m zarad i sovrašatva d o ro jalizm a in a risto k ra c i­ j e 18. stoletja. Če bi zares h o te li d o je ti njeg o v o m isel, p o te m bi m o ra li n a ta n č ­ neje p re b ra ti o d lo m ek , kjer avtor p a m fle ta zahteva n e m o ra ln o s t državljanov. G re za pasus, v k aterem m o ra d e m o n s tra c ija uprav ičiti tezo , d a p ro stitu c ije , prešuštva, incesta, posilstva in so d o m ije n e bi sm eli im eti za zločine: »Seveda niti za h ip n e sm em o podvom iti, d a vse, k a r se im e n u je m o ra ln i zločin ... čisto nič n e zan im a vladavine, k a te re e d in a n a lo g a je o h ra n je v a n je p o g lav itn e o blike za n jen obstoj n a katerik oli m o žn i n ač in : t o j e e d in a m o ra la re p u b li­ kanske vladavine. No, k e r ji d esp o ti, k ij o o b d ajajo , v e d n o n a s p ro tu je jo , si n e bi m ogli p re u d a rn o misliti, d a so lah k o ta sredstva za o h ra n je v a n je moralna sredstva, saj se b o re p u b lik a o b d rž a la le z vojno , n ič p a n i bolj n e m o ra ln e g a , k o t je vojna. S prašujem se, kako b o m o dokazali, d a j e v državi, k i j e p o svoji dolžnosti nemoralna, poglavitno, d a so državljani moralni. Se več: d o b ro bi bilo, d a ne bi bili m oralni. Z akono dajalci v stari Grčiji so n a ta n č n o čutili, kako važno je , d a pokvarijo n je n e član e zato, d a bi n jih o v moralni propad v plival n a razkroj, k o risten stroju in s tem povzročil u p o r, k i j e v e d n o p o tr e b e n v vlada­ vini, saj tako sre č n a vladavina, k o t j e re p u b lik a n sk a , n u jn o m o ra vzbujati so­ vraštvo in ljubosum je vsega, k a r jo o b d aja. P a m e tn i za k o n o d ajalci so m islili, d a u p o r ni moralno stanje, v e n d a r p a m o ra biti staln o stan je re p u b lik e ; to rej bi bilo rav n o tako ab su rd n o ko t n e v a rn o zahtevati, d a bi bili tisti, ki m o ra jo skr­ b eti za stalno nemoralno oviranje d elo v an ja stroja, sam i zelo moralna bitja, kajti moralno stanje člo v ek a je stanje m iru in sp o k o jn o sti, m e d te m k o j e nemoralno stanje n e n e h n o gibanje, ki se p rib ližu je u p o ru , v k a te re m p a m o ra re p u b lik a ­ n ec v ed n o o h ra n ja ti vladavino, k a te re član je .« 8

S a d e : b u d o a r in voliš

B la n c h o t navaja ta o d lo m e k in iz njega p o te g n e sklepe, s k aterim i se n e strin jam . B o d im o p o z o rn i n a to, d a Sade n ajprej pripiše re p u b lik a n sk i vlada­ vini značaj, ki bi g a m o ra la p rizn a v ati vsaka d ru g a vladavina. D ejansko j e ed i­ n a n je n a n a lo g a sa m o h ra n ite v . T a fo rm u lacija im a m achiavelistični prizvok - s tem za d ržk o m , d a F ire n č a n n e u p o ra b lja teh izrazov — to d a avtor Vladarja je d e ja n sk o sodil, tak o k o t že A risto tel p re d njim , da se tak im p erativ n alag a vsaki oblasti. R avno tak o ni m o g o č e dvom iti o tem , d a državo, kak ršen k o lije že n je n režim , o b k ro ž ajo p o te n c ia ln i sovražniki, zaradi česar je p risiljen a u p o ­ ra b lja ti n e m o ra ln a sredstva, k a r j o sili, d a sp o d b u ja p ri svojih član ih n a g n je ­ n je k nasilju, tu je v rlin am , k i jih slavi filozofija. Če bi Sade ra d ločil re p u b lik o o d d ru g ih režim ov, j e razlo g n e d v o m n o ta, d a jo im a za svojo tarčo, k o lik o r se n a m re č re p u b lik a sklicuje n a m o ra ln o st, ki bi j o ravno m o rala p o grešati. Re­ p u b lik a naj bi se ra v n ala p o n a č e lih vrline in n e stra h u o ziro m a časti, j e zapi­ sal M o n te sq u ie u . S ade p a n a s p ro tn o m eni, d a svoboda im p licira stanje n e ­ n e h n e g a u p o ra , to se pravi, n e stan ja sloge, k o t so do m nev ali rep u b lik a n ci, p ač p a n e n e h n e v zb u rje n o sti državljanov, pri če m e r se vsak izm ed njih z o p e r­ stavlja g ro žn ji zatiran ja. T a govo rica bi se navsezadnje še v ed n o u te g n ila zdeti m ach iav elističn a, sp o m in ja p a tu d i še n a govorico vrste re v o lu c io n a rn ih pis­ cev, ki so že o d 17. sto letja n a p re j en a k o p re p rič a n i, da se ljudstvo n e sm e n ik d a r u k lo n iti g o sp o d a rju , n iti njegovim lastnim zasto pn iko m , tem golim p o o b la šč e n c e m , ki se u te g n e jo sp re m e n iti v tiran e. A ti pisci vseeno niso nik­ d a r povezovali u p o r a z n e m o ra ln o stjo . U p o r j e zn a m en je želje p o svobodi, p r e g r e h a p a j e n a r o b e orožje desp otizm a. Z ato da bi razu m eli, kaj Sadu p o ­ m e n i u p o r, m o ra m o b ra ti še n ek o lik o n ap rej in se ustaviti o b o d lo m k u , kjer S ad e razpravlja o ra zu zd a n o sti. »Torej se m o ra m o p o tru d iti, d a v tem d elu vzpostavim o re d , d a vzpostavim o vso p o tre b n o gotovost, d a se bo državljan, ki g a p o tr e b a zbliža s p re d m e to m razvrata, lah k o s tem i objekti razvrata p re d ajal vsem u, k a r m u n a re k u je jo strasti, n e d a bi ga karkoli vezalo, kajti n o b e n a d ru g a človeška stra st n e p o tre b u je večje svobode.«1' P otem ko s e j e zavzel za ustan o v itev z n a m e n itih zavodov, o k aterih sem p rejle govoril, Sade o d k rito sp reg o v o ri: »Kot sem ra v n o k a r povedal, n o b e n a strast ne p o tre b u je večje svo­ b o d e , k o t rav n o ta, zato tu d i n o b e n a ni tako despotska; tu človek ra d ukazuje in želi, d a ga u b o g a jo , d a ga o b d ajajo sužnji, ki so prisiljeni, d a ga zadovoljijo, in vsakič, ko človeku n e b o ste om ogočili, da bi lahko n a skrivaj dal duška svojem u d e sp o tiz m u , ki m u g a j e narav a vsadila globoko v srce, se bo znašal n a d o b jek ti, ki g a o b d ajajo , in b o m o til vladavino.«10 In n a ro b e , če b o d o »nje­ gove tiran sk e želje« zad o v o ljen e, se b o vedel k o t državljan. S ade sp e t in sp e t

!l Ibid., str. 313.

10 Ibid. (Popravljen prevod)

o b ra č a ta arg u m e n t, to d a n e zdi se m i p o tre b n o , d a bi navajal še nove citate. Zdi se m i, d a j e že zdaj ja sn o , k ak šen j e Sadov o d n o s d o re p u b lik e . N jegova »poroka« z re p u b lik o j e p risiljena, z n jo se združi n a ru še v in a h re žim a, ki ga sovraži. A to re p u b lik o S ade v n e k e m sm islu že p re k o ra č i, zato d a bi se d o ta k ­ nil d n a o ziro m a tistega, k a r S ade m isli, d a j e d n o : d e sp o tiz e m člov eškeg a b it­ ja , ki m u sam o re p u b lik a d a p ro sto p o t. Pravim : dotakne se dna, a m o rd a bi b ilo bolje reči, da Sade o p re brezno. P o S adovem m n e n ju o b staja zavržen i d e s p o ti­ zem, t o j e despo tizem vladarja. Č lovek s p re m e n i v lad arja v m alik a, tak o k o t sp re m e n i v m alika d esp o tsk eg a boga. T a k človek to rej n e p o z n a svoje zavrže- nosti. N a ro b e p a d esp o tizem strasti, če ga človek vzam e n ase , o m o g o č i le- tem u , d a svojo zavrženost o dkrije. L ah k o bi se vprašali, zaksy S ad a sp lo h za n i­ m a politika? M ar ni to prav zato, k e r j e m o ž n o st m isliti d e sp o tiz e m o d v isn a o d o blike vladavine, navsezadnje odvisna o d re p u b lik e ? R e p u b lik a p o S ad u n e ustanavlja k re p o stn e skupnosti. K o ji to p o sta n e cilj, p o s ta n e tu d i sam a stroj za p ro d u k c ijo malikov: tisti stroj, ki g a j e R o b e sp ie rre p osku šal p o n o v n o p o ­ staviti n a noge. Ne, re sn ič n a v rlin a re p u b lik e j e v tem , d a o d p r e p ro s to r za izoliran e posam eznike. T u p a j e k o m a jd a m o g o če za trd iti svo b o d o . S v o bo da u ž iv a n ja je svoboda, k i j o j e m o g o če p rid o b iti, osvojiti zgolj z ra z b o h o te n je m , s širjenjem tiranskih želja. A ravno tako j e n e m o g o č e za trd iti en a k o st: če j e n a m re č res, d a im a vsakdo po naravi e n a k o pravico, j e ra v n o tak o res, d a u resn ičev an je te pravice zahteva zasu žn jen je d ru g e g a.

T e b esed e p am fle ta odm evajo v p o zn e jše m D o lm an cé jev em g o v o ru , n a ­ m e n je n e m Evgeniji: »Kaj si človek želi, ko uživa? L e to, d a se vse, k a r n as o bdaja, ukvarja zgolj z n am i, n e m isli n a d ru g o k o t n a nas, se po sv eča le n am . Če objekti, ki nam služijo, uživajo, j e p ovsem zanesljivo, d a se b o d o veliko bolj ukvarjali sam i s sabo k ak o r z n am i in naš u žitek b o zato m o te n . N i človeka, ki si ne želi biti d espot, k ad a r j e v zb u rjen . P redstava, k jer g le d a d ru g e g a , ko uživa, ga postavi v razm erje n ek a k šn e en a k o sti, ki ško di neizrekljivi p riv la č n o ­ sti, ki m u j o j e p o p re j om ogočil izkusiti d esp o tize m .« N e zdi se m i, d a bi ti stavki izvirali iž tistega, k a r sem p o p re j p o im e n o v a l »filozofska sa ra b a n d a « . Sadova m isel je p ro d o rn a . T ako k o t tak ra t, k a d a r D o lm a n c é ju p o lo ži v u sta tele b esede: »D okler traja akt koita, n e d v o m n o p o tre b u je m ta o b je k t / d ru g e ­ g a / , d a b i pri tem ak tu sodeloval, a brž, k o j e zado v o ljen , kaj o s ta n e , vas sp ra ­ šujem , m e d njim in m enoj? K atera d ejan sk a o b v ez n o st b o p ov ezala re z u lta te tega k o ita z njim ali m enoj?«

D rugače p o ved ano, tu im am o v sežeti obliki o praviti s k arte zijan sk im p o j­ m om p ro sto ra partes extra partes, to je , s p o jm o m »časa, ra z tre šč e n e g a v tr e n u t­ ke«, ki se n a m vrača p re k n e p rič a k o v a n e g a o vink a teo rije e ro tiz m a . Č isto zu­ nanji o d n o s e n e g a do d ru g eg a, čista d is k o n tin u ite ta , čisti stik sa m e g a s sab o, to naj bi bile »prve resnice«. T o d a ali n e bi m o ra li zdaj p riz n a ti, d a j e S adova

Sa d e: b u d o a rinpo l is

teza, če sp lo h j e teza, v te k u njeg o v eg a d ela n ek ak o p o d v o jen a o ziro m a p re o ­ b rn je n a . N jegovi lastni liki se n e povezujejo d ru g z d ru g im k o t goli avtom ati. G ib an je telesa je p o v ez an o z zam išljanjem figur, a tudi z zam išljanjem užitka. Sadovi liki govorijo, u jeti so v traja n je dialoga. K onec koncev se sam o d elo naslavlja n a b ra lc e in v n e k e m n e d o lo č n e m času sp e t zahteva navzočnost in ­ te rp re ta . D e lo sp ro ži v v sak o m u r izm ed nas p ro c es u teleše n ja misli, ki ga av­ to r n e m o re obvladati.

M o rd a p a bi m o ra l p o d v o m iti tudi o tem sklep u, s k aterim sem h o te l k o n č a ti p riču jo č i tekst. J e S ade res u je tn ik predstave o d espo tskem p osam ez­ niku? P red stav e o človeštvu, ki g a tvorijo biga, tuja d ru g o d ru g e m u ? M ar n e ve, kaj piše? Zakaj m u je id e ja o sp rijan ju tako p o m e m b n a , če se svoboda m eša z izra žan je m tira n sk ih želja? In če sp re jm em o to h ip o tezo , kako naj ra zu m e­ m o željo p o p isan ju , Sadovo željo p o pisanju?

M ar S ad e n e n a p e lju je n a m isel, d a želja p o sprijanju p re se g a željo po uživanju in g o sp o d o v a n ju v užitku. Če je sled n ja želja narav na, ko t do m n ev a S ade, p o te m im a to za p o sled ico , d a se prva želja od nje loči, kajti želja p o sp rija n ju p o n o v n o s p le te vez z d ru g im , si prizadeva iz d ru g e g a n a re d iti sokriv­ ca, n a n e k i n a č in o b n o v i d ru ž b e n o st. A če je civilizacija p roces sprijanja in če j e m o ra ln i n a u k sp re v rž e n o st človeškega bitja, kako p o tem d efin ira ti sprije­ n o st, k i je p ro tisp rije n o st? M ar S ade tu n e izrablja utvare, z n a n e iz rev olu cio ­ n a r n e d o b e , u tv are k o m p lo ta in p ro tik o m p lo ta ?

Za k o n e c se b o m vrnil k svojim prvim opazkam o vlogi, ki j o im a k o n c e p t »sprijenosti« v p o litič n e m življenju. K lasična filozofija, a tu d i m o d e rn a filozo­ fija, č e tu d i n a ra zličen n a č in , p o te g n e ta ločnico m e d naravo in sprijen o stjo s p o m o č jo idealizacije narav e. H o č e m reči, s p o m o čjo očiščenja ideje narave. S ade n e o d p ra v i te distinkcije, b o d im o p o zo rn i n a to, to d a v zp ostav ijo s p o ­ m o čjo idealizacije sp rijen o sti. Če s e je P laton vrnil k analizi d ejansk e d ru ž b e izh ajajo č iz id eje o p le m e n ito sti človeške narave, p a se S ade vrača k dejanski d ru ž b i, razkrivajoč tisto, k a r je v človeški naravi najbolj nizko tn o.

A s tem to ločev an je sam o zam egli. Njegovi členi p o stan ejo nepojm ljivi. N as, b ra lc e , p a o r o p a p re d sta v e o d o b ri družbi. Sade nas sp o d b u ja, d a zavrže­ m o id eo lo g ijo , k a k ršn a koli j e že, b rž ko spo zn am o , da zastira b rezn o . Več n o č e m p o v ed a ti iz s tra h u , d a n e bi Sadu pripisal novega m oralizm a, sam p a si bolj želim , d a bi n jeg o v e skrivnosti o h ran ili.

Prevedla Jelica Sumič-Riha