KROMPIRJEVA PROVANSA
Po »Lahki Toskani«, ki smo jo opravili v !asu lanskih krompirjevih po!itnic je "e takrat padla odlo!itev, da tudi naslednje leto zadevo ponovimo, in sicer po Provansi. Po vrnitvi najetega avtodoma sem hudo razmi#ljal o tem, da nabavimo lasten avtodom in zelo aktivno spremljal oglase, hkrati pa pri!akoval odlo!no pobudo tudi s strani Barbare, ki pa je ob mojih fantaziranjih vedno skomignila s pripombo »ja fajn«. Tako je odlo!itev tavala, !as pa mineval v reku »saj te prime, pa te mine«. Poletje je minilo in spet sem pri!el razmi#ljati o jesenskih po!itnicah, ki so bile po mojem mnenju kar nekoliko pozne za kolikor toliko topel oddih. No, in ponovno sredi septembra »saj te prime«, in pri!nem z brskanjem po oglasih, zbiranjem informacij ter dru"enjem s Pavlom, ki je "e kar izku#en avtodomar in mi je vlival pogum ter me dokon!no navdu#il za nakup prvega avtodoma. Da ne pozabim, ob tem navdu#enju je tudi Pavle zamenjal svoj drugi avtodom za »pravo zadevo«. Po kar nekaj ogledih na razli!nih koncih Slovenije in zelo razli!nih stanjih vozil ter tudi cenah sem se odlo!il za Granduco na osnovi Fiatovega Ducatona in ga 12. 10. 2009 registriral. V desetih dnevih do predvidenega odhoda smo na# drugi dom generalno o!istili !eprav moram priznati, da je bil zelo sna"en "e ob nakupu (!e to re!e moja Barbara, je to definitivno za verjet). Prav tako pa smo odpravili te"ave s polnjenjem akumulatorja in bili smo nared. V tednu pred odhodom smo razdelili naloge in pomembnej#o sem kar »uturil« Mihi, ki je bil tako zadol"en za na!rtovanje poti in za vse zadeve glede ogledov, skratka re"iser potovanja vklju!no z napovedjo vremena. Edina omejitev je bila dol"ina poti okoli 2300 km in vrnitev do nedelje 1. 11. 2009.
PETEK, 23. 10. 2009
Na dan D je bilo #e toliko aktivnosti, da je predvideni odhod okoli 16. ure bil "e v osnovi obsojen na propad. Po kar nervoznem »spravljanju« in priznam, z mojim »"iv!kanjem«, smo se v de"evnem vremenu okoli 18.30 ure le nabasali v vozilo ter se odpeljali. V prvih km vo"nje smo #e kar nekako mirili svoje "ivce in nekako po 20 km mi je nehalo »piskati«, nakar se je dopust zares za!el. Barbara, Lovro in Vid so kar hitro omagali ter se prepustili spancu na alkovnu, z Mihom pa sva v de"evju vlekla 545 km do zaslu"enega spanca na osvetljenem parkiri#!u kar sredi naselja v Brescii. (N 45.49415, E 010.21538).
SOBOTA, 24. 10. 2009
Po pripovedovanju Barbare je bil prvi pokonci Vid, ki se je prebudil ob 05.15 z izjavo, da on ni ve! zaspan. V temi se je igral, ostali pa smo #e lepo spali dokler nismo zavohali !aja in kave, ki sta v son!nem jutru poleg zajtrka zelo prijala. Okoli pol desete smo okrepljeni in sve"i pot nadaljevali po AC proti Genovi, katere bi se na na#i poti lahko ognili, kar smo ugotovili ob vra!anju domov. Okoli 13. ure smo prispeli oziroma smo se ustavili v Savoni, na parkiri#!u za AD (N44.32115, E008.49578, 7E), neposredno nad obalo z opombo »prepovedano kampiranje«, kar po doma!e pomeni, da mora# vse aktivnosti (kuhanje, prehranjevanje…) opraviti v AD in nikakor izven. Sam sem sicer pogumno na plano potegnil stole in "e po prvem po"irku je bil pri meni »frajer na mopedu«, ki je odlo!no v trdi italijan#!ini nekaj razlagal. Glede na to, da sem takoj pospravil stole in spakiral v AD, sem ga ve! kot o!itno razumel v meni sicer nerazumljivem jeziku. Po kosilu iz zamrzovalnika, #e doma!a specialiteta - gola", smo ob pol treh nadaljevali proti San Remu. V velikem pri!akovanju in "elji da !im prej pridemo do mondenega Monaca, ter da na poti vidimo !im ve! zanimivega, smo se izognili AC in po napotkih na#e Garmin punce, kar nekajkrat za#li v zelo ozke ulice, tako zelo da sem kar stiskal komolce, ostali pa so se dr"ali za glavo. V tem stilu smo padli na obalno cesto v totalno gu"vo skozi katero smo se komaj prebili do mesta Menton, kjer smo parkirali kar ob cesti in v P avtomat vrgli nekaj drobi"a, natan!neje 5E kar je bilo dovolj za dve uri. Skozi slikovite uli!ice smo se povzpeli do cerkve na vrhu, od koder je bil lep no!ni pogled na mesto, marino in morje. Nekako je bil trud popla!an, po tem ko smo se na vrhu od"ejali, seveda iz nahrbtnika. To smo se nau!ili "e lani in se je tudi letos izkazalo kot zelo koristna navada. To je zgledalo tako, da smo ob vsakem izletu iz AD pogledali Miha, ki je bil na# #erpa in ga opozorili - mala tura: dve plo!evinki 0,33 piva in plastenka vode ali kaj podobnega, velika tura: #tiri plo!evinke….Po vrnitvi smo si v AD privo#!ili prigrizek in nato odrinili proti Monacu. Ob vstopu v svet bogatih smo prevozili progo formule in #e nekaj drugih poti nakar smo z dovoljenjem prijaznega policista AD skrili za eno od gradbi#! in se pe# podali v novi del mesta. Povsod presti", gremo mimo trgovine s Porscheji, Bentliji, Jaguarji proti obali. Ugotovili smo da je nov del mesta pust oziroma se tam prakti!no ne dogaja ni!. Samo !isto!a in urejenost, kar je res zavidanja vredno. In pridemo do marine, kjer nam zastane dih in kar !util sem, da mi o!i lezejo iz jamic. Sploh nisem vedel, da lahko tako velike LCD-je ali plazme spravi# na jahto. Ker pa smo se med vo"njo skozi Monaco peljali tudi mimo igralnic in zabavi#!a ob obali, me je zanimalo kako do tja. In vidim dva mo#ka, zberem pogum, se v angle#!ini opravi!im, ter vpra#am za pot… pa me eden prekine in lepo po
»na#e« odvrne: »Ovdje nema ni#ta drugo osim ovih jahta, trebate na drugu stranu…«. Seveda se lepo zahvalim in vsi lepo odrinemo nazaj do AD. Ker smo zelo vztrajni in Monaka #e nimamo dovolj, se odpravimo »iskat« zabavi#!e ob obali in ga najdemo. Spet si potisnem o!i v jamice, ko vidim »prave« jahte, ki imajo menda na palubah helikopterje, ki jih nisem videl, vendar verjamem. Ker seveda ne najdem P placa opravimo ogled kar skozi #ipo in po pisti nadaljujemo proti vrhu do pala!e Grimaldijev. Ljudje, mislim da so bili sami filmski in #portni zvezdniki ter stra#no urejeni, so se sprehajali sem ter tja, prav tako pa je bilo ne#teto presti"nih avtomobilov. In mi se z AD ustavimo pri policistu, odprem okno in ga prijazno vpra#am, ali lahko kjer parkiram. Malo me pogleda, me z roko usmeri in mi prijazno odvrne Francija. Seveda se vsi strinjamo z njim in jo mahnemo nad Monaco, do okoli 10 km oddaljene vasi Eze ter parkiramo na parkiri#!u v samem centru (N43.72912, E007.36224). Zaklenemo in zaspimo.
NEDELJA 25. 10. 2009
Zbudimo se v zelo toplem in son!nem jutru. Sam prvo razi#!em in poi#!em pekarno, ter se zalo"im s pekovskimi dobrotami. Najbolj#i so bili trikotniki iz listnatega testa polnjeni z maricipanovo kremo in mandlji, kar sem v naslednjih dneh, kljub vedno razli!nemu izboru dodal na koncu. Po zajtrku in kavici na #karpi smo se odpravili proti vasici. Kot prvo smo po sledenju Barbare zavili v parfumerijo Galimard, kjer smo se malo navohali. Od tam pa na vrh po ozkih ulicah do prekrasnega botani!nega vrta s fantasti!nim razgledom na Sredozemsko morje. Po fotografiranju s kaktusi in brez, smo se spustili ter med hojo opazovali vile z bazeni, za katere mi kar ni jasno kako so jih uspeli umestiti v vse te pe!ine, noro. Med hojo po uli!icah smo opazovali tudi cenike no!itev in drugih storitev v mini hotelih. Suita v visoki sezoni okoli 1200 E na no!, meni 135E, malo parkiri#!e restavracije pa zastra"eno kot Pentagon. Mislim da sem videl enega Bentlija in Mercedesa, pa sem si rekel, to bi pa bilo krasno ozadje, da pofotkam malega Vida. Toda stopim dva koraka in pred mano dva !rna varnostnika, pa sem rekel Vidu, da tako ne bi bila lepa fotka, ker sta bila avta tako nerodno parkirana. Seveda smo se v tem !asu tudi od"ejali, iz nahrbtnika se razume in po izostritvi vonjav se Barbara vrne v parfumerijo, ter si za du#o in razvajanje kupi parfum. Okoli poldneva odrinemo naprej proti Nici in med iskanjem »najlep#ega« mesta za kosilo se vsaj 10 x obrnemo in pravilo da se na prvem prostoru, ki ti je v#e! ustavi, velja kot pribito. Verjeli ali ne, spet spra#ujemo neznance za pomo!, in ponovno dobimo odgovor v srbohrva#!ini. Ko
v Antibesu vidimo pla"o polno AD, vendar ne najdemo podhoda pod "eleznico, to povzro!i tudi nekoliko vi#ji pritisk, vendar po zdravem »#petirju« kon!no res na drugem koncu najdemo vhod na obalno cesto. Takrat sem razumel, kar mi pred tem ni bilo jasno, zakaj je nekaj AD med njimi eden SLO parkiranih ob cesti na zunanji strani "eleznice. Parkiramo na sami obali in raztegnemo vso svojo ropotijo. Ko Vid vidi morje je v trenutku v kopalkah in v vodi. Z Lovrom ne ostaneva dol"na in se tudi sama po"eneva v vodo. Glede na datum si lahko mislite kako topla oz. mrzla je bila voda. Sicer pa nas je mo!no sonce in res visoke temperature kar zgubalo, vendar smo fantje po kosilu odigrali nogometno tekmo. »Pravi!no« sva zmagala najmlaj#i Vid in jaz, medtem ko sta Lovro in Miha tiho slavila. Okoli !etrte ure smo se le pomaknili v sam Antibes kjer sem ob cesti med vozili bo!no parkiral, v P uro vrgel nekaj kovancev in z Vidom malo zadremal. Ostala trojica pa se je napotila v center, kjer so svoje kulturno znanje obogatili z ogledom Picassovega muzeja. Po vrnitvi smo nadaljevali in zaradi malo zamude, ki smo jo imeli po predvidenem planu izpustili ogled znane parfumerije v Grassu. Pa se nisem prav ni! sekiral, saj smo jo obiskali "e v Eze-ju. Ustavili smo se #e v mestu Mougins, ki pa je bilo za na#e razpolo"enje preve! mirno, same galerije in ateljeji, zato smo z ogledi hitro zaklju!ili. Nato smo zapustili »Cote de Azur« in se podali v pravo Provanso. Z Mihom kot sopotnikom in navigatorjem smo po hribovitih cestah z mnogo prepadi in tuneli vklesanimi v skali okoli 22. ure prispeli na parkiri#!e v Castellanu (N43.84614, E006.51543, 711 mnv, 5E 24 ur). Tam je bilo parkiranih kar nekaj AD, med njimi tudi trije kom. SLO. Po pripovedovanjih je menda pot, ki smo jo prevozili od Mougnisa do Castellana zelo atraktivna-zaradi prepadov in pe!in, lepa in slikovita. Zaradi teme midva z Mihom teh ob!utkov nisva do"ivela, saj je bila po mojem mnenju pot zelo podobna vo"nji !ez $umadijo v %rni Gori, tam pa tam pa sva "e mislila, da se nama pribli"uje Jeti, ki se je izkazal kot eden od !rede prostopa#nih konj. Po parkiranju si je Lovro za"elel #e brcanja "oge in !e ga ne bi umiril, bi verjetno "e zve!er »spoznal« nekaj avtodomarjev. Je bil pa res veli!asten pogled na osvetljeno cerkev visoko nad nami, ki je izgledala kod da lebdi. No! je bila kar hladna, vendar z brezhibno trumo nam je bilo toplo.
PONEDELJEK, 26. 10. 2009
Ob 7.30 ga pi!im v vasico in v ozki ulici najdem to kar sem iskal - pekarno. Iz izku#enj se malo bolje zalo"im, saj sem ugotovil, da en sve", hrustljav francoz zma"emo, kot da ga vr"e# skozi okno. Kupim dva in kar nekaj slastnega peciva v prepri!anju, da kaj ostane za malico. Z izku#njami, ki sem jih pravzaprav pridobil #e v naslednjih dneh oziroma jutrih ugotovim, da
karkoli in skoraj kolikor koli prinesem iz pekarne, zgine v trenutku. Proti koncu sem ugotovil, da je optimalna jutranja poraba kom. velikega Francoza oziroma dva srednja ter #tiri ali pet konkretnih komadov peciva. Po zajtrku se prebudijo tudi sosedi iz SLO, Niko iz MB, Vera iz Velenja in nn iz Kranja ("al so to vsa imena, ki so ostala v spominu). Po kratkem klepetu in Nikotovih borovni!kah se z Mihom odpraviva skozi vas po poti do »notredame« na vrhu visoke pe!ine. Pridru"i se nama #e Lovro, ki pa si po nekaj metrih vzpona premisli, ter se vrne. Po kri"evem potu nama v 20 minuta uspe dose!i vrh, od koder je res lep razgled na okolico. Ob vrnitvi pokukava #e v ru#evine obrambnega stolpa, nato pa se vrneva do AD. Ob 11.30 krenemo naprej po kanjonu reke Verdon. Malo pred vasico La Palud-sur-Verdon smo zavili na levo na Route des Cretes, kar nam je bilo priporo!eno ter vsem zanamcem priporo!amo tudi sami. Res je bilo okoli 30 km u"itka pri opazovanju kanjona, serpentin, prepadov in veli!astnega pogleda z vrha v reko Verdon. Na tem delu je ravna strma stena vi#ine okoli 700 m. Ob pogledu dol mi zastane dih in v omenjeno vi#ino prav ni! ne podvomim. Kot pika na i so na tem mestu plezalci v obeh smereh. Ravno smo videli plezalko, ki ima sigurno »jajca« prikopati na vrh, ter plezalca, ki se je pri!el elegantno spu#!ati proti dnu. Res osupljivo, tudi svoje fotografije mu ne bi dal v "ep, je bil moj komentar. Po obrobju kanjona smo se v dobri uri vo"nje spustili do umetnega jezera St. Croix in na sami obali parkirali (N43.80038, E6.24533). Seveda smo se lepo raztegnili in po kosilu okrep!ali s kavo in p….Ko se je Vid naspal smo okoli 16. ure dvignili sidro ter okoli 17.30 ure prispeli v Moustires. Tam nas je Miha seznanil z nekaj zgodovinskimi dejstvi, da smo pravzaprav izvedeli, da je vise!o zvezdo napeto nad kanjonom pred 700 leti po vrnitvi iz vojne prinesel nek Janez in jo podaril takratnemu vladarju kraja. Parkirali smo na parkiri#!u neposredno pred stopni#!em, po katerem smo se tokrat skupaj po kri"evi poti povzpeli na vrh, do cerkve, kjer smo pri"gali sve!o za sre!o. Po kon!anem ogledu smo se !ez polja levandra (sicer ne ravno cveto!ega, saj je bila jesen) popeljali do Roussillona in na parkiri#!u za AD (N43.89637, E005.29660, 302 mnv, 22-08 5E, 08-22 2E) parkirali.
TOREK, 27. 10. 2009
Po mirni no!i se zjutraj, kot vedno odpravim v vas po "e opisane obvezne surovine za zajtrk. Tokrat mi je bilo "al, da nisem imel kolesa, saj je bila pot do pekarne malo dalj#a, #e posebej zaradi obutih #lapen, vendar je bila popla!ana s sve"imi dobrotami. Miha nas je "e priganjal, da smo se opremili za ogled pe!in okra, ki so zares nekaj posebnega. Kot povsod smo si ogledali #e vasico, ki je kot po pravilu sestavljena po obronkih do vrha hriba. Tokrat sem zavil tudi na va#ko pokopali#!e, ki se kar razlikuje od na#ih, saj je prav po »francosko« urejeno z res velikimi kamnitimi spomeniki in velikimi plo#!ami, na katerih so prav ki!aste stvari, ro"e iz porcelana, veliko slik in nekak#ni nagrobni okraski s slikami, tudi iz porcelana. Je pa res, da je vseskozi urejeno, nobenega zelenja in ro". Na poti do naslednje to!ke, proti Gordesu zavijemo s ceste na travnik pred vinogradom, Vid je bil te!en kot le kaj (N43.92366, E005.28375, 217 mnv). Tokrat sem #ef kuhinje in hitro zadi#i z "ara. Po zaslu"enem kosilu gresta Vid in Miha po!ivat in tudi sam se prepustim toplemu soncu. In ker "e kar nekaj !asa nismo ni! kaj resno »migali« smo to popoldne izbrali tudi za rekreacijo. Ena od disciplin je bil tek do enega od stebrov in na presene!enje vseh dru"inskih !lanov, nas vse skupaj s !asom 26 s nabri#e Miha. Zaradi tega tek tudi ponovimo vendar zmagovalec ostaja isti, sam pa se posvetim drugi disciplini, badmintonu. Po nekaj sladkih grozdih, ki smo si jih prisvojili v sicer obranem vinogradu (to je menda slabost strojnega obiranja), jo okoli 16. ure mahnemo naprej. &e med vo"njo nas Miha pou!i, da smo na poti v eno najlep#ih vasi v Franciji. In res, po nekaj km vo"nje se povzpnemo na vrh, in na strmem obronku hriba zagledamo prelepo vas Gordes. Parkiramo nekoliko vi#je v vasi in po ogledu strnemo vtise, ter ugotovimo, da je vas res lepa prav zaradi pogleda, ki se ti ponudi med vo"njo z drugega brega. Otrokom sem obljubil sladoled, vendar je bila bolj#a izbira v pekarni med sve"im pecivom s !emer so se vsi !lani tudi strinjali. Ker dneva #e ni bilo konec, dnevni plan pa prav tako #e odprt smo se odpeljali naprej do izvira reke Vaucluse (Fontaine de Vaucluse). Med ogledom mestnega jedra in stare tovarne papirja v kateri so poleg izdelave papirja lepo uredili manj#e butike s sladkarijami, nakitom, kristalom… smo sre!ali "e prej omenjene avtodomarje iz MB in Velenja. Po ve!erji smo #e malo poklepetali, se posladkali s torto in kozarcem vina, saj sta zakonca iz Velenja praznovala trideseto obletnico poroke. Ker se je bilo potrebno dr"ati plana smo se okoli 20.30 ure odpeljali. Pot naju je z Mihom (ostali trije so zaspali) peljala proti Avignonu. Ob tem lahko omenim tudi vo"njo, ki nam jo je narekovala Garmin punca. Punco smo nau!ili, da se izogne le makadamu, vendar sva kaj hitro ugotovila, da nas "eli seznaniti s prav vsemi podrobnostmi. Kjerkoli je glavna cesta delala ovinek, nas je punca usmerjala na bli"njice, ki so bile vse prej kot ceste. Zato sva se ob tovrstnih usmerjanjih z Mihom spogledala, se nasmejala ter jo ignorirala, kar pa se tudi ni izkazalo vedno kot pravilno, saj
sva kar nekajkrat obra!ala. Tako smo prispeli v Avignon, kjer sem kar hitro opazil nekaj sumljivih kekcev (pri nas takim lepo re!emo romi) in smo !isto preventivno zaradi varnosti zavili kar v kamp ob reki ter parkirali. Ker je imel receptor nekaj te"av s sloven#!ino, se nismo !isto dobro razumeli, zaradi !esar je moral tudi te!i za nami, da nam je lahko odvzel dokumente, ki so potrebni za prijavo. Na placu #t. 58 smo za 11 E prespali.
SREDA, 28. 10. 2009
Jutro smo za!eli z ogledom mestnega obzidja in pape#ke pala!e ter mostu, ki sega le do polovice reke Rono. %eprav je vse skupaj oziroma staro mesto za obzidjem zelo veli!astno, name prav velikega vtisa ni naredilo. Hitro smo se vrnili in opoldne pot nadaljevali proti Orangu. Za kosilo smo spet naredili postanek v enem od vinogradu v katerem sem se na ra!un strojnega obiranja spet lahko posladkal z grozdjem, ki je bilo "e na meji rozin. Sicer problemov ni bilo, pa vendar sem samo !akal da se z bli"nje rezidence dvigne kak helikopter in nas na"ene. Po kosilu "e klasika, Miha polo"i Vida, katerega napumpa s pravljicami iz !asov, ko so "iveli mamuti. Le to ne vem, kako sta se v tej pravljici zna#li babi in bica, ki sta bili… to naj jima razlo"i kar sam. Na poti sva si !okoladnico z Barbaro ogledala sama, in po za!etnem navdu#enju naju je minilo saj so cene navite, da te "elja do !okolade kar mine in verjamem, da se s to !okolado ne more# zrediti - "ivela Milka. Ura ob prihodu v Orange je kazala pet popoldne, tako da smo imeli #e kar nekaj !asa za ogled in raziskovanje mesta. Parkirali smo na parkiri#!u v mestu in ponovno P avtomat napolnili z evri za tri ure. Najprej smo si ogledali lepo anti!no gledali#!e na prostem z vsemi priteklinami, ki slovi kot eno najlep#ih na svetu. Ko si tam te kar nekako potegne nazaj v !as rimskega imperija in v skritih prehodih smo si lahko ogledali zanimive predstavitve nastopov sodobnih glasbenih skupin in posameznikov. V gledali#!u #e vedno vsako leto julija in avgusta potekajo festivali opere, drame ter baleta. Najbolj znan je festival Choregies, ki ga prirejajo vse od leta 1869. Zahodno od gledali#!a je Colline St. Eutrope od koder je !udovit pogled na samo mesto in dolino Rone. Med obiskom mestnega jedra smo Vida zadovoljili s #tirimi rundami vrtiljaka, sami pa smo zavzeli robnik. Nekdo je rekel, da je la!en in "e sem bil v najbli"ji pekarni, kjer vedno najde# kaj dobrega. Poleg nekaj novega sem za vsak slu!aj nabavil "e preizku#ene
maricipanove trikotnike, pa za vsak slu!aj enega francoza. Nazaj je bilo ravno tako dale!, da se je Barbara !udila, zakaj prodajajo francoze brez krajcev. Zanimivo, koliko pripomb smo s polnimi usti imeli med opazovanjem mimohode!ih. Kam naprej je bila debata po vrnitvi v AD. Slo"no smo se odlo!ili, da zapustimo Orange kot najzahodnej#o to!ko na#ega potovanja in se pri!nemo po!asi vra!ati nazaj. V mraku smo zapustili Orange s kar nekaj te"avami in lovljenjem po ulicah, saj nas je Garmin punca vztrajno ti#ala v podvoz vi#ine 2,5m, kar je za na#ih 3,1m ob!utno premalo. Po vijugastih, a praznih cestah smo vozili tudi mimo odcepa za Mont Ventoux, a sem kljub negodovanju Mihe nadaljeval pot pod njim, saj z no!no vo"njo na vrh ne bi podo"ivel ob!utkov Toura. Sicer mi je bilo kar malo "al, pa vendarle smo ob 21.30 uri prispeli v Sisteron. Takoj za tunelom in neposredno pod obzidjem smo parkirali na parkiri#!u, kjer sta "e stala dva AD. Malo smo se razgledali in moram priznati, da je bilo kar hladno saj smo se "e nahajali na obmo!ju Provance de Alpe.
%ETRTEK, 29. 10. 2009
Kot #vicarska ura smo se ob pol osmih zbudili v hladnem in son!nem jutru. Kam sem se odpravil je popolnoma jasno in res sem prinesel stra#no dobre pekovske zadeve. Miha me je "e pred !asom opozoril, da so francozi zelo ponosni na svoj jezik. Stra#no se jim zameri#, !e ne pozdravi# z »bonjour«, saj !e prvi stik za!ini# s »hello« ali podobnim te v nadaljevanju ne j… ve! in ti za sporazumevanje ne pomagajo vsi jeziki sveta, razen franco#!ine. Potrditev sem dobil ravno v tej pekarni, ko sem po vstopu lepo pozdravil z »bonjur«, nato pa se mi je pri izbiri malo zataknilo. Zadrego je takoj v razumljivi angle#!ini razblinila prijazna prodajalka. Po slastnem zajtrku smo se odpravili na najmogo!nej#o trdnjavo kraljestva Henrika IV, grajeno med 12. in 16. stoletjem. Po kamnitih stopnicah, ki jih kar ni bilo konec smo se povzpeli na vrh trdnjave. Pokukali in pregledali smo ne#teto skritih koti!kov, med katerimi je bila #e posebej zanimiva soba dvornega pisarja oziroma kamnit WC, kar me je spodbudilo k razmi#ljanju, kako je potekala uporaba wc-ja januarja, ko je »malo« bolj mrzlo. Po ogledu trdnjave in v nadaljevanju ulic mesta smo pripravili kosilo in se odpeljali naprej. Po dolini reke smo se z glavne ceste zavili na pode"elje in se ob cesti ustavili na sen!nem travniku, kjer smo pojedli kosilo in ko smo si hoteli malo oddahniti, sem pomislil, da se lahko tudi malo razmigamo. Ker sem "e prej videl na tleh veliko "elodovih ore#!kov sem predlagal eno rundo
obmetavanja z omejitvijo od pasu navzdol. Dolo!ili pa smo tudi pit-stop za filanje "epov. Igranje je bilo kon!ano, ko se je eden od udele"encev za!el jokati in ko je ena udele"enka postala kar jezna, saj se ji #e danes pozna dobro merjen "elod, pa ne bom napisal mesta zadetka (od pasu navzdol, na zadnji strani in nad stegni). Popoldne smo nadaljevali proti mestu Annot, na poti katerega smo se ustavili in si ogledali presihajo!e jezero v katerem je na tone gline. Eksperimenti s fotoaparatom so bila "e kar stalnica na#ega Miha.V Annot smo prispeli v temi, vendar smo se odlo!ili, da si ga vseeno podrobno pogledamo. Po temnih ulicah smo hodili levo in desno in kljub ne tako pozni uri je bilo kar srhljivo, saj ni bilo nikjer "ive du#e. Ti#ino je prekinjal le zvok "uborenja vode in ugotovili smo, da ima ta stari del mesta zelo zanimiv vodni sistem, ki je od vrha proti dnu prepreden po celi vasi, in glede na #tevilna kamnita korita je poleg vodooskrbe slu"i(l) pranju perila. Zanimiv je bil obisk mesnice z divja!ino, kjer pa sem po 10 minutnem !akanju v sicer prazni mesnici za o!itno zelo zahtevno stranko obupal. Pa #e Vid je na glas komentiral »fuj« kako smrdi. Po no!nem sprehodu smo se odpeljali naprej do Entrevauxa in parkirali na parkiri#!u (N43.94889, E006.81374, 463 mnv). Po ve!erji sem Barbaro povabil na kozarec vina v mesto. V velikem pri!akovanju sva preko mostu vstopila v "e kar klasi!ni sistem zapletenih ulic in zgradb, postavljenih v strmo pobo!je. Kljub temu, da je bila ura komaj devet zve!er, na ulicah ni bilo nikogar, kaj #ele, da bi na#la odprt lokal. Kar nekoliko razo!arana sva se vrnila na drugo stran, kjer pa moj predlog, da kozarec vina spijeva v hotelu 2* ob cesti ni bil podprt, saj so bili za #ankom »!udni« tipi. Tako sva malo razo!arana pristala v AD. Ker "e skoraj ni bilo kombinacij, kje kdo in s kom spi, saj smo vsak ve!er nekaj kombinirali med le"i#!em zgoraj, le"i#!em na sredini in enim le"i#!em zadaj, je bila izbrana naslednja kombinacija: Miha samostojno zadaj, sam samostojno na sredini, ostali pa na vrhu. Sicer pa so bila vsa jutra podobna, Miha in Barbara sta pi…, trdo, mehko, visi…, ne glede na to, kjer sta spala. Meni je bilo vseeno, sem bil vedno na sredini.
Son!no jutro, in ob osmih sem "e bil v pekarni. Klasika za zajtrk nato pa zopet s pija!o otovorimo #erpo Miho in se podamo proti vrhu hriba do trdnjave. Entrevaux je bil namre! neko! pomembna to!ka med Francijo in Savojo, ki jo je Vanban, voja#ki arhitekt Ludvika XIV v 17. stoletju mo!no utrdil. Zakaj jo je zgradil tako visoko nad vasjo si je verjetno mislil mali Vid, ki je prvi! ob pogledu na vrh pripomnil, da tam gor pa on ne bo zdr"al. Kljub temu smo pogumno po dvi"nem mostu vstopili skozi stra"arnico do zme#njave provansalskih srednjeve#kih hi#. Zanimivo smo vstopili v ograjeno obmo!je, kjer imajo vstopnino na "etone in brez problema lahko skozi vrtljiva vrata dva ne preve! mo!na vstopita na en "eton- 3'. Po ogledu sobe s fotografijami in nekaj eksponati topov smo se pri!eli serpetinasto vzpenjati do vrha. Na vrhu v trdnjavi ni bilo "ive du#e, in #tevilni rovi ter luknje na na#e presene!enje sploh niso kdo ve kako zavarovani, za na#e razmere prav nepredstavljivo. Na vrhu smo si odpo!ili in razgled je segal do Mont Vara in ostalemu mogo!nemu gorovju. Kot zanimivost je tudi ta, da utrdbo obnavljajo s prostovoljnim delom in zbranimi prispevki vstopnin ter donacij. Tako pravzaprav nobena soba ni dokon!ana, vse je nekako na pol ali pa sploh ne in v eni izmed sob je po posameznih letih predstavljena finan!na shema obnove. Po kosilu smo zapustili »mrtvo«, a zanimivo mesto. Med vo"njo sva z Mihom ponovno iskala najzanimivej#o pot proti domu. Odlo!ili smo se, da zavijemo levo in se !ez 2300 metrski prelaz, kjer bi iz Provanse sko!ili v Lombardijo, natan!neje v Torino. Pa se po 20 km vzpona ustavim v doma!i pekarni, saj so zaloge peciva po#le, ter mimogrede "enico vpra#am kako dale! je do prelaza. Prijazna gospa me pogleda ter mi v franco#!ini in z gestami razlo"i, da verjetno vozim na GPS, kar ni dobro, saj je prelaz zaprt. Ker me ni !isto prepri!ala potegnemo #e nekaj km naprej do gorske vasi, kjer se z ozna!bami na cesti v zaporo tudi prepri!am. Komentar Barbare, ni! posebnega, samo eno uro smo zaje…. In res, saj smo po slabih dveh urah mimo Nice v nam "e poznani vasi Eze. Ker se v prvi rundi obiska parfumerije nismo mogli odlo!iti za celo paleto nakupov, se nam je o!itno po teh nekaj dneh potepanja vonj izostril in Barbara mi je kupila fla#ko parfuma, prav tako pa jo je za svojo Metko izbral tudi Miha. Po odhodu iz Ezeja sem se zavedel, da je dopusta po!asi konec. Odlo!itev je padla, da potegnemo, do Verone, kjer si naslednji dan ogledamo mesto ljubezni. Pa je nekako tiho bila izre!ena misel enega ali pa morda dveh, da pa nas pot vendarle vodi mimo Gardalanda. Sprva sem to odlo!no branil in zagovarjal s tem, da bo obisk Gardalanda samostojni podvig, pa so bili komentarji, da je #koda, ker gremo ravno mimo, pa da se drugi! ne bo treba voziti, pa da nas vo"nja tokrat ne bi stala ni!, pa da je lepo vreme…tako dolgo da sem popustil s pripombo, prespali bomo tam in bomo zjutraj videli. Po tihem sem mislil, da jih bom posku#al prepri!ati za Verono zjutraj. Po tankanju zbudim Miho in mu predlagam, da #e on malo #ofira in res lepo #tarta, ko zakleto v megleno no!. In po 20 km se oglasi Garmin punca in prijazno naznani odcep desno. Res nisem bil pozoren in naenkrat smo bili na cestninski postaji in to na karti!nem pla!ilnem mestu. Ker se takoj ne znajdemo je tovornjakar za nami "e zatrobil. Kot bi vedel, kako se je s tem zaje… saj je potem !akal #e sigurno 10 minut. Ker sem bil navajen vsepovsod metati denar v razli!ne re"e, sem preden sem se zavedal vrgel evre v eno re"o, za katero se je kar hitro izkazalo kot napa!no. Po kasnej#i miselni analizi je bila po vsej verjetnosti luknja za »pisma #oferjev« ali kaj drugega, vsekakor pa ne za denar. Kmalu za tem se iz zvo!nika oglasi »prijazen« gospod, ki pa me ni! ni razumel. Oni zadaj #e enkrat zatrobi, osel, pa prileti prijazna »teta«, ki odpre predal!ek, mi vrne denar in »ubaci« moj eurocard v re"o, in ko ne potegne, se kar po zvo!niku skrega s tipom, ki je bil verjetno nekje na toplem. Ko kon!no resetira napravo, moja kartica potegne, rampa se dvigne, !utim zadovoljstvo v zraku in Miha potegne naprej, do prvega placa, kjer se presedeva. Sam pa obrnem in na isti cestninski postaji ponovno vstopim na AC in »teto«, ki je pomagala vidim v hrbet, upam da ona nas ni videla. Ban!nega Izpiska #e sicer nisem dobil, upam pa na le eno veljavno transakcijo. Miha je bil malo jezen, poleg nekaj grdih besed je rekel, da !ez cestnine on ne bo ve! vozil. Kdo je Garmin punci naro!il da se izogne AC pa #e ugotavljamo.Tako okoli polno!i pridrvim do vhoda v Gardaland. Od vhoda v treh vrstah, pa #e potem nazaj ob cesti vidim veliko AD. Parkiram za zadnjim in po petih minutah opazim da je za nami parkiranih "e vsaj pet kom AD. Ni! nisem komentiral in gremo spat.
SOBOTA, 31. 10. 2009
Ko se zjutraj zbudim in pogledam naokoli pomislim, da je danes en poseben dan za avtodomarje. %e ne delijo nekaj zastonj pol sigurno morajo italijani na ta zadnji oktobrski dan z AD nekaj storiti ali pa je to zadnji dovoljeni dan za vo"njo AD v Italiji. Mislim, da sta od vseh italijanskih avtodomarjev manjkala le dva ali trije, saj so se vsi ostali "e pripeljali pred Gardaland. Ker je bilo #e uro do odprtja smo se mi izmotali ter odpeljali v mesto po kruh druge zadeve za kosilo. Po vrnitvi, ko sem na enem malem placu uspel ustaviti smo po!akali par minut, nato pa v vrsto in hura na P za AD, ki je bilo v trenutku polno. Tu smo si vzeli !as za zajtrk, nato pa smo se opremili, s !em sem "e napisal ter dru"no proti vhodu. Pogled na ne vem koliko blagajn, mislim da okoli 20 in tako mno"ico me je dokon!no prepri!al, da so vstopnice vsaj za polovico zni"ane. Se postavim med mno"ico in mine vsaj 20 minut, da pridem kolikor toliko v kolono. Tam potem malo zadiham in po razli!nih komentarjih ugotovim, da je menda zabavi#!ni park odprt zadnji dan v sezoni in sledi praznovanje »no!i !arovnic«, v kar so me prepri!ali oble!eni v razne kostume in v nadaljevanju ambient zabavi#!a. Ko me olaj#ajo za 112 E (otroci do 100 cm brezpla!no), in ko na vstopu kondukterko komaj prepri!am da je na# 102 cm velik Vid v »resnici« za dva cm manj#i vstopimo v svet !akanja. Na vrtiljak s konji z Vidom vstopiva "e po eni rundi !akanja, nato pa se pekel #ele za!ne. Na vstop v sobo z igra!ami !akamo 20 min, na vo"njo po d"ungli 25 min, na prosti pad se po 25 minutah vdamo (pride# izza ovinka in vidi# poln labirint !akajo!ih), na novega »mamuta« po 35 min pridemo na !istino in spet pademo v labirint- epilog 90 min !akanja za dve minuti vo"nje. Pa #e vmes odstop Barbare in Vida, saj neprestano opozarjanje na min vi#ino 110 cm izlo!i na#ega najmlaj#ega kandidata. Ko se nekako prebijemo v egip!ansko piramido kjer !akamo pol ure imamo vsega dovolj. Gremo le #e na fotografiranje v kostumih, kar je edina stvar, na katero pravzaprav nismo !akali in je hkrati pika na i za na#e stopni#!e, kot zadnja !etrta fotografija iz Gardalanda. Ob #tirih vsi sre!ni zapustimo zabavi#!e vsak s svojimi mislimi, med katerimi prevladuje, da nas ta j…. Gardaland ne vidi naslednjih 15 let (povzeto po glasnem razmi#ljanju na#e mame Barbare). Za zaklju!ek v AD pripravim izvrstno ri"oto po kateri se vsi sre!ni odpeljemo na AC in gas preko Udin in Celovca do doma kamor prispemo okoli polno!i. Po vtisih, ki jih zapi#emo v dnevnik AD, smo s potepom bili vsi zelo zadovoljni s pripombo na Gardaland. Edini, ki ni imel istega mnenja je bil Vid, ki je s pomo!jo Mihe zapisal: »BILO JE FAJN«, in pri tem mislil tudi na Gardaland. Sam pa sem sklenil, da ga v statistiko na#e poti ne #tejem.
V opisanem !asu smo: - prevozili 2840 km
- pokurili in cestninili za okoli 450 E (AC v Franciji se nismo izognili za okoli 15E) - vstopnine okoli 130 E
- parkiri#!a okoli 40 E
- francozi in pekovsko pecivo kar nekaj - ostala hrana in pija!a normalno, kot doma. Bogdan, Barbara, Miha, Lovro in Vid.
